Kategorija: Nissan e-NV200

  • Storimo nekaj dobrega za prihodnost

    Storimo nekaj dobrega za prihodnost

    V Gozdu Martuljku je v organizaciji društva DeMS (Društvo e-Mobilnost Slovenija) od 18. do 20. maja potekalo 5. mednarodno srečanje poznavalcev in ljubiteljev električnih vozil. Vozniki električnih avtomobilov, bilo jih je več kot 60, so se na srečanje pripeljali iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Italije in Avstrije. V Sloveniji, kjer je trenutno registriranih več kot 800 električnih vozil, od tega je 300 lastnikov fizičnih oseb, je električna mobilnost v vzponu. Za primerjavo, pred slabimi štirimi leti je bilo prodanih samo 20 električnih vozil.

    Srečanja so se poleg poznavalcev z različnih področij udeležili tudi svetovni rekorderji. Andrej Pečjak iz podjetja Metron inštitut, eden od pokroviteljev srečanja, je leta 2014 s svojim električnim avtomobilom brez vmesnega polnjenja baterij z Bleda pripeljal v 726 kilometrov oddaljeni Dubrovnik in s tem postavil rekordni električni doseg v odprtem prometu. Dve leti kasneje je Tone Gorup iz podjetja NGV predstavil najhitrejšo električno gnano rolko, ki s pomočjo električnega agregata zmore več kot 100 kilometrov na uro. Irena Raymond je z možem Američanom Ericom z dvosedežnim letalom na solarni pogon lastne izdelave preletela Alpe in tako postala druga ženska na svetu, ki je pilotirala solarno letalo. Leta 2015 pa sta z možem opravila še najdaljši prelet Alp s svojim letalom Sunseeker DUO in postavila nov svetovni rekord. Louis Palmer, prvi človek, ki je naš planet prevozil na sončno energijo, se srečanja ni mogel udeležiti, zato je njegovo poslanstvo predstavil Andrej Pečjak. »Palmer je veliko naredil za razvoj trajnostnega bivanja na zemlji. Leta 2014 postavil svetovni rekord z udeležbo 481 električnih vozil na reliju WAVE v Stuttgartu. Njegov zadnji projekt je SWITCHbus – predelan turistični avtobus na električni pogon za trajnostne turistične ture po Švici.« Tehnologija električnih avtomobilov je zrela že več let, treba je le še prepričati ljudi, je prepričan Pečjak.

    Dejan Skrivalnik, eden od ustanovnih članov društva in zunanji sodelavec Metron Inštituta na področju raziskav, je udeležencem srečanja predstavil, kako je njegova družina s kombiniranjem fotovoltaike in električnega vozila postala skoraj samooskrbna z električno energijo.

    Andrej Škerlak iz podjetja GEN-I Sonce, enega od pokroviteljev srečanja, je predstavil mikro sončne elektrarne na ključ. Samooskrba s sončno energijo (za gospodinjske in male poslovne odjemalce) je v Sloveniji omogočena od začetka leta 2016, ko je bila sprejeta Uredba o samooskrbi. Pred dobrim letom je GEN-I oz. GEN-I Sonce kot prvi dobavitelj energije predstavil celovito rešitev za samooskrbo s sončno energijo – mikro sončne elektrarne na ključ. »Z lastno mikro sončno elektrarno investirate v čisto okolje, si zagotovite dolgoročno energetsko neodvisnost in hkrati realizirate takojšnje prihranke pri mesečnih računih za dobavo elektrike. GEN-I Sonce svojim strankam ponuja vrhunsko kakovost sestavnih komponent, dolgoročne garancije, različne načine odplačila investicije, za brezskrbnost na dolgi rok pa podjetje poskrbi tudi z vzdrževanjem vaše mikro sončne elektrarne.« Povpraševanje po njihovi storitvi je izjemno, posledično jim je v dokaj kratkem času uspelo zgraditi že več kot 400 domačih elektrarn. Na predstavitvi je Škerlak poudaril, da ima Slovenija na tem področju še velik primanjkljaj. »Ogromno sončne energije je še neizkoriščene. V Sloveniji samo 2 % električne energije pridobivamo iz sončne energije, čeprav je Slovenija dokaj enakomerno osončena. Manj kot 10 % je razlike med osončenostjo v Ljubljani in Portorožu.« Naložba v lastno sončno elektrarno, pove Škerlak, se povrne v 10 letih. Elektrarna za štiričlansko družino s povprečno porabo stane približno 7.000 evrov. »Življenjska doba pa je okoli 30 let, ob tem, da na leto prihranite od 1.200 do 1.300 evrov.«

    Letošnje srečanje je bilo poleg ozaveščanja na temo trajnostne mobilnosti tudi v znamenju velikega preboja na področju električnih avtomobilov, saj v zadnjem času beležimo ne le veliko zanimanja, marveč tudi skokovito rast prodaje. Predsednik Društva Ignac Završnik, 15 let voznik električnega vozila, ki je začel z uporabo vozila City EL s tremi kolesi na poti od Ljubljane do Kranja, zdaj pa se vozi na štirih kolesih od Lendave do Kopra, je poudaril, da meje premikajo z lastnim zgledom in delom. »Tako meje o dometu, nevarnostih, do praktične uporabnosti električnih vozil. Naloga društva je ozaveščanje, svetovanje, izobraževanje in seveda tudi druženje ljubiteljev e-mobilnosti. Pri e-mobilnosti ni mej. Na naše prvo srečanje so prišli gostje iz Hrvaške, danes tudi iz Italije, Avstrije, Slovaške in Hrvaške.« Največja težava, pove Završnik, so polnilnice. »Problem je register polnilnic ter informacije o delovanju in nedelovanju. Vsako polnilnico je treba preveriti iz nekaj virov, ne samo iz enega.« Društvo svoje delovanje širi še na pridobivanje čiste energije. »Treba je povezati fotovoltaiko, hranilnike energije in e-mobilnost. To so tri ključne točke, ki so pomembne za uspeh. Na ta način namreč postanemo neodvisni od virov energije.«

    Jasna Pečjak iz Metron inštituta, ki je bila na petem srečanju vodja organizacijskega odbora, je izpostavila še problem financiranja električnih vozil. »Pogosto se dogaja, da si ljudje, ki bi si tak avto želeli, tega stroška ne morejo privoščiti. Dobro je, da se je na tem področju začela vključevati tudi država z Eko skladom in ugodnimi krediti.«

    Energetski svetovalec mag. Samo Cotelj, že 22 let član mreže ENSVET, ki deluje v sklopu Eko sklada, je udeležencem predstavil Eko sklad, finančne spodbude in kredite. »Lani je bilo iz Eko sklada financirano 630 električnih vozil. Poleg nepovratnih sredstev ljudje lahko dobijo tudi kredit z obrestno mero euribor + 1,3 %. Višina kredita z odplačilno dobo 10 let znaša od 1.500 do 40.000 evrov.«

    Srečanje je zaključil Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora. »Počaščen sem, da ste za svoje srečanje izbrali našo občino, tudi zato, ker sem tudi sam zelo naklonjen e-mobilnosti.«

    Avtorica Biba Jamnik Vidic

    18211|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/05/20180520_100641-1-1024×576.jpg|largePGlmcmFtZSB3aWR0aD0iMzE1IiBoZWlnaHQ9IjMxNSIgc3JjPSJodHRwczovL3d3dy55b3V0dWJlLmNvbS9lbWJlZC9hN1FLeHIzd3MtRSIgZnJhbWVib3JkZXI9IjAiIGFsbG93PSJhdXRvcGxheTsgZW5jcnlwdGVkLW1lZGlhIiBhbGxvd2Z1bGxzY3JlZW4+PC9pZnJhbWU+

  • Koliko nas stane električno dostavno vozilo na mesec?

    Koliko nas stane električno dostavno vozilo na mesec?

     

    Nissan e-NV200

    Pred časom smo zapisali primerjavo stroškov za osebno električno vozilo v primerjavi s klasičnim vozilom. Zaključek primerjave, osebno električno vozilo je za 59 % cenejše od klasičnega.
    ​
    Kako pa bi se takšna primerjava obnesla pri dostavnem električnem vozilu?  Velike izbire pri dostavnih električnih vozilih z možnostjo hitrega polnjenja ni. Trenutno je na voljo Nissan e-NV200 s 24 kWh baterijo in nosilnostjo 770 kg ter 4,2 m3 velikim tovornim prostorom. Izračun za dostavno električno vozilo e-NV200 pokaže 0,088 € za prevožen kilometer. Približno 46 % ceneje kot primerljivo vozilo Peugeot Expert L2.Maloprodajna cena modela Nissan e-NV200 Pro z DDV-jem do registracije in s prevzemom v Ljubljani je 32.253 €. Seveda ne moremo primerjati opreme in velikosti. Tukaj je električno dostavno vozilo v prednosti.Nakup električnega dostavnega vozila je subvencionirana s strani Eko sklada v višini 4.500 €,  torej je prava cena 27.753 €. Pri tem lahko odbijemo še DDV, ker se ta vozila uporabljajo za osnovno dejavnost podjetja. Višina DDV-je v našem primeru 5.816 €. Podjetje stane električno dostavno vozilo 21.937 €.Izračun mesečnih stroškov za vozilo Nissan e-NV200. Upoštevamo obdobje 3 let in dnevno povprečje 160 kilometrov, kar znese 58.400 kilometrov letno.
    36 mesecev / 175.200 km
    Nakup (upoštevana subvencija in odbiti DDV): 21.937 €
    Vzdrževanje: 390 €
    Registracija: 1650 €
    Gorivo: 2891 €
    Gume: 1568 €
    Skupaj: 28.436 €
    Napoved po EUROTAXU je približna, ker še ni vozil starih 3 let. Vzamemo okvirno oceno 13.000 €. Skupni strošek v 36 mesecih za prevoženih 175.200 kilometrov je 15.436 €.
    ​
    1 mesec = 429 €
    1 km= 0,088 €
    ​
    Za primerjavo vzamemo vozilo Peugeot Expert L2.
    ​

    36 mesecev / 175.200 km
    Nakup (upoštevana subvencija in odbiti DDV): 16.115 €
    Vzdrževanje: 2.700 €
    Registracija: 1.980 €
    Gorivo: 15.838 €
    Gume: 1.568 €
    Skupaj: 38.201 €
    ​
    Napoved po EUROTAXU je približna in temelji na podatkih iz spletnega portala http://www.avto.net/Ads/details.asp?id=11598727&display=Peugeot%20Expert.  Vzamemo okvirno oceno 10.000 €. Tri leta staro vozilo in 165.000 prevoženih kilometrov.
    ​
    Skupni strošek v 36 mesecih za prevoženih 175.200 kilometrov je 28.201 €
     
    1 mesec = 783 €
    1 km= 0,161 €
    ​​

    Zaključek: 

    Električno dostavno vozilo je v zgornjem primeru 46 % cenejše od klasičnega vozila. Prihranek je največji pri energentu, nepovratnih sredstvih (4.500 EUR), servisu, cestnini. Same možnosti subvencioniranega kredita nismo upoštevali. ​​Obrestna mera za financiranje električnih vozil je pri Eko skladu 1,3%, pri komercialnih ponudnikih posojil pa so obrestne mere precej višje.

    Zapisal
    Ignac Završnik

  • Uporabnost električnega kombija v praksi, pot od Ljubljane do Brežic.

    Uporabnost električnega kombija v praksi, pot od Ljubljane do Brežic.

    Picture

    BS Grič (Čatež)
    Poslovna pot nas je vodila od Ljubljane pa do Brežic. Za razliko od prejšnjih poti smo si izbrali električni kombi Nissan eNV200. Glede na primerjavo z Nissan Leaf-om s 24 kWh baterijo smo pričakovali večjo porabo in posledično manjši doseg.
    ​
    Google je izračunal natanko 106 kilometrov med Ljubljano in Čatežem (BS Starina). Torej ob povprečni hitrosti 100 km/h, bi pot zmogli brez vmesnega polnjenja. Pa še dejstvo, da Ljubljana leži na nekaj višji nadmorski višini, bi pripomogla k manjši porabi.

    Na pot smo se odpravili ob 08:15 uri zjutraj. Temperatura 7 stopinj, lepo delno sončno vreme, stanje baterije 97 %.

    Do prve hitre polnilne postaje BS Starine je bilo natanko 71,7 kilometrov. Kljub zadostni rezervi električne energije smo se ustavili na hitri polnilni postaji. Pred začetkom polnitve je bila ura 09:07 in števec je pokazal, da imamo 40 % preostale energije. Povprečna poraba energije je pokazala 15,6 kWh na 100 kilometrov.

    Picture

    BS Starine, spodaj levo prihodnost, ostalo pa (iz)rabljena klasična vozila na poti proti Srbiji.

    V 10 minutah smo napolnili za 5,3 kWh električne energije oziroma dvignili napolnjenost baterije iz 40 % na 67 %. Pot do BS Grič (Čatež) je kratka in sicer natančno 32,9 kilometrov. Povprečno hitrost smo zato dvignili na 100 km/h in več, saj ni bilo potrebe po kakšnem varčevanju. Posledično se je tudi povprečna poraba dvignila na 16,8 kWh na 100 kilometrov.

    ​Za 32,9 kilometrov smo porabili 30 % energije. Brez postanka na BS Starine  bi prispeli z 10 % ostankom energije v bateriji, ob vožnji med 95-100 km/h.

    Picture

    Ob državni meji pa tole, rezilna žica.

    ​Zaključek
    ​Uporaba električnega kombija Nissan eNV200 je energijsko bolj potratna v primerjavi z  Nissan Leaf-om. Povprečje je bilo cca. 17 kWh na 100 kilometrov. V enem kosu brez polnjenja lahko po avtocesti,  ob hitrosti med 95 do 100 km/h, prevozimo od 110 do 120 kilometrov. Ta doseg nam ob trenutno postavljeni infrastrukturi hitrih polnilnih postaj omogoča pot po vsem avtocestnem križu brez težav. Ob tem je treba poudariti, da so hitre polnilne postaje delovale brezhibno.