Kategorija: Smart Piki EV

Nov mejnik za zgodovino

Najbolj aktivni člani društva DeMS smo Prekmurje dodobra spoznali že jeseni na ekološkem rallyju e-Via v okviru avstrijsko-slovenskega čezmejnega sodelovanja. Odločitev, da se kmalu spet vrnemo in tudi svoj osrednji letni dogodek, že 6. mednarodno srečanje ljubiteljev električnih vozil, organiziramo prav tu, tako ni bila težka. Ponovno se je z odličnim sodelovanjem izkazal Razvojni center Murska Sobota, ki je srečanje tudi izdatno podprl.

Glede na rastoče zanimanje za e-mobilnost vedno številčnejša udeležba na srečanjih ni nobeno presenečenje. Tokrat pa je še posebej izstopalo, da je bilo na shodu moč videti tudi nekaj dražjih ter najnovejših modelov električnih avtomobilov in precejšnjo zasedbo prejšnja leta redko zastopanih ameriških Tesl. Zgodovinski mejnik tega srečanja, ki pa je vreden največ, pa je v tem, da se je zanesenjakom in inovatorjem, zbranim v društvu, kot gonilo razvoja pridružil nabor vseh ključnih deležnikov: občina, regijska razvojna agencija, javni sklad in seveda predstavniki gospodarstva, ki so prepoznali izzive prihodnosti in na pravilen način razumejo trajnostno mobilnost.

6. mednarodno srečanje Društva elektro-mobilnost Slovenija, pod delovnim geslom “Skupaj za prihodnost” se je uradno pričelo v soboto, 13. aprila, z do sedaj največjo skupinsko fotografijo članov pred hotelom Livada.

Konvoj udeležencev v 60 vozilih je krožno vožnjo po Pomurju pričel z obiskom regijskega promocijskega centra Expano. Župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Aleksander Jevšek in predsednik DeMS Ignac Završnik sta svečano odprla Tesla destinacijske polnilnice pred prav tako ravnokar uradno odprtim Expanom. Župan je v kratkem nagovoru odlično strnil vsa prizadevanja mestne občine in regije na področjih turizma, varovanja okolja, trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kjer električno mobilnost vidi kot enega ključnih dejavnikov, opaža veliko zanimanja ter spodbuja napredek, tako da je pogumno napovedal prihodnost: “Danes vas je tu sto petdeset, čez pet let nas bo milijon!”

Danes odprte tri destinacijske polnilnice in polnilni mesti Avant2Go pred Expanom so posebej pomembne kot primer dobre prakse, saj so odprte, torej namenjene vsem uporabnikom različnih električnih avtomobilov. Še več. Tesla polnilnice je občina prejela brezplačno!

Nato pa so se voznice in vozniki električnih vozil besede o prekmurskem gostoljubju in prizadevanjih za nadaljnji razvoj turizma preizkusili v praksi. Od kratkega spoznavanja Expana so se podali v Panonsko vas na bograč. Po kosilu se je neslišna, a zelo opazna povorka električnih vozil, od domačih izvirnikov in predelav, s številnimi BMWji, Volkswagni, Nissani, Teslami, Kiami, Renaulti, Hyundai, vse tja do najnovejšega modela, Kone, odpeljala do razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo. Tudi tu so udeleženci seveda dobro pregledali ponudbo lokalnih in tradicionalnih izdelkov na stojnicah, veliko zanimanja pa je požela razstava velikonočnih pirhov štirih dežel.

Najbolj pomemben del srečanja pa je sledil v soboto zvečer. Peter Pikl je predstavil zgodovino elektromobilnosti v Sloveniji, Andrej Pečjak izkušnje z evropsko javno polnilno infrastrukturo, Martin Demin pa tehnične rešitve za izboljšanje samooskrbe z elektriko iz sončne energije. Poleg naštetih tem, ki so jih predstavili člani društva, pa je bilo veliko, predvsem o prihodnosti, moč izvedeti ob nastopih častnih gostov in pokroviteljev, ki so imeli svoje krajše predstavitve: EKO sklad (Mojca Vendramin) , MOP (dr. Darja Piciga), AvantCar (Matej Čer), MOL Slovenija (Boštjan Bertalanič), Gen-I Sonce (Dejan Paravan), GreenLine Yachts (Armand Zavec).

Prisotni smo tokrat izvedeli res veliko. Slovenci smo bili na področju elektromobilnosti pionirji v kar nekaj pogledih, slišali smo tudi, da so v danes najbolj razširjenih ter atraktivnih vozilih tudi gradniki, ki jim je botrovala slovenska pamet. Po dveh desetletjih redkih primerov, odkar so že prisotna na naših cestah, najprej predvsem predelana električna vozila, v zadnjih nekaj letih pa stopajo na trg velikoserijska, ravno letos prihaja do vrtoglave rasti. Uporabniki električnih vozil smo posebej pozorno prisluhnili g. Bertalaniču iz MOL Slovenija, ki ambiciozno nastopa s celostno ponudbo na področju trajnostne mobilnosti, se veseli dialoga z uporabniki – člani DeMS in želi dati poudarek tudi kakovostni uporabniški izkušnji ter primerni cenovni politiki.

Šesto mednarodno srečanje kot osrednji letni dogodek si bomo zapomnili kot prelomen trenutek, ko so prizadevanja za prodor električne mobilnosti postala jasen cilj javnega in zasebnega sektorja, društvo DeMS pa kot ključen predstavnik civilne družbe in resen sogovornik oz. partner institucijam ter ponudnikom storitev

Druženje članov se je zaključilo v nedeljo, z vožnjo do Dobrovnika in obiskom Tropskega vrta.

Zapisal

Stanislav Rozman

15. aprila 2019
Storimo nekaj dobrega za prihodnost

V Gozdu Martuljku je v organizaciji društva DeMS (Društvo e-Mobilnost Slovenija) od 18. do 20. maja potekalo 5. mednarodno srečanje poznavalcev in ljubiteljev električnih vozil. Vozniki električnih avtomobilov, bilo jih je več kot 60, so se na srečanje pripeljali iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Italije in Avstrije. V Sloveniji, kjer je trenutno registriranih več kot 800 električnih vozil, od tega je 300 lastnikov fizičnih oseb, je električna mobilnost v vzponu. Za primerjavo, pred slabimi štirimi leti je bilo prodanih samo 20 električnih vozil.

Srečanja so se poleg poznavalcev z različnih področij udeležili tudi svetovni rekorderji. Andrej Pečjak iz podjetja Metron inštitut, eden od pokroviteljev srečanja, je leta 2014 s svojim električnim avtomobilom brez vmesnega polnjenja baterij z Bleda pripeljal v 726 kilometrov oddaljeni Dubrovnik in s tem postavil rekordni električni doseg v odprtem prometu. Dve leti kasneje je Tone Gorup iz podjetja NGV predstavil najhitrejšo električno gnano rolko, ki s pomočjo električnega agregata zmore več kot 100 kilometrov na uro. Irena Raymond je z možem Američanom Ericom z dvosedežnim letalom na solarni pogon lastne izdelave preletela Alpe in tako postala druga ženska na svetu, ki je pilotirala solarno letalo. Leta 2015 pa sta z možem opravila še najdaljši prelet Alp s svojim letalom Sunseeker DUO in postavila nov svetovni rekord. Louis Palmer, prvi človek, ki je naš planet prevozil na sončno energijo, se srečanja ni mogel udeležiti, zato je njegovo poslanstvo predstavil Andrej Pečjak. »Palmer je veliko naredil za razvoj trajnostnega bivanja na zemlji. Leta 2014 postavil svetovni rekord z udeležbo 481 električnih vozil na reliju WAVE v Stuttgartu. Njegov zadnji projekt je SWITCHbus – predelan turistični avtobus na električni pogon za trajnostne turistične ture po Švici.« Tehnologija električnih avtomobilov je zrela že več let, treba je le še prepričati ljudi, je prepričan Pečjak.

Dejan Skrivalnik, eden od ustanovnih članov društva in zunanji sodelavec Metron Inštituta na področju raziskav, je udeležencem srečanja predstavil, kako je njegova družina s kombiniranjem fotovoltaike in električnega vozila postala skoraj samooskrbna z električno energijo.

Andrej Škerlak iz podjetja GEN-I Sonce, enega od pokroviteljev srečanja, je predstavil mikro sončne elektrarne na ključ. Samooskrba s sončno energijo (za gospodinjske in male poslovne odjemalce) je v Sloveniji omogočena od začetka leta 2016, ko je bila sprejeta Uredba o samooskrbi. Pred dobrim letom je GEN-I oz. GEN-I Sonce kot prvi dobavitelj energije predstavil celovito rešitev za samooskrbo s sončno energijo – mikro sončne elektrarne na ključ. »Z lastno mikro sončno elektrarno investirate v čisto okolje, si zagotovite dolgoročno energetsko neodvisnost in hkrati realizirate takojšnje prihranke pri mesečnih računih za dobavo elektrike. GEN-I Sonce svojim strankam ponuja vrhunsko kakovost sestavnih komponent, dolgoročne garancije, različne načine odplačila investicije, za brezskrbnost na dolgi rok pa podjetje poskrbi tudi z vzdrževanjem vaše mikro sončne elektrarne.« Povpraševanje po njihovi storitvi je izjemno, posledično jim je v dokaj kratkem času uspelo zgraditi že več kot 400 domačih elektrarn. Na predstavitvi je Škerlak poudaril, da ima Slovenija na tem področju še velik primanjkljaj. »Ogromno sončne energije je še neizkoriščene. V Sloveniji samo 2 % električne energije pridobivamo iz sončne energije, čeprav je Slovenija dokaj enakomerno osončena. Manj kot 10 % je razlike med osončenostjo v Ljubljani in Portorožu.« Naložba v lastno sončno elektrarno, pove Škerlak, se povrne v 10 letih. Elektrarna za štiričlansko družino s povprečno porabo stane približno 7.000 evrov. »Življenjska doba pa je okoli 30 let, ob tem, da na leto prihranite od 1.200 do 1.300 evrov.«

Letošnje srečanje je bilo poleg ozaveščanja na temo trajnostne mobilnosti tudi v znamenju velikega preboja na področju električnih avtomobilov, saj v zadnjem času beležimo ne le veliko zanimanja, marveč tudi skokovito rast prodaje. Predsednik Društva Ignac Završnik, 15 let voznik električnega vozila, ki je začel z uporabo vozila City EL s tremi kolesi na poti od Ljubljane do Kranja, zdaj pa se vozi na štirih kolesih od Lendave do Kopra, je poudaril, da meje premikajo z lastnim zgledom in delom. »Tako meje o dometu, nevarnostih, do praktične uporabnosti električnih vozil. Naloga društva je ozaveščanje, svetovanje, izobraževanje in seveda tudi druženje ljubiteljev e-mobilnosti. Pri e-mobilnosti ni mej. Na naše prvo srečanje so prišli gostje iz Hrvaške, danes tudi iz Italije, Avstrije, Slovaške in Hrvaške.« Največja težava, pove Završnik, so polnilnice. »Problem je register polnilnic ter informacije o delovanju in nedelovanju. Vsako polnilnico je treba preveriti iz nekaj virov, ne samo iz enega.« Društvo svoje delovanje širi še na pridobivanje čiste energije. »Treba je povezati fotovoltaiko, hranilnike energije in e-mobilnost. To so tri ključne točke, ki so pomembne za uspeh. Na ta način namreč postanemo neodvisni od virov energije.«

Jasna Pečjak iz Metron inštituta, ki je bila na petem srečanju vodja organizacijskega odbora, je izpostavila še problem financiranja električnih vozil. »Pogosto se dogaja, da si ljudje, ki bi si tak avto želeli, tega stroška ne morejo privoščiti. Dobro je, da se je na tem področju začela vključevati tudi država z Eko skladom in ugodnimi krediti.«

Energetski svetovalec mag. Samo Cotelj, že 22 let član mreže ENSVET, ki deluje v sklopu Eko sklada, je udeležencem predstavil Eko sklad, finančne spodbude in kredite. »Lani je bilo iz Eko sklada financirano 630 električnih vozil. Poleg nepovratnih sredstev ljudje lahko dobijo tudi kredit z obrestno mero euribor + 1,3 %. Višina kredita z odplačilno dobo 10 let znaša od 1.500 do 40.000 evrov.«

Srečanje je zaključil Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora. »Počaščen sem, da ste za svoje srečanje izbrali našo občino, tudi zato, ker sem tudi sam zelo naklonjen e-mobilnosti.«

Avtorica Biba Jamnik Vidic

18211|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/05/20180520_100641-1-1024×576.jpg|largePGlmcmFtZSB3aWR0aD0iMzE1IiBoZWlnaHQ9IjMxNSIgc3JjPSJodHRwczovL3d3dy55b3V0dWJlLmNvbS9lbWJlZC9hN1FLeHIzd3MtRSIgZnJhbWVib3JkZXI9IjAiIGFsbG93PSJhdXRvcGxheTsgZW5jcnlwdGVkLW1lZGlhIiBhbGxvd2Z1bGxzY3JlZW4+PC9pZnJhbWU+

23. maja 2018
Dan, ki sem ga preživel kot »normalni« uporabnik električnega avta na slovenskih polnilnicah
Smartki na koncu Slovenije

Začenjam zgodbo o vožnji na srečanje Smartov, ki ga je organiziral »Crazy Smart« v Špičniku na Štajerskem, oddaljenem 175 km od naše »baze«. Vsi, ki nas poznate, pa tudi tisti, ki nas ne, veste, da imamo električni avto z dometom preko 600 km in še dva z dometom okrog 300 km, če ravno ne pretiravaš s hitrostjo na svtocesti. Ta vozni park, ki ga nadgrajujeta še dve električni vozili z dometom do 200 km in en BMW i3, katerega domet je odvisen od teže noge na pedalu za plin, si deli 5 voznikov in voznic po sistemu, da vsak vzame tak avto, ki mu je najbolj primeren glede na dolžino poti in potreben prostor (osebe in tovor).

Tako že nekaj let nismo odvisni od polnilne infrastrukture, polnimo v glavnem doma iz 100 kWh »storage« sistema, ki se podnevi napolni iz fotovoltaike, pri daljših vožnjah pa v kempih, penzionih, gostilnah in hotelih, kjer prenočimo.

Pa se je naredilo, da sva se z Majo odločila, da greva na srečanje Smartov z našim novim »Powerpikijem«, da lastnikom Smartov pokaževa, kaj je možno iz avta narediti, ko njihov bencinski trovaljnik »spusti dušo«. Powerpiki je predvsem močan, končna hitrost je elektronsko omejena na 160 km/h, pospešek je skoraj neomejen, kar je še ostalo prostora, pa smo napolnili z baterijami in polnilci. 24 kWh mu omogoča domet od 150 do 240 km, odvisno od tega, ali ga vozimo kot »Powerpiki« ali pa samo kot »Piki«. Skupna moč polnilcev je 15 kW, kar pomeni, da lahko avto skoraj napolnimo v eni uri, zadnjih 25% polnjenja namreč poteka počasneje, da se ne obremenjuje preveč celic.

Smarti v Mariboru

Vendar pa je pri tej vožnji nastopil en dodaten faktor, ki ga pri nas nismo vajeni, to je dejstvo, da akcijski radij Powerpikija nikakor ni 350 km in da bo vmes treba polniti. Ker srečanje Smartov ni srečanje električnih vozil, na točkah postankov ni bilo predvidenih električnih priključkov. Ostanejo torej javne polnilnice, tisti kamen spotike med rezličnnimi dobavitelji, upravljalci in uporabniki.

Vožnja do Maribora je potekala dokaj hitro z enim 20 minutnim postankom na postajališču Lopata, kjer so Smartarji pili kavo, Powerpiki pa poleg tega še elektriko. V Maribor smo prispeli ob 11h s stanjem baterije 45%, žal pa na Lentu, kjer smo »bivakirali« ni druge polnilnice kot hotelska. Ta pa ni odprtega tipa, ampak je treba na recepciji dobiti kartico ob plačilu 5 EUR /uro. Tudi to bi človek plačal, pa sta bili rezervirani parkirišči zasedeni z dvema dizelskima terencema. Pa se nisem dal, poklical sem Tea Bunto, ki mi je poveedal za ne zelo oddaljeno polnilnico Zavoda zadihaj pri železniški postaji. Tam se je Powerpiki polnil dobre pol ure s tremi fazami in maksimalno močjo 9 kW in čerpav polnilnica na prvi pogled ne deluje zelo »fancy«, pa zato zares DELUJE in to brez kartic, ključev in podobne navlake. Treba je le poklicati določeno številko, pa se zadeva aktivira in te preko SMS celo obvesti, če bi kdo avto izklopil ali bi zmanjkalo elektrike.

edina res delujoča polnilnica

Treba je bilo iti dalje proti 25 km oddaljenemu Špičniku v goricah ob avstrijski meji, kazalec je kazal ohrabrujočih 68 %. Dan smo preživeli na turistični kmetiji na vrhu hriba zasajenega z vinogradi, uživali ob domačih jedeh in kramljali o problemih Smarta in nabavi rezervnih delov pri »zlatarju« (Autocommerce). Ker so me opozorili, da je Petrol začel zaračunavati tisti svoj minimalni prispevek 20 centov na minuto in mi je računica pokazala, da bom za polnjenje porabil 12 €, kar je bistveno več, kot pa bi porabil za bencin ali nafto, sem se odločil, da bom polnil izven avtoceste, na črpalki v Slovenski Bistrici, ki ima manjšo priključno moč in naj bi bila brezplačna. Do tja sva z Majo prispela z dobrimi 30 % SOC, samo kaj, ko me je polnilnica vztrajno zavračala. Dobro, da nisem imel pri roki kladiva, ker bi verjetno razbil ekranček, ki me je vljudno pozival, naj približam Petrolovo kartico, potem je »identificiral«, potem vklopil in sekundo zatem izklopil. Postopek sem na vse možne načine ponovil (n+1) krat in po 15 minutah obupal, ko me je ekranček obvestil, da moje kartice ne more več identificirati.

nedelujoča polnilnica na Tepanju

Tako sva pot nadaljevala na Tepanje, pa naj stane, kolikor pač stane, sva pa iz previdnosti znižala avtocestno hitrost iz 130 na 100 km/h. Ravno, ko sva prispela tja, mi je »baza« od doma javila, da je postaja pokvarjena in naj grem naprej do Lopate. Na srečo ni vse tako črno, kot izgleda na prvi pogled in čeprav je barvasta ograja obveščala, da nekaj ne štima, sem Powerpikija priključil in glej čudo – AC polnjenje je delovalo. Malo naju je zjezilo, da poleg tega, da plačujemo 20 centov na minuto, plačamo še stranišče, ki je sicer brezplačno za lastnike Petrolove kartice, ampak ne »električne« temveč samo »fosilne«. Da se tudi na stranišču vidi, kakšna je Petrolova ljubezen do obnovljivih virov

Poleg tega sem na črpališču srečal še Avstrijko, ki je potožila, da Petrolove kartice nima, zato za vsako polnjenje plača 10 €, kolikor stane kartica na črpalki (največ, kar lahko napolni je 20 kWh, ker nikoli ne pride s povsem praznim avtom!). Po eni uporabi je kartica »prazna«, zgodilo se ji je celo to, da je po pomoti polnjenje prekinila, za ponovni zagon pa je potrebovala novo kartico za 10 €. Očitno tako vzpodbujamo turizem ljudi, ki so pripravljeni priti k nam z bolj ekološkimi vozili. Nasploh ta sistem po minutah ne »pije vode«, to je približno tako, kot če bi bencin zaračunavali po minutah polnjenja pri tem, da bi enim spuščali gorivo po kapljicah, drugim z večjo odprtino v tanku pa s curkom.

SOC v Kranju.
Polnila sva le 20 minut, da sva SOC spravila na 52% in sklenila nadaljevati pot do Kamnika, kjer je polnilna postaja postavljena v bližini slaščičarne in pekarne, ki sta odprti tudi v soboto popoldan, stranišče pa je brezplačno. Ta del poti sva vozila »po pameti« , po avtocesti z dobrimi 100 km/h, po navadni pa toliko, da nisva ovirala drugih vozil. V Kamniku sva veselo priklopila, samo na žalost sta delali le dve fazi tako, da je avto polnil le enofazno s 3 kW. Kupila sva kruh in tortice ter nadaljevala pot proti domu z željo po postavljanju novih meja v dometu Powerpikija, na eno fazo sva v tem času pridobila le 1%. V Kranju je števec padel na 2%, Powerpiki pa je še veselo vozil, tudi stanje celic ni bilo zaskrbljujoče. Kakih 10 km pred domom je SOC padel na 0%, ampak to naju ni motilo, brez problemov sva zmogla tudi zadnjih 120 m višinske razlike do »baze«.

Tako sva tega dne 13.maja ugotovila vsaj nekaj dejstev:
1. Powerpiki pri pametni vožnji zmore preko 250 km ne da bi oviral promet ali vozil v senci tovornjakov, žal očitno ne vozim vedno »pametno«. Če bi, bi morda z Metronom že presegel prejšnje rekorde J
2. Junaki ste vsi tisti, ki se z avtomobili z dometom krajšim od poti tistega dne upate spustiti v rusko ruleto z javnimi polnilnicami
3. Vse te polnilnice s karticami in neko strašno »pametjo« so za nas uporabnike en navaden »bull…t« in stran metanje javnega denarja. Rabimo enostavne, poceni in DELUJOČE polnilnice, ki bodo pripomogle k širjenju električne mobilnosti, ne pa odvračale potencialnih kupcev elketričnih vozil od nakupa.
4. Če daš za javni denar kupljene polnilnice v upravljanje nekomu, ki živi od fosilnih goriv, je to tako, kot če bi dal čuvati ovce volkovom…
Zapisal
Andrej Pečjak
22. maja 2017