Polnjenje prek Shell Recharge na slovenskih polnilnicah je bilo nekaj časa ceneje od osnovnega ponudnika. Nato so se spremenili cenik in računi za nazaj.
Uporabniki električnih vozil se nemalokrat srečujemo s prav posebnim izzivom, ki je tako poseben, da prav nemarno bode v oči – plačevanje polnjenja na javnih polnilnicah.
Predstavljajte si, da pridete z navadnim avtom na novo bencinsko črpalko, in še preden lahko začnete polniti rezervoar, morate ali pridobiti kartico ponudnika, ki upravlja to črpalko, ali namestiti na telefon aplikacijo ponudnika slednje. V obeh primerih morate še vpisati vse podatke, določiti plačilno kartico, in šele nato lahko začnete s tankanjem. Pozabite na gotovino, je ne sprejemajo, tudi direktno s plačilno kartico ne morete plačati, le prek aplikacije ali njihove plačilne kartice.
Tako približno je videti svet javnih polnilnic, kjer imamo uporabniki električnih vozil praviloma posebno mapo za aplikacije polnjenja in šop različnih kartic. Tako mimogrede, ta možganska telovadba je tudi eden od razlogov za negativno mnenje o električnih vozilih in vse, kar je povezano z njimi. Če k temu dodamo še tujino, kjer je v vsaki državi drug lokalni ponudnik s podobnimi zahtevami, postane zmešnjava na tem področju še večja.
Zaradi tega boste počasi razumeli Tesline uporabnike, zakaj tako hvalijo svoje avte in pri tem velikokrat poudarijo lastno polnilno infrastrukturo, ki jim lajša večino zgoraj opisanih težav. Na srečo tudi drugi razmišljajo o večjem lastnem omrežju, ki ni geografsko omejeno, med njimi tudi Shell Recharge. Slednji poleg lastnih polnilnih postaj omogoča polnjenje na infrastrukturi drugih ponudnikov, med njimi tudi slovenskih, in tu se zgodba začne zapletati.
Tesla SC
Cenejše prek tujega ponudnika
Kar nekaj slovenskih uporabnikov električnih vozil slednja uporablja tudi za vožnjo po tujini in v takem primeru pride ponudnik, ki ima pokritih več držav, po možnosti celo Evropo, zelo prav. Zato so si tudi omislili kartico oziroma aplikacijo Shell Recharge, ki pokriva praktično celotno EU. Zelo hitro so tudi ugotovili, da je vmes Slovenija in da so cene polnjenja celo nižje, kot jih ima osnovni ponudnik.
Shellova cena je bila takrat 0,12 € na kilovatno uro,medtem ko je imel ponudnik ceno 0,25 € na kilovatno uro pri počasnih (AC) polnilnicah.
Trenutni cenik – posnetek iz spletne strani
Cenik v času polnjenja – posnetek zaslona na mobilni aplikaciji
Pri taki razliki v ceni seveda marsikdo ni prav veliko razmišljal in je raje uporabljal Shellovo aplikacijo oziroma kartico namesto kartice osnovnega ponudnika. Poleg tega Shell dolgo časa ni izdajal nobenih računov in obračunov za polnjenje v Sloveniji, a pri tako nizkih zneskih večine ni skrbelo, če nič drugega je bila cena praktično primerljiva z nočno tarifo polnjenja na domači polnilnici.
Obenem so lahko uporabniki glede na to, da ni bilo ne obračuna ne računa, bili mnenja, da gre za kakšno promocijsko obdobje, kot ga je recimo imel Lidl do letošnjega aprila, ko ni zaračunaval polnjenja. V dobi hitrih internetnih povezav ponavadi dobimo obračun v nekaj minutah, največ uri, kar so sprejemljivi časi za nadaljnje obnašanje oziroma polnjenje pri določenem ponudniku.
Iz kilovatnih ur na minute
Sprememba v ceniku je prišla pred dobrim mesecem, v aprilu, ko so se cene v aplikaciji spremenile iz kilovatne ure v polnjenje na čas z minutnim obračunom. Za primer vzemimo avto, ki lahko polni z 11 kW, v eni uri lahko sprejme 11 kWh energije ali po starem obračunu 1,3 €. Nov obračun na minuto da pri enournem polnjenju ceno 7,2 €, kar je več kot petkratna razlika v ceni. To je sicer zelo oderuška cena ali če drugače povemo, prosimo, ne polnite prek naše aplikacije ali kartice, če gostujete na tujem polnilnem omrežju.
Primer iz članka: avto, ki polni z 11 kW
Energija v eni uri
11 kWh
Star obračun po kilovatni uri
1,3 €
Nov obračun na minuto
7,2 €
Razlika
več kot 5×
Ena ura polnjenja z 11 kW (11 kWh)
Shell Recharge, star obračun0,12 €/kWh
1,3 €
Osnovni ponudnik, ACizračun: 11 kWh × 0,25 €/kWh
2,75 €
Shell Recharge, nov obračunna minuto
7,2 €
Zneska 1,3 € in 7,2 € sta iz članka, znesek za osnovnega ponudnika je izračunan iz navedene cene.
Na določenih polnilnih mestih v Sloveniji je trenutno cena AC-polnjenja 0,22 € za kWh. Stanje 29. 5. 2024.
Podobne zgodbe se verjetno marsikdo spomni iz časov mobilne telefonije, dokler ni Evropska komisija zahtevala poenotenja cen gostovanja. Takrat smo plačevali ali visoke cene pogovorov iz tujine ali v tujino ali doplačali poseben dodatek, ki tudi ni bil zanemarljiv, a je vsaj malo znižal stroške.
Računi za nazaj
Kar je bolj pomembno, Shell je začel pošiljati račune za nazaj po novem ceniku in tako je eden od članov DeMS-a dobil račun za 5000 €, a tudi drugi so dobivali skoraj štirimestne račune.Seveda so se vsi naši člani pritožili na tako visoke račune, poleg tega jih tudi ščiti tako slovenska kot evropska zakonodaja, saj namreč velja cena, ki je bila takrat vpisana v aplikaciji.
Na srečo je več članov delalo zaslonske slike cen, kar bo seveda pomagalo pri nadaljnjih pritožbah, ki se jim trenutno Shell izogiba in zahteva plačilo. Pri tem poizkušajo z različnimi metodami pritiska in izogibanja, med drugim tudi s kazanjem prsta na osnovnega ponudnika, ki s končnim uporabnikom nima nobenega opravka.
Stališče društva
V društvu smo mnenja, da je takšna praksa nedopustna in škodljiva ne le za ponudnika storitev, ampak meče slabo luč tudi na celotno elektromobilnost. Kar že lep čas poudarjamo, je, da želimo pri polnjenju na javni infrastrukturi jasne in pregledne cenike na eni strani ter enostavno plačevanje z obstoječimi plačilnimi sredstvi na drugi strani. Ne oporekamo aplikacijam ali karticam ponudnikov, želimo si predvsem večje transparentnosti in enostavnosti uporabe polnilne infrastrukture.
Če boste naleteli še na kak podoben primer takšne prakse, nas, prosim, obvestite, med drugim smo tu tudi za to, da pomagamo pri enostavnejšem prehodu v elektromobilnost.
V drugi polovici aprila sva s soprogo Andrejo popotovala po Maroku. No, ne le potovala. V okviru programa Erasmus+ sem na Univerzi Al Akhawayn v Ifranu in v tehnološkem parku v Casablanci predaval oz. izvajal delavnice s področja managerskih iger.
V vsaki državi, v kateri predavam ali po njej potujem, vsaj s kančkom očesa pogledujem proti stanju elektromobilnosti v lokalnem okolju. Na potovanje v Maroko se nisem odpravil z nekimi večjimi pričakovanji, kar se tiče tega področja. Sprva se mi je zdelo, da elektromobilnost v Maroku sploh ne obstaja. Kasneje se je seveda ta prva podoba začela luščiti in preoblikovati. (Evropocentričnost in predsodki, d. o. o.)
Sončni paneli
Najprej sem začel opažati, da tudi v Maroku obstajajo solarni paneli. Prvega sem opazil kar v kampusu na univerzi v Ifranu.
Kasneje pa še veliko njih na strehah restavracij v srednjem Atlasu, na obrobju Sahare oz. že v puščavi in kot strehe nad parkirišči.
Luči v kampusu, ki osvetljujejo klopi za posedanje, se napajajo iz sončnih panelov, ki so oblikovani kot cvetovi. Seveda mi jih kljub temu, da sem bil na univerzi nekaj dni, ni uspelo fotografirati. V študentskem domu imajo ulične svetilke bolj profane panele.
Na poti proti jugu države čez srednji in visoki Atlas sem opazil panele na servisnih objektih, ki so stali na kmetijskih površinah.
Polnilnica na univerzi
Na parkirišču univerze sva našla polnilnico in razsmernika (ko sem kolegu Miranu Vozlju poslal fotke, mi je takoj postregel z modeli in specifikacijami).
Streha nad parkiriščem je konstrukcijsko zelo preprosto nadgrajena oz. zgrajena s solarnimi paneli. Takšna postavitev se je potem še večkrat ponovila v različnih delih države.
Električni avtomobili
Od električnih avtomobilov sva najprej naletela na male Amije, ki jih v kampusu uporabljajo varnostniki (vsaj tako so mi razložili). Enega Amija sva srečala parkiranega tudi pred pošto v Ifranu.
Fes
Na železniški postaji v Fesu je večji del parkirišča prekrit s paneli. Ni pa bilo najti kakega priključka oz. polnilnice. Sicer sva se po severnem Maroku prevažala kar v »ogljičniku«.
Dve tretjini avtoparka v Maroku sta Renault in Dacia.Na cestah sem v pol meseca od vozečih električnih avtomobilov videl le eno Teslo, pa še to s francosko tablico.
Nasproti najinega hotela v novem delu Fesa sva odkrila dve polnilnici (kilowatt.ma). Na eno je bil priključen Porsche.
»Naši« avtomobili
Ko sem se pogovarjal z ljudmi o elektromobilnosti v Maroku, so bili vsi zelo ponosni na to, da v Maroku proizvajajo električne avtomobile (previdno so dodali, da so le za izvoz). Je pa bila zanimiva ta njihova močna percepcija, da so to njihovi, maroški avtomobili.
Še en utrinek
Pa še en utrinek: v Maroku so v hišah najmodernejši električni števci res še globoko v 20. stoletju.
19,80 €za 15 minut s 5 kW presežne moči v najdražjem bloku
Prehod na bolj učinkovito in prilagodljivo uporabo
Julija letos naj bi se začelo prehodno obdobje za uvedbo novega sistema obračunavanja omrežnine za električno energijo, katerega cilj je povečanje učinkovitosti uporabe električne energije in omrežij, kar zahteva bolj aktivno sodelovanje nas, uporabnikov.
Sistem je zasnovan z namenom spodbuditi uporabnike k prilagajanju porabe električne energije v različnih delih dneva in tedna ter različno v poletnem in zimskem obdobju. Z novim sistemom se bo prispevalo k razbremenitvi in optimizaciji distribucijskega oziroma elektroenergetskega sistema ter nam olajšalo zeleni prehod.
Glavna razlika pri novem tarifnem sistemu je, da ne bomo več plačevali omrežnine fiksno po enotnem znesku na podlagi priključne moči, temveč na podlagi meritev 15-minutnih vrednosti, ki jih bodo vrednotili v petih časovnih blokih, ter »kazni« za porabo nad dogovorjeno in presežno obračunsko močjo.
Glavni namen različnih cen omrežnin je, da se poraba preusmeri v obdobja, ko je obremenjenost omrežja manjša,in takrat bodo cene nižje, ko pa je omrežje najbolj obremenjeno, bodo cene najvišje.
O vsem tem je bilo že veliko zapisanega, še vedno pa kroži informacija, da se bo datum pričetka uvajanja novega sistema ponovno zamaknil.
Izračun za mojo hišo
Pristojni obljubljajo, da priključna moč po novem sistemu obračunavanja ne bi smela biti za uporabnika dražja, predstavil pa vam bom finančni izračun mojega primera za enostanovanjsko hišo s samooskrbno sončno elektrarno, varovalkami 3 × 25 A (obračunska moč 10 kW), gretjem s toplotno črpalko ter enim električnim vozilom, ki ga večinoma polnimo doma.
Vso električno energijo proizvedemo sami ter plačujemo le obračunsko moč, ki znese mesečno 9,60 € (10 kW × 0,79 € + DDV) ali letno 115 €. Po novem sistemu, če bi želel ostati na trenutnem brezskrbnem načinu porabe, da lahko kadarkoli rabim celotno priključno moč 17 kW, bo znesel strošek obračunske moči v poletnih mesecih 22,50 €, v zimskih pa 97,60 €, torej skupaj letno 570 €.
Enostanovanjska hiša, sončna elektrarna, toplotna črpalka, en EV
Zdaj: obračunska moč10 kW × 0,79 € + DDV
9,60 €/mesec
Zdaj: letno
115 €
Novo brez prilagoditve: poletni mesecicelotna priključna moč 17 kW
22,50 €/mesec
Novo brez prilagoditve: zimski meseci
97,60 €/mesec
Novo brez prilagoditve: letno
570 €
Novo s prilagoditvijo: letno
243 €
Razlika s prilagoditvijo
+128 € letno
Glede na to, da bi se nam lahko letni strošek obračunske moči* dvignil za dobrih 450 €, bomo v naši družini uvedli nekaj ukrepov, s katerimi bomo prilagodili porabo glede na časovne intervale ter na ta način plačali letno za obračunsko moč 243 €, torej znosnih 128 € letno več kot trenutno.
Novo, brez prilagoditvecelotna priključna moč 17 kW
570 €
Ob nižjih dogovorjenih močeh moramo biti zelo previdni, ker se ob vsaki večji porabi, kot je dogovorjeno, za prekoračitev obračuna dokaj draga omrežnina za presežno moč**, npr. za vsakih 15 minut, ko imate 5 kW večjo moč, kot je dogovorjeno, se plača v najdražjem tarifnem bloku 19,80 €.
* Omenjeno velja le za porabnike, ki imajo novejši števec, ki meri 15-minutne intervale. V prehodnem obdobju naj bi se zamenjala večina števcev.
** Omrežnina za presežno moč naj bi se obračunavala od 1. 1. 2026 dalje, razen če boste predhodno zamenjali predlagane moči časovnih blokov.
Simulacije stroškov na spletnem kalkulatorju plesko.si
Ukrepi
Električno vozilo polnimo le, ko deluje sončna elektrarna, ali po 22. uri.
Nastavitev dinamične polnilnice, da ne presega porabe dogovorjene moči časovnega bloka.
Nastavitev moči v časovnih blokih 1: 7 kW, 2: 7 kW, 3–5: 10 kW.
Pregled nastavitev urnikov drugih naprav večje moči (toplotna črpalka, grelci …).
Pričnemo razmišljati o nabavi baterijskega hranilnika.
Blok 17 kW
Blok 27 kW
Blok 310 kW
Blok 410 kW
Blok 510 kW
Dogovorjene moči po časovnih blokih iz ukrepa 3.
S svojim odgovornim ravnanjem, ko smo večje porabnike pomaknili v časovna obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno, smo tudi v naši družini prispevali k čim cenejšemu, hitrejšemu in lažjemu zelenemu prehodu vseh nas, zato tudi vas pozivam, da se že zdaj ravnate, kot bo treba v prihodnje, ko bomo prešli na nov način obračuna omrežnine.
Več informacij
Za podrobnejšo razlago ter tudi vse nejasne stvari priporočam, da obiščete naslednje spletne strani:
Spoštovani člani, simpatizerji in vsi drugi, ki vas zanimajo vozila z električnim pogonom. Vabimo vas na naše tradicionalno 11. mednarodno strokovno srečanje društva DeMS, ki bo potekalo 1. 6. 2024 v Čatežu ob Savi.
Prireditev bo nosila slogan »Več kot 100 let električne mobilnosti«. Zakaj je tako? Naš gost g. Jørn Grønkjær iz Danske nam bo na primeru svojega električnega vozila iz leta 1913 predstavil zgodovino električnih avtomobilov.
Jørn Grønkjær, Detroit Electric 1913
Program
Sobota, 1. 6. 2024
9.30–10.30
Zbor in registracija
V konferenčnem centru, Hotel Terme, Topliška c. 35, 8250 Čatež ob Savi
10.30–14.00
Predavanja in paneli z našimi člani in gosti v Hotelu Terme, Terme Čatež
Kongresna dvorana Termopolis
10.30–10.40
Nagovori
podžupan občine Brežiceg. Bogdan Palovšnik
predsednik Društva e-Mobilnost Slovenijag. Ignac Završnik
10.40–12.30
Predavanja in GEVA panel
g. Jørn Grønkjær (Danska)Why did electric cars disappear for over 110 years?
g. Rok Rupnik (DeMS)Predstavitev modela zaračunavanja polnjenja za zaposlene
g. Marko Logonder in Aleš Vodičar (DeMS)Timsko delo in sodelovanje na projektih v DeMS-u
g. Almir Grebović (BiH)eHyperMiling u Bosni i Hercegovini
Električna vozila se lahko polnijo na javni polnilni infrastrukturi, ki se nahaja v občini Brežice, vendar priporočamo, da pridete s polnimi baterijami. Prijavnine oz. prostovoljnega prispevka za člane društva ni, za nečlane je znesek 20 € in vključuje stroške vstopnin ter prehrane.
Za prijavo na dogodek uporabite povezavo do spletnega obrazca PRIJAVA ali pošljite e-pošto in navedite morebitno električno vozilo. Rok prijave je do 29. 5. 2024 na elektronski naslov marjan.bozic@demssi.live, vse dodatne informacije: Marjan Božič (031 727 089).
Pet dni in pet izzivov, kjer sem raziskoval nove poti z električnim vozilom na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. In srečanja s predstavniki GEVA (Global EV Alliance).
Josip Vukušić, Ignac Završnik
Dragan Škrnjić, Ignac Završnik
Ignac Završnik, Oliver Velkovski
Anela Karahasan, Almir Grebović, Ignac Završnik
Obiski članov GEVA
Poleg samega testa sem se odločil obiskati še predstavnike združenja iz Hrvaške, Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Vsi so člani združenja GEVA, namenjenega prenosu najboljših praks med sorodnimi organizacijami.
HrvaškaJosip Vukušićtajnik združenja Strujni krug
Strujni krug je hrvaško nacionalno združenje za e-mobilnost, neprofitna organizacija, ki se posveča spodbujanju električne mobilnosti na Hrvaškem.
SrbijaDragan Škrnjićustanovitelj Eco Club Srbija
Dragan Škrnjić je ustanovitelj in predsednik Eco Cluba Srbija, neprofitne organizacije, ki je posvečena varstvu okolja in izobraževanju v Srbiji.
Oliver Velkovski je povezan z Združenjem za promocijo električnih vozil »Elektromobilnost Skopje« v Skopju, Severna Makedonija. Aktivno sodeluje pri spodbujanju uporabe električnih vozil.
Bosna in HercegovinaAnela KarahasanUdruženje za elektromobilnost BiH
Anela Karahasan je povezana z Udruženjem za elektromobilnost v Bosni in Hercegovini. Aktivno sodeluje v združenju GEVA.
Bosna in HercegovinaAlmir GrebovićProauto.ba
Almir Grebović je glavni urednik revije o avtomobilizmu ProAuto ter spletnega portala www.proauto.ba.
Povsod sem imel pogovore o stanju električnih vozil in polnilne infrastrukture, izmenjal sem mnenja in prakse glede na države. Sestanki so bili kratki, vendar se prek takšnih stikov odpirajo možnosti za prihodnost.
Razvoj trga električnih vozil in mreže polnilnih postaj je seveda odvisen od države do države. Vendar pa opažam, da so izzivi običajno skupni, z eno razliko, ki me je zaznamovala v vseh pogovorih.
Električna energija je v Sloveniji dražja v primerjavi z naftnimi derivati, kar nas postavlja v slabši položaj v primerjavi z omenjenimi državami.Na primer v eni od naših sosednjih držav, ki je tudi članica EU, je povprečna cena električne energije za gospodinjstva zgolj 0,07 € na kilovatno uro, medtem ko je v drugih državah še nižja.
V številu registriranih električnih vozil smo v primerjavi z omenjenimi državami vodilni, enako velja za razvoj polnilne infrastrukture. Moj cilj je izmenjava izkušenj in prenos znanja v obe smeri, zato smo dosegli dogovor, da se tudi v prihodnje medsebojno obveščamo o morebitnih dogodkih in se jih skušamo udeležiti.
Prvi takšen dogodek je 11. mednarodno strokovno srečanje DeMS v Čatežu ob Savi, kjer bomo gostili Josipa Vukušića iz Strujnega kruga.
Za izziv uporabljena Tesla Model Y Long Range RWD
Ena izmed zadnjih novosti pri Tesli je Model Y Long Range RWD, verzija z večjo baterijo in pogonom zgolj na zadnja kolesa. V praksi to pomeni manjšo porabo energije, kar vodi do redkejših obiskov polnilnih mest. Tehnične specifikacije si lahko ogledate tukaj. Ali je res tako?
Rahel dež in temperatura 14 °C. Na števcu 1474 kilometrov.
Glede na vremenske razmere nisem bil povsem prepričan, ali bo mogoče prevoziti relacijo Ljubljana–Lendava–Koper–Ljubljana brez polnjenja. Vendar je prav za to namenjen test, da se v realnih pogojih preveri, kako se vozilo obnese v praksi.
Že na začetku se je zapletlo zaradi zaustavitve s strani policije v bližini Lukovice. Žal so mislili, da uporabljam telefon med vožnjo. Po opravljenem postopku, ki je povzročil zamudo, sem nadaljeval po načrtu in se odpravil proti Mariboru. Prvi načrtovani postanek je bil v Mariboru pri polnilni postaji Petrol.
Postanek za policijski postopek
Maribor8.45
Oblačno in temperatura 13 °C. Na števcu 1576 kilometrov. Poraba 119 Wh/km.
Na poti do Lendave in nazaj do Maribora se mi je pridružil še Boštjan, tako da je lahko delil svoje izkušnje z varčno vožnjo po Štajerskem koncu.
V Mariboru
Stanje v Pincah
Pince9.52
Oblačno in temperatura 15 °C. Na števcu 1661 kilometrov. Poraba 115 Wh/km.
Izkušnje Boštjana in suha cesta sta izboljšali povprečno porabo energije, kar mi je kasneje omogočilo dosego cilja: prevoziti 600 kilometrov brez potrebe po polnjenju.
Ljubljana13.01
Oblačno in temperatura 17 °C. Na števcu 1877 kilometrov. Poraba 112 Wh/km.
Postanek v Ljubljani
Malica
Postanek je bil načrtovan. Temperature so se dvignile, med vožnjo sem se tudi nekaj naučil od Boštjana, kar je posledično znižalo povprečno porabo na 112 Wh/km. Ob tem se je izkazalo, da je podpora naših članov ključnega pomena. Pravo presenečenje je bilo, ko je naš član Darijan v Ljubljani prinesel prigrizke in pijačo. Hvala mu za to lepo gesto.
Koper14.24
Celo sonce in temperatura 20 °C. Na števcu 1978 kilometrov. Poraba 107 Wh/km.
Koper
Prazna avtocesta
Do Kopra sem že prevozil 527 kilometrov, pri čemer je še ostalo 24 % baterije. Se bo ta preostanek baterije izkazal za dovolj, da se vrnem nazaj do Ljubljane? Izziv je sprejet, zato se odpravim nazaj v Ljubljano brez uporabe polnilnice.
Ljubljana15.42
Rahlo oblačno, suho vreme in temperatura 20 °C. Poraba 112 Wh/km. Na števcu 2080 kilometrov.
Končno polnjenje
Končna statistika
Poraba 112 Wh/km. Prevozil sem 630 kilometrov, porabil 71 kWh in še sem imel energije za približno 32 kilometrov. V bistvu bi lahko naredil še en krog po ljubljanski obvoznici!
630 km71 kWh112 Wh/kmbrez polnjenja
Izziv zaključen, poraba tega modela je 10–15 % nižja od modela z dvema motorjema. V kasnejših testih istega vozila imam nove izzive. S tem se odpirajo poti, kjer so ultrahitre polnilne postaje redkejše, in s takim vozilom pridem dlje brez polnjenja. Torej se ustavljam, vendar ne za polnjenje.
2
Drugi izziv
Ljubljana–Beograd
Ljubljana6.52
Rahlo oblačno, suho vreme in temperatura 13 °C. Na števcu 2114 kilometrov.
Proti Beogradu
Vremenska napoved za sredo, 15. 5. 2024, je bila obetavna, zato sem pričakoval, da bo pot do Beograda potekala brez težav. Prvi postanek je bil v Zagrebu, kjer sem imel dogovorjen sestanek s tajnikom združenja Strujni krug. Po prevoženih 146 kilometrih v Zagrebu je bila poraba 113 Wh/km, kar je kazalo, da so se naša pričakovanja izkazala za pravilna, kljub dokaj nizkim temperaturam.
Tik pred ciljem v Zagrebu
Parkiran v bližini polnilnih mest
Po dokaj dolgem postanku v Zagrebu se mi je že mudilo do Beograda, kjer sem imel sestanek s predstavnikom Eco Cluba Srbija. Idealno sončno vreme je po 368 kilometrih pokazalo povprečno porabo 113 Wh/km, kar je izredno nizka poraba za takšno vozilo.
Poraba je nizka pri 100 km/h
Na mejnem prehodu med Hrvaško in Srbijo na srečo gneče ni bilo, zato so večurni zastoji, ki sem jih imel v preteklosti, le še neprijeten spomin. Lani smo v poletni vročini pri zunanji temperaturi 39 °C pri triurnem čakanju porabili 10 % baterije.
Vstop v Srbijo
Veter
V Srbiji je začel pihati bočni veter, kar je seveda vplivalo tudi na porabo energije. Ta se je povečala na 124 Wh/km.
Beograd15.00
Jasno, suho in vetrovno vreme. Temperatura 20 °C. Na števcu 2647 kilometrov. Poraba 124 Wh/km.
Do Beograda iz Ljubljane brez polnjenja. Ostalo je 8 % baterije.
Drugi izziv je zaključen in cilj dosežen. Pot sem prevozil brez ustavljanja na polnilnih mestih. Čas potovanja se je večinoma podaljšal zaradi sestanka v Zagrebu in manjši del zaradi nižje povprečne hitrosti. Povprečna poraba je bila 124 Wh/km. Porabil sem 69 kWh električne energije.
69 kWh124 Wh/km8 % baterije ob prihodubrez polnjenja
Vozilo se polni v Beogradu
Tudi moč polnjenja na Teslinem superchargerju v Beogradu je več kot odlična. Dosega 250 kW, kar pomeni, da je trenutno to najmočnejši polnilni center v Srbiji. Moči na superchargerju v Aleksincu so namreč za polovico manjše.
3
Tretji izziv
Beograd–Skopje
Beograd9.01
Oblačno, suho vreme in temperatura 18 °C. Na števcu 2669 kilometrov.
Vremenska napoved za četrtek, 16. 5. 2024, je bila najslabša doslej. Dež, veter in nizke temperature so nas spremljali na poti. Če sem mislil, da bo v Skopju topleje, sem se zmotil, saj so temperature dosegle le 12 °C.
Proti jugu
Izziva nisem uspel končati brez uporabe polnilne infrastrukture. Omejen sem bil s časom za vrnitev, zato sem moral napolniti na vmesni točki pri Teslinem superchargerju v Aleksincu. Zanimivo je, da so bili po podatkih iz navigacije vsi polnilni priključki zasedeni.
Zasedenost
Aleksinac
To je pomembna informacija za druge, ki bodo obiskali to polnilno mesto.Večinoma so polnilna mesta zasedena s strani lokalnih taksipodjetij, saj trenutno velja politika, da je cena polnjenja 0 € na kWh ne glede na model Tesle. S tem si stroške električne energije znižajo na nič.
Na poti do Aleksinca, dolgi 204 kilometre, se je povprečna poraba električne energije zvišala na 152 Wh/km. To je bila posledica nizkih temperatur, vetra in dežja. Po odmoru za polnjenje vozila in malici v bližnji gostilni z imenom Istanbul smo nadaljevali pot. Gneče v lokalu ni bilo.
Preprosta malica
Situacija na meji
Na srbsko-makedonski meji sem naletel na gnečo, predvsem zaradi velikega števila avtobusov. Za avtomobile je bila situacija še znosna, čakalna doba pa je znašala približno 20 minut.
Za pot do Skopja sem izbral bližnjico, ki mi je omogočila vpogled v divja smetišča in lokalne ovire na cesti, namenjene zmanjšanju hitrosti vozil.
Po prevoženih 432 kilometrih, porabljenih 60 kWh in povprečni porabi 142 Wh/km sem prispel v Skopje. Izziv zaključen.
432 km60 kWh142 Wh/km1 polnjenje: Aleksinac
Reka Vardar
Skopje15.45
Oblačno, deževno vreme in temperatura 14 °C. Na števcu 3092 kilometrov.
V Skopju sem se srečal tudi z gospodom Oliverjem Velkovskim iz Elektromobilnosti Skopje. Skupaj sva si ogledala center Skopja.
Skopje
Skopje, stari del
4
Četrti izziv
Beograd–Sarajevo
Beograd8.03
Vetrovno in suho vreme in temperatura 16 °C. Na števcu 3525 kilometrov.
V petek, 17. 5. 2024, je vremenska napoved obetala veliko sonca in nekaj vetra. Tik pred odhodom sem se odločil, katero pot izbrati. Odločil sem se za pot prek planin, kjer se sicer še nisem nikoli vozil. To je pomenilo nižjo hitrost, daljši čas na poti in hkrati manjšo porabo energije.
Zastave
V Beogradu zjutraj ni bilo pretirane gneče, vendar pa so bili zanimivi prizori z zastavami, ki so pozdravljale kitajskega predsednika, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Beogradu. Po pripovedovanju domačinov so posledično imeli tudi gnečo in precej čakanja v prometu.
Nekateri odseki avtocest v Srbiji so popolnoma novi, glede na napise pa so jih zgradila kitajska in turška podjetja. Tam, kjer pa še nimajo avtocest, je stanje takšno, da omogoča visoke prihranke pri porabi goriva ali električne energije. To je zato, ker so povsod omejitve hitrosti, kar pomeni nizko porabo.
Povprečje porabe pod 100 Wh/km
Poleg gostišča še polnilno mesto
Po prehodu meje se je začela pot dvigovati in kmalu sem se vozil čez planine. Cesta ni slaba, celo velik del obnavljajo, tako da jo priporočam za turističen obisk. Na vrhu planine pa presenečenje: polnilna postaja ob gostilni. Odprta za vse. Polnil nisem, ker ni bilo potrebe.
Izziv uspešno zaključen. Ob 13.25 sem prišel v Sarajevo po prevoženih 299 kilometrih ob povprečni porabi 126 Wh/km. Porabil sem 38 kWh. Res je, vzpon prinaša tudi višjo porabo. Vendar mi je ostalo še 40 % energije.
299 km38 kWh126 Wh/km40 % baterije ob prihodubrez polnjenja
Ostalo je še 40 %
Polnjenje pri Porscheju
Praktično v roku 30 minut sem se srečal z go. Anelo Karahasan iz Udruženja za elektromobilnost in g. Almirom Grebovićem, urednikom revije ProAuto. Pogovarjali smo se o običajnih temah s področja elektromobilnosti, in upam, da se kmalu spet vidimo, morda že v roku štirinajstih dni na našem 11. mednarodnem strokovnem srečanju DeMS.
Poznavanje domačinov prinaša tudi prednosti, saj sem se prek g. Almirja dogovoril za polnjenje na trenutno najmočnejšem polnilnem mestu v Sarajevu, kasneje pa še z g. Mufidom za polnjenje na drugem polnilnem mestu. Verjamem, da je sodelovanje in prenos znanja ključnega pomena za prihodnost, saj to prinaša koristi vsem vpletenim.
5
Peti izziv
Sarajevo–Ljubljana
Sarajevo8.21
Sončno in temperatura 15 °C. Na števcu 3844 kilometrov.
Odhod iz centra Sarajeva
Prazna avtocesta
Vremenska napoved za soboto, 18. 5. 2024, je bila sončno vreme in precej visoke temperature. Se pravi idealno za nizko porabo.
Pot prek Bosne in Hercegovine lahko razdelimo na dva sklopa: avtocesto in lokalne ceste. Avtocesta ponuja udobno vožnjo in višje hitrosti potovanja, medtem ko je vožnja po lokalnih cestah manj udobna in hitrosti so nižje. Zaradi obremenjenosti in pogostih nesreč na lokalnih cestah se lahko zgodi, da na tej poti naletimo na zastoje, ki so lahko posledica prometnih nesreč. Ravno to zadnje se je zgodilo tudi nam. Prizori prometne nesreče vedno šokirajo in običajno je potem promet malce bolj počasen. Zdi se mi, da v tem primeru ni bilo tako.
Zastoji
Vojska v konvoju
Poleg nesreč sem na avtocesti opazil tudi vojaški konvoj romunske vojske, ki se je očitno odpravljal na svoj del mednarodne misije.
Ob prihodu na mejo med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško me je pričakalo presenečenje. Carinik me je ustavil in pregledal sprednji ter zadnji prtljažnik. Razen osebne prtljage ni našel ničesar spornega, vendar sem imel občutek, da ga je bolj zanimalo vozilo kot pa vsebina prtljažnika.
Še večje presenečenje pa je bila poraba.Prevozil sem 292 kilometrov, porabil sem 30 kWh električne energije, kar pomeni, da je bila povprečna poraba samo 102 Wh/km.
Tik pred mejo, poraba 102 Wh/km
Na poti do Ljubljane
Nadaljevanje poti je potekalo po avtocesti proti Ljubljani. Presenečenj ni bilo, razen višje porabe, kar sem pričakoval, saj sem hitrost prilagajal stanju baterije. Od 100 km/h sem dvignil hitrost na 115 km/h.
Peti izziv sem uspešno zaključil ob 16.11, prevozil sem 547 kilometrov, porabil 67 kWh električne energije, pri čemer je bila povprečna poraba 122 Wh/km. Postankov je bilo nekaj, a potrebe po polnjenju vozila ni bilo.
547 km67 kWh122 Wh/kmbrez polnjenja
Zaključek
Na števcu je bilo sedaj 4415 kilometrov, v petih dneh sem zaključil pet izzivov, obiskal sem štiri člane naše GEVA-skupnosti. Tesla Model Y Long Range RWD me je presenetila z nizko porabo električne energije še zlasti glede na obliko, ki ni tako aerodinamična, kot na primer pri Modelu 3. Pohvaliti moram funkcijo avtopilota, ki sem ga skoraj ves čas uporabljal na avtocesti. Ta funkcija omogoča doseganje dobrih rezultatov, saj vozniku pomaga pri bolj sproščeni in varni vožnji.
EVS37, mednarodna konferenca Electric Vehicle Symposium, je letos gostovala v živahnem Seulu. Ta prestižni dogodek predstavlja enega najpomembnejših zbirališč vodilnih strokovnjakov, raziskovalcev, industrije in predstavnikov vlad, ki se posvečajo najnovejšim trendom, tehnološkim inovacijam ter izzivom na področju električne mobilnosti.
Organizirana s strani Svetovnega združenja za električna vozila (WEVA), ki združuje Electric Drive Transportation Association (EDTA) v Severni Ameriki, Evropsko združenje za elektromobilnost (AVERE) v Evropi ter združenje Electric Vehicle Association of the Asia Pacific (EVAAP) v Aziji in Pacifiku, ta konferenca predstavlja vrhunski dogodek na svetovni ravni v električni mobilnosti. EVS ima bogato zgodovino, saj sega v leto 1969, ko je bil prvič organiziran v Phoenixu v Arizoni (ZDA). Nazadnje smo obiskali EVS35 v Oslu. Takrat še kot obiskovalci, letos pa že v vlogi predavatelja.
Otvoritev (vir EVS37.org)
Naša predstavitev
Nekaj zanimivih številk letošnje konference EVS37 v Seulu: 1056 udeležencev simpozija iz 36 držav, več kot 10.000 obiskovalcev iz 49 držav ter 328 predstavitev iz 28 držav. Bili smo povabljeni s strani organizatorjev, da predstavimo skupni projekt Društva e-Mobilnost Slovenija in Zveze potrošnikov Slovenije, imenovan Ocenjevanje polnilne infrastrukture. Veseli nas, da smo lahko predstavljali Slovenijo na tem pomembnem dogodku, in to kot edini predstavniki naše države.
Predstavitev projekta (vir EVS37.org)
Naše delo je bilo tako po predstavitvi na Nordic EV Summit v Oslu deležno še globalne predstavitve na EVS37.
Podelitev
Priznanje
Best Oral Presentation Awards (vir EVS37.org)
Nagrada EVS37Best Oral Presentation AwardProjekt Ocenjevanje polnilne infrastrukture, DeMS in Zveza potrošnikov Slovenije
Na podlagi uspešne predstavitve smo dobili tudi nagrado Best Oral Presentation Award. Nekaj pohval v obliki komentarjev z objave na omrežju LinkedIn.
Imeli smo priložnost srečati se s korejskim združenjem voznikov električnih vozil (KEVUA), ki šteje kar 4000 članov (kevua.org). Fascinantno je, kako se spopadajo z drugačnimi izzivi kot mi v Sloveniji. Glavna ovira, s katero se soočajo, so vozila z notranjim izgorevanjem, ki zasedajo polnilna mesta.
4000članov KEVUA
50 %popusta pri cestninah in parkiranju za voznike EV
0,24 €/kWh350 wonov na polnilni postaji moči 200 kW
Kljub temu uživajo izjemno podporo države, saj imajo vozniki električnih vozil kar 50 % popusta pri cestninah in parkiranju. Poleg tega je na voljo tudi nepovratna finančna spodbuda ob nakupu vozila, ki pa je odvisna od velikosti baterije.
Plačevanje storitve polnjenja BEV s kreditnimi karticami obstaja od samega začetka, enako velja za jasno ceno kWh,tako da naših težav v EU pravzaprav niso razumeli.
Cena 350 wonov za kWh na polnilni postaji moči 200 kW je natanko 0,24 €/kWh. Za naše razmere izredno ugodno. Med njihovimi člani je tudi izredno popularno kampiranje v naravi, kjer jim električno vozilo postane občasno tudi spalnica.
Povabili smo jih v združenje GEVA, zato upamo, da se bomo lahko znova srečali tudi tam.
Intervju za GEVA, širši pogled na e-mobilnost v Koreji
KEVUA
Razstava
Sam dogodek je razdeljen na dva vzporedna sklopa. En je strokoven z različnimi strokovnimi predstavitvami in predavanji, drugi pa razstava podjetij, organizacij s področja elektrifikacije prometa. Prevladovala so korejska podjetja, kot so Hyundai Motor Company, Samsung SDI in LG, kar je tudi razumljivo.
Hyundai PV5: Easy Swap
Hyundai Motor Group je z modelom vozila PV5 predstavil revolucionarno tehnologijo Easy Swap, ki omogoča enostavno menjavo modulov vozil. Ta inovacija, ki uporablja pritrdilni in odklopni modul na zadnjem delu vozila, omogoča prilagodljivo spreminjanje vozila v tovornjak, kombi in druge oblike, kar omogoča prilagajanje vozila uporabniškemu življenjskemu slogu. Tehnologija Easy Swap bo prvič uporabljena pri Kiinem PBV, ki naj bi bil predstavljen prihodnje leto.
Hyundai Mobis: Mobion
Hyundai Mobis je predstavil vozilo Mobion, ki je bilo prvič razkrito na dogodku CES 2024. Mobion je konceptno vozilo, ki je opremljeno s sistemom e-Corner in tehnologijo komunikacijske razsvetljave ter simbolizira napredno tehnologijo elektrifikacije, ki jo Hyundai Mobis razvija, kot je npr. obračanje na mestu.
Hyundai MOBIS (vir EVS37.org)
Easy Charger: polnilnice s termovizijskimi kamerami
Easy Charger je predstavil celotno linijo polnilnic, ki vključuje hitre polnilnice z močjo 100 kW / 200 kW / 320 kW, polnilnice srednje hitrosti s prilagodljivo močjo 30 kW / 40 kW / 60 kW / 80 kW ter počasne polnilnice z močjo 7 kW / 11 kW / 22 kW.
Hitre polnilnice
100 kW
200 kW
320 kW
Srednje hitre, prilagodljiva moč
30 kW
40 kW
60 kW
80 kW
Počasne polnilnice
7 kW
11 kW
22 kW
Za hitre polnilnice so bile nameščene termovizijske in običajne kamere, ki omogočajo takojšen odziv v primeru nepričakovanih požarov ter preprečujejo prekinitve polnjenja. 15-palčni LCD je prikazoval tudi slike iz kamer ter oglase. Uporaba termičnih kamer kot načina za zaščito polnilnih mest pred požari predstavlja inovacijo na področju polnilne infrastrukture, ki smo jo prvič opazili na trgu. Prodajalec je zagotovil, da postaja ta varnostna funkcija postopoma zakonska obveznost v Koreji, vendar žal nismo mogli preveriti, ali to dejansko drži.
Požarne odeje
Na razstavnem delu so različna podjetja predstavljala rešitve za obvladovanje potencialnih požarov pri električnih vozilih. Med preprostimi in učinkovitimi rešitvami izstopajo požarne odeje z vgrajenim sistemom za gašenje. Čeprav statistika požarov kaže, da je nevarnost vžiga pri električnih vozilih z baterijskim pogonom kar 20-krat manjša kot pri vozilih z notranjim izgorevanjem, je ključno ohranjati previdnost in sprejemati varnostne ukrepe, ki nikoli niso odveč.
Sodelujoča podjetja
Strokovni del
Strokovni del je bil razdeljen v različna predavanja in večinoma so se tudi časovno prepletala, tako da je bilo fizično nemogoče biti na vseh. Zato smo si izbrali tista, ki so nam bila najbolj zanimiva. Z objavo zanimivih predstavitev bomo nadaljevali tudi v drugih zapisih.
Uvodoma nas je pozdravil g. Myoungho Sunwoo kot predsednik kongresa EVS37 in organizacij WEVA in EVAAP. Naslednji pozdravni nagovor je sledil iz korejskega ministrstva za okolje s strani ge. Wha-jin HAN. Prek videopovezave nas je nagovoril tudi g. Se-hoon OH, župan Seula.
g. Myoungho Sunwoo (vir EVS37.org)
ga. Wha-jin HAN (vir EVS37.org)
g. Se-hoon OH (vir EVS37.org)
Vsi ti nagovori so potekali v korejskem jeziku s poznejšim prevodom. Treba je priznati, da je bilo to malce neugodno za razumevanje.
Skupni del se je nadaljeval s plenarnim zasedanjem, ki ga je odprl Donghee HAN iz Hyundai Motors Company. Svojo uvodno predstavitev je razdelil v tri točke: izzivi, inovacije in načrt poti.
Ena izmed zanimivosti je prvi HEV Lohner-Porsche iz leta 1901.
Primerjava ICE in BEV
Emisije so stvar vira energije
Inovacije
Načrt razvojne poti BEV
Kako doseči ogljično nevtralnost, na korejski način
Še aktivnosti izven uradnega dela
Obisk slovenskega veleposlaništva
Po predhodnem dogovoru smo obiskali slovensko veleposlaništvo v Seulu, kjer smo imeli prijeten sestanek z veleposlanikom g. Jernejem Müllerjem in g. Domnom Petelinom. Pogovor je potekal v sproščenem vzdušju, med katerim smo izmenjali aktualne informacije o stanju e-mobilnosti tako v Sloveniji kot tudi v Koreji. V Koreji je cena električne energije nižja kot v Sloveniji, enako pa velja tudi za naftne derivate. Zanimivo dejstvo, ki smo ga izvedeli, je bilo, da so na veleposlaništvu razmišljali o nakupu službenega električnega vozila, vendar se žal ni izšlo. Morda se bo ta možnost ponudila ob naslednji priložnosti.
Gala večerja
V sklopu konferenčnega dela smo imeli prvi večer tudi gala večerjo, bogato z umetniškim programom in podelitvijo nagrad ter vabilom za naslednji dogodek EVS38 v Göteborgu.
Vhod na Grand Ballroom (vir EVS37.org)
Slavnostna večerja (vir EVS37.org)
LG Innovation and Science Park
Zadnji dan smo popoldne preživeli v parku LG Innovation and Science. Po informacijah organizatorja tam dela kar 25.000 raziskovalcev, čeprav jih žal nismo opazili veliko. Kljub temu je bilo območje izjemno zanimivo in nedvomno vredno obiska.
Pred vhodom (vir EVS37.org)
Skupinska fotografija po zaključku ogleda (vir EVS37.org)
V soboto, 20. aprila 2024, smo se ob 10. uri zbrali pri Stolpu Vinarium v Lendavi, pripravljeni na potovanje, ki nas je vodilo skozi čudovite pokrajine Slovenije. Naša skupina 15 električnih vozil s 14 vozniki in 1 voznico je premagala dobrih 300 kilometrov poti in srečno prispela do cilja pri hitrih polnilnicah Ionity v Kopru.
Lendava, Stolp Vinarium
›
avtocesta
›
Koper, Ionity
›
Lucija, Takamaka
Polnjenje pred startom
Pred dogodkom smo poskrbeli, da smo svoja vozila napolnili na MOL Pince ali bližnjih AC-polnilnicah. Early birds pa smo to opravili že večer pred dogodkom! Možnost polnjenja je bila tudi pri Stolpu Vinarium, kjer smo načrtovali dopolniti baterije električnih vozil na 100 %, vseeno pa smo raje svetovali udeležencem, naj na start pridejo s polno napolnjenimi baterijami, saj so možnosti polnjenja omejene.
Tradicionalno smo prejeli podporo podjetja MOL Slovenija, d. o. o., ki je zagotovilo brezplačno hrano in pijačo za vse udeležence pred začetkom poti. Poleg tega so uporabniki električnih vozil lahko brezplačno uporabljali ultrahitro polnilno postajo MOL Pince, kar je bilo za mnoge ključnega pomena.
Pogostitev s strani MOL
Polnjenje na MOL Pince
Start v Lendavi
Na štartu v Lendavi nas je pozdravilo krasno vreme, polno sonca in pozitivnih vibracij! Energije nam ni manjkalo, saj smo bili vsi napolnjeni z navdušenjem in pripravljeni na nepozabno izkušnjo.
Skupinska slika voznikov in sopotnikov pred Stolpom Vinarium
Pred začetkom poti se je župan Janez Magyar pridružil udeležencem pri razglednem stolpu Vinarium v Lendavi, kjer je izrazil podporo in navdušenje nad prizadevanji za spodbujanje e-mobilnosti.
Lendavski župan in predsednik društva DeMS
Zbiranje e-vozil pred Stolpom Vinarium
Z AC-polnilnico pred Stolpom smo imeli na štartu nekaj izzivov pri vzpostavitvi polnjenja.
Blaž pred začetkom polnjenja in po uspešnem začetku
Zbrana e-vozila
Najmlajši udeleženec raziskuje BMW iX2
Na poti proti Kopru
Ob 11. uri smo vsi skupaj krenili proti Kopru. Izziv ni bil le hitrostna preizkušnja, pač pa primerjava električnih vozil v realnih voznih razmerah ter izmenjava izkušenj med uporabniki električnih vozil.
Eden od ključnih kriterijev je namreč tudi število polnjenj e-vozila med potjo:idealno je, če vmesno polnjenje sploh ni potrebno!
Večina od nas, ki smo se odločili za celotno pot po avtocesti, je na začetku vožnje držala hitrost okoli 100–110 km/h. To smo počeli tako zaradi hitrostnih omejitev kot tudi iz previdnosti, ali nam bo uspelo priti do cilja brez vmesnega polnjenja.
110 km/h
Aprilsko vreme
Potovanje je bilo polno raznolikosti, od sončnih trenutkov do dežja. Zunanja temperatura se je gibala okoli 13 °C. Kljub vremenskim izzivom smo pokazali, da je vožnja z električnimi vozili izvedljiva in vznemirljiva.
V nadaljevanju poti, ko je relief postajal vse bolj naklonjen proti Primorski, se nas je večina lahko odločila bolj pogumno stopiti na »elektriko« ali pa prestaviti v N (t. i. jadranje), saj je relief omogočal postopno zmanjševanje porabe energije med spustom proti Primorski. Ta ugoden relief vsako leto dodatno olajša naše e-potovanje pred prihodom na cilj.
Videoporočanje Matjaža, ki je prvi prispel na cilj
Rezultati
Različna električna vozila so pokazala različne zmogljivosti in porabe energije, kar smo zapisali tudi v razpredelnico podatkov vseh vozil na letošnjem izzivu. Kar deset vozil je prispelo na cilj brez vmesnega polnjenja, štiri vozila so opravila eno polnjenje med potjo, eno vozilo pa je imelo dve vmesni polnjenji.
Vmesna polnjenja: 15 vozil
1041
brez vmesnega polnjenjaeno polnjenjedve polnjenji
Če izpostavimo le nekaj vozil: Nissan Leaf 40 je pokazal najnižjo porabo električne energije na 100 km, medtem ko je Mustang Mach-E dosegel najvišjo porabo. Največjo povprečno hitrost sta imeli Tesli Model Y LR.
Kateri avtomobili so zmogli pot brez vmesnega polnjenja, kateri so potrebovali kratek postanek, kateri pa tudi dva postanka, si lahko ogledate v spodnji tabeli:
Informacije o povprečni porabi in kilometrih so pridobljene iz električnih vozil.
Pri napolnjenosti baterije manjkata dva podatka (»?«), ker je bil v avtu nastavljen program na »Preostali doseg v km« in ne na »GOM«, ki prikazuje napolnjenost v %.
Povprečna moč polnjenja pomeni povprečje prvih 6 minut polnjenja.
V testu smo skupno porabili 776 kWh.
Na cilju v Kopru
Na cilju smo preverili hitrost polnjenja različnih vozil in napolnili baterije za nadaljnjo pot. Čeprav je hitrost polnjenja odvisna od več dejavnikov, kot so vrsta in kapaciteta baterije, so se vozila Tesla ponovno izkazala kot izjemno hitra. Poleg tega smo si izmenjali dragocene izkušnje in uživali v prijetnem vzdušju.
Na cilju pri polnilnicah Ionity v Kopru
Zaključek srečanja je sledil v lokalu Takamaka v Luciji, kjer smo ob okusni hrani in prijetnem vzdušju sklenili dogodek.
Pogled na morje
Okusna hrana
Organizacija je bila odlična, zato že nestrpno pričakujemo naslednji izziv Lendava–Koper. Druženje in izmenjava izkušenj pa ostajata ključna in neprecenljiva sestavina naše skupnosti članov in članic Društva e-Mobilnost Slovenija.
Vsem udeležencem se iskreno zahvaljujemo za njihov navdihujoč prispevek k uspehu dogodka. Prav tako se posebej zahvaljujemo organizatorjem, ki so s svojo odlično izvedbo poskrbeli za nemoten potek celotnega dogodka.
Čisto nov iz Bavarske v Nemčiji prihaja novi križanec iX2 s pogonom na elektriko. Seveda govorim o BMW, ki se hoče s prenovljeno obliko tudi zelo pobahati, da je električen. V izvedbi M je paket spredaj videti zelo agresiven, zadaj pa je, kot da bi počila petarda, na vse konce kar nekako skoraj sesekljan. Ali je zgolj moj okus tak?
Izvedbe in baterija
Na voljo je v dveh izvedbah, s sprednjim pogonom z enim motorjem ali s pogonom na vsa štiri kolesa (xDrive) z dvema motorjema. S pogonom samo spredaj ima 204 konjske moči, z xDrive pa 313 konjskih moči. Obe izvedbi imata baterije vrste NMC prismatic z brutokapaciteto 66,5 kWh in uporabno 64,7 kWh.
Sprednji pogon
204 KM
xDrive (dva motorja)
313 KM
Baterija
NMC, prizmatična
Kapaciteta
66,5 / 64,7 kWh
AC-polnjenje
11 kW
DC-polnjenje
do 125 kW
Prtljažnik
525 l
Cena od
dobrih 55.000 €
Za električna vozila BMW je zelo znano, da se z baterijami trudijo in naredijo zelo dobre in vzdržljive. Poznamo tri vrste baterij:
Cylindrical
so znane po zelo dobrem hlajenju in lažjem popravilu,
Pouch
imajo slabše hlajenje in so zelo dovzetne za degradacijo in kvarjenje zaradi segrevanja in slabšega hlajenja,
Prismatic
tretja, pa združuje najboljše iz obeh svetov.
iX2
To vrsto uporablja vedno več proizvajalcev baterij, tudi BMW, saj ima izredno dobro hlajenje in vzdržljivost.
Udobje
Moj testni iX2 xDrive z opremo M je imel 20-palčna platišča, ki so prinesla manj udobno vožnjo, pa tudi podvozje je malo trše. Če vozilo ne bi bilo opremljeno z opremo M, bi se vozil veliko bolj udobno. Sedeži so tudi zelo zelo trdi, za daljše poti že skoraj zelo neudobni, malo zadevo popravi masaža.
Poraba in doseg
Vožnja po predpisih na avtocesti s povprečjem 130 km/h znaša na 100 km dobrih 22 kWh, vožnja po avtocesti s povprečjem 110 km/h znaša 17 kWh na 100 km, če bi pa vozili 10 % več kot po predpisih, bi bila na avtocesti poraba že 26 kWh na 100 km. Ampak te številke veljajo ob temperaturi 15 °C ob sončnem in suhem vremenu. iX2 je zaradi oblike križanca višje vozilo, kar pripomore k večjemu uporu, mogoče pa pri tem »pomagajo« tudi ogromne ledvičke v sprednjem odbijaču, ki pa so lepo osvetljene ponoči.
Kaj to pomeni za doseg z baterijo uporabne kapacitete 64 kWh? Pri povprečni hitrosti 110 km/h je iX2 uspel prevoziti iz Lendave v Koper po najdaljšem avtocestnem odseku v Sloveniji, kar znaša 310 km. Start z 98 %, na cilju pa je bilo 13 %. Če bi vozil 130 km/h, bi bilo to slabih 250 km, pri 10 % več od 130 km/h pa govorimo že o slabih 200 km dosega. Govorimo o dobrih vremenskih razmerah.
Poraba in doseg na avtocesti (15 °C, sončno, suho)
Povprečna hitrost
Poraba
Doseg
110 km/h
17 kWh/100 km
310 km Lendava–Koper, 98 % → 13 %
130 km/h (po predpisih)
dobrih 22 kWh/100 km
slabih 250 km
10 % več od 130 km/h
26 kWh/100 km
slabih 200 km
Vrednosti iz članka.
Polnjenje
iX2 se polni na AC-polnilnici z močjo 11 kW, na DC-polnilnici pa z največjo močjo 125 kW, seveda pri optimalnih pogojih: temperatura baterije in napolnjenost baterije pod 25 %.
Ko sem navigiral na hitro polnilnico, nisem nikjer zasledil, da bi vozilo temperiralo baterijo, kar je v hladnih dneh zelo dobrodošlo. Sem skoraj prepričan, da električna vozila BMW predgrejejo oz. temperirajo baterije pred prihodom na hitro polnilnico.
Asistenčni sistemi
Pohvalil bi še vse asistenčne sisteme, ki omogočajo sproščeno vožnjo, samodejna menjava pasu na avtocesti deluje skoraj perfektno ter radarski tempomat s sistemom ohranjanja pasu delujeta skupaj skoraj brez napak. Zanimivo je tudi to, da ko v navigaciji izbereš cilj, te vozilo opozori, da moraš na razcepu zamenjati pas. V bistvu ti pove, naj daš smernik, in če tega ne narediš dovolj hitro, ti zavibrira volan v pravo smer.
Zabava med polnjenjem
Zanimivost je tudi to, da vam med polnjenjem v iX2 ne bo dolgčas, kajti multimedijski center na glavnem zaslonu nudi veliko zabave. Nekakšna BMW-aplikacija ponuja spletno trgovino z igrami in raznimi drugimi aplikacijami, ki si jih naložite v vozilo. Zanimivost pri igrah je, da se vaš telefon nekako spremeni v krmilnik in s telefonom upravljate igro na zaslonu. Še posebej zabavno je to, da lahko otroci igrajo igre z več igralci hkrati.
Kabina in prtljažnik
Kabina je zelo lepo zračna in ni občutka utesnjenosti, kar je značilno za nekatere BMW-je. Prostor v prtljažnem prostoru je za 525 litrov, sprednjega prtljažnika ni, čeprav bi se to glede na dolg sprednji del spodobilo, saj tam ni motorja.
Oprema M ali ne?
Bi izbral v križancu opremo M?Ne, privarčeval bi dobrih 5000 € in peljal bi se veliko bolj udobno.
Cena za BMW iX2 se začne pri dobrih 55.000 €. Konkurenca je že zelo velika, a cene za električno vozilo s toliko opreme se gibljejo približno enako. Razlike so samo pri manjših porabah in večjih baterijah.
Pohvale
asistenčni sistemi: samodejna menjava pasu, radarski tempomat in ohranjanje pasu
zračna kabina brez občutka utesnjenosti
igre in aplikacije med polnjenjem
prtljažni prostor 525 litrov
Pripombe
z opremo M trše podvozje in zelo trdi sedeži
ni sprednjega prtljažnika
pri navigaciji na hitro polnilnico ni bilo zaznati temperiranja baterije
Na dogodku Nordic EV Summit smo udeleženci pridobili vpogled v najnaprednejše države na področju elektrifikacije prometa. Tudi letos je bil dogodek dobro obiskan s strani industrijskih akterjev, odločevalcev in navdušencev, ki so si želeli raziskati najnovejše dosežke na področju električne mobilnosti. Vrh je nudil osnovo za izmenjavo mnenj, mreženje ter spodbujanje sodelovanja, s ciljem pospešiti prehod k čistejšim rešitvam na področju prevoza v skandinavski regiji in širše.
Otvoritev
Christina Bu je začela z uradno otvoritvijo dogodka NVSE24
Norveška že dolgo vodi v prodaji električnih vozil, saj dosega 90 % vseh novih registracij. Trenutno je že četrtina celotnega voznega parka elektrificirana, kar pomeni, da je še vedno 75 % prostora za elektrifikacijo. Enostavno povedano, vsako četrto vozilo je že električno. Zastavljen cilj stoodstotne prodaje električnih vozil že v letu 2025 je pogumen, vendar pa glede na trenutne številke tudi realen.
Pri elektrifikaciji tovornih vozil in delovnih strojev ne gre več zgolj za teorijo, temveč za predstavitev praktičnih primerov. Od električnih tovornjakov do električnih plugov, vse to že deluje v praksi in s seboj prinaša manjše vzdrževalne stroške.
Skupno imajo nameščenih impresivnih 8000 hitrih polnilnic, od tega so v zadnjih 12 mesecih postavili 2000 novih. To je pomemben korak naprej v razvoju infrastrukture za električna vozila. V primerjavi s Slovenijo, kjer je izziv ohraniti trenutno število, se kaže trend naraščanja hitrih polnilnih postaj. Na eno hitro polnilnico pride povprečno 91 vozil, vendar se ta številka zmanjšuje, saj se število hitrih polnilnic z leti povečuje. Financiranje se vse bolj opira na zasebno ponudbo in ni več izključno odvisno od javnih sredstev.
Na Norveškem so tradicionalni proizvajalci vozil z notranjim izgorevanjem spremenili svojo usmeritev in opustili prodajo takšnih vozil, zdaj se osredotočajo na prodajo vozil na električni pogon. Ta trend je lani začela skupina VW, ki je prešla izključno na ponudbo vozil na električni pogon. V norveških prodajnih salonih ni več mogoče kupiti vozil z notranjim izgorevanjem znamke VW.
Po oceni obstaja 31 držav v svetu, kjer prodaja novih električnih vozil presega delež 5 % v prodaji vseh vozil. Po mnenju strokovnjakov je to ključni podatek, kje se bodo električna vozila hitro uveljavila. Spreminja se miselnost in prihodnji kupci se bodo vse pogosteje namesto za vozila z notranjim izgorevanjem odločali za električna vozila. Ta mejnik je bil v Sloveniji dosežen že lani.
Norveška ekipa je s testiranjem v zimskih razmerah dokazala, da vleka počitniške prikolice, spanje v njej in zagotavljanje energije za ogrevanje iz električnega vozila, tudi v arktičnih zimskih pogojih, ne predstavlja nikakršnih težav.
Nissan
Guillaume Pelletreau iz Nissana je predstavil načrte podjetja za prihodnost elektrifikacije
Do leta 2030 nameravajo predstaviti 19 novih modelov električnih vozil, do takrat naj bi se cena ICE in BEV izenačila. All-solid-state batteries bodo tudi postale standard pri Nissanu, kjer nameravajo to tehnologijo uporabiti v serijskem BEV šele leta 2028. Kaj pomeni ta tehnologija? Dvojno energijsko gostoto, trikrat hitrejše polnjenje in polovično velikost glede na današnje baterije.
2×večja energijska gostota baterij v trdnem stanju
3×hitrejše polnjenje
½velikosti današnjih baterij
V svoji tovarni v Sunderlandu v Združenem kraljestvu nameravajo izdelovati popolnoma električne verzije vozil Qashqai, Juke in Leaf. Vsa energija bo morala biti proizvedena iz obnovljivih virov iz lokalnega okolja.
ACEA
Sigrid de Vries iz združenja European Automobile Manufacturers’ Association (ACEA) je povedala nekaj praktičnih dejstev o tem, kaj poganja našo družbo
85 %poti opravimo po cesti v osebnih vozilih
80 %tovornega prometa opravimo po cestah
50 %javnega transporta z avtobusi
250+ mrd €investicij v elektrifikacijo prometa
30 %prebivalstva želi kupiti BEV
50 %polnilnih mest v dveh državah EU
85 % poti opravimo po cesti v osebnih vozilih, 80 % tovornega prometa opravimo po cestah in 50 % vsega javnega transporta opravimo z avtobusi. Več kot 250 milijard € znašajo investicije v elektrifikacijo prometa, vendar želi kupiti BEV zgolj 30 % prebivalstva. Drugi izziv je, da je 50 % polnilnih mest omejenih na dve državi EU. Vse to pomeni, da nas čakajo izzivi. Vse to je združila v #Future Driven Manifesto.
Poleg osrednjega odra je bil postavljen tudi stranski oder, kjer so bile obravnavane bolj strokovne teme, ki so bile zato še posebej zanimive za nas.
EV FireSafe
Emma Sutcliffe iz EV FireSafe nam je podala odgovore na vprašanje, ali so BEV resnično bolj nevarni v primerjavi z ICE
Vsak požar v električnih vozilih vedno privabi pozornost glavnih medijev. Vendar se v resnici v večini primerov izkaže, da gre za »klikanje« za povečanje obiskanosti spletnih strani, namesto za resnično pomembne novice.
Statistični podatki nam povedo, da je verjetnost, da električno vozilo zagori,kar 20-krat manjša v primerjavi z vozili na notranje zgorevanje.
V osebnih električnih vozilih je zelo malo požarov zaradi strogih varnostnih standardov. Nasprotno pa so skiroji in električna kolesa precej bolj tvegani, saj je regulativa manj stroga, kar vodi v več požarov, poškodb in celo smrtnih nesreč.
Kljub redkim incidentom se reševalne službe usposabljajo za ukrepanje v takšnih primerih, saj se požar lahko pojavi izjemno hitro in brez opozorila. Možnost eksplozije je v zaprtem prostoru še bolj redka, vendar je mogoče tak požar pogasiti, čeprav zahteva 5–10-krat več časa v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje.
Najbolj zanimiv je bil panel, kjer je Geir Jørgensen iz zavarovalnice Skuld poudaril, da je zavarovanje ladij, ki prevažajo izključno električna vozila, manj tvegano kot ladij, ki prevažajo vozila na notranje zgorevanje. Na podlagi statističnih podatkov so torej električna vozila varnejša v primeru morebitnih požarov.
Panel · četrtek, 4. 4. 2024
Take my money! Charging payment made easy for everyone
V dvorani je bila velika gneča, tako da so delegati morali tudi stati, saj je zmanjkalo sedežev. Zanimanje za vsebino je bilo izjemno, saj so bile želje po delitvi dokumenta poslane iz različnih držav. Še posebej so bili zainteresirani predstavniki skandinavskih držav. Po pogovorih s predstavniki norveškega združenja je mogoče, da bodo naše izkušnje uporabljene tudi na Norveškem. Veselimo se takšnega sodelovanja, saj to predstavlja priznanje za naše delo v Sloveniji.
Pogovor po predavanju je izpostavil izzive glede uporabnikom prijazne polnilne infrastrukture. Nekateri so zadovoljni s trenutnim sistemom, drugi zagovarjajo plačevanje s kreditnimi karticami, vendar verjamem, da bo na koncu zmagala najbolj preprosta možnost polnjenja: priključi in polni.
Tehnologija bi morala poskrbeti za uporabnikom prijazno polnilno infrastrukturo,kar bi pomenilo, da vse, kar zdaj doživljamo, ostane v preteklosti kot spomin na začetniške napake.
Norwegian Automotive Association
Knut Martin Breivik iz Norwegian Automotive Association je predstavil poglede prodajalcev BEV
V njihovem združenju je 1600 različnih prodajalcev in servisov iz vse Norveške. Njihovi člani predstavljajo kar 75 % vseh podjetij v avtomobilskem sektorju. Norveška postaja zrel trg na področju električnih vozil, kar prinaša naslednja dejstva. V lanskem letu je bilo kar 82,4 % vseh prodanih novih vozil BEV. Do leta 2030 bo več kot 60 % vozil na cesti električnih.
To pa pomeni tudi 30 % manj delovnih ur v servisnih delavnicah v primerjavi z vozili na notranje izgorevanje, zaradi specifičnosti električnih vozil. Vzdrževanje je preprosto, saj zahteva le redne preglede delovanja, saj imajo BEV manj delov in tekočin, ki bi jih bilo treba menjati.
Zaradi napredne tehnologije se pričakuje 45 % manj popravil, kar pomeni manj dela za serviserje. Edina izjema so pnevmatike, pri katerih se zaradi večjega navora pričakuje 20 % večja obraba, vendar je to odvisno tudi od voznika in vrste električnega vozila.
−30 %delovnih ur v servisnih delavnicah
−45 %popravil
+20 %obrabe pnevmatik
Kaj torej pomeni »elektrificiran servis«? Večje število vozil zahteva več administrativnega dela, več parkirnih prostorov, polnilne postaje za BEV, parkiranje za vozila v karanteni (za poškodovana vozila), baterijske delavnice ter varnostne ukrepe pri delu zaradi visokonapetostnih baterij.
Zaključek
Eden od glavnih poudarkov letošnjega leta je bila elektrifikacija tovornega prometa. Vsi so pripravljeni po potrebi nadgraditi svoje polnilne postaje s priključka CCS na MCS. Polnilna mesta za tovorni promet se hitro gradijo ali pa so že zgrajena.
Podjetje Kempower predstavi svoj pogled na polnjenje
Avtonomna vozila prihajajo na ceste, in sicer s strani proizvajalcev, o katerih še pred enim letom nismo niti vedeli (npr. ZEEKR). Pričakuje se, da bodo avtonomna vozila prevzela velik del prevozov, ki jih trenutno opravlja javni prevoz. To nam kaže, da se to, kar mislimo, da bo postala realnost v oddaljeni prihodnosti, lahko zgodi mnogo prej.
ZEEKR
Sortimo Innovation Park
Gradnja megavatnih polnilnih parkov, predstavljenih lani v Sloveniji, je v tujini že postala resničnost, saj so že zgrajeni ali pa so dela v teku. Primer takega parka je Sortimo Innovation Park, ki ga je predstavil Frank Steinbacher. Iz primera se lahko naučimo, da je postavitev polnilnih parkov dober poslovni model, ki mora vključevati tudi lokalno prebivalstvo.
Sam potujem po Evropi z električnim vozilom. Pariz, Istanbul, Berlin, Milano, Dunaj, Amsterdam, Sofija, Beograd, Oslo, Praga, Dublin, Belfast, Köln, Lodž, Sarajevo … Vse to so mesta, ki sem jih obiskal z električnim vozilom. Stanje polnilne infrastrukture se povsod izboljšuje in tisto, kar je bilo nekoč izziv, danes ni več.
Vsako potovanje prek Evrope zahteva načrtovanje poti. Na poti do Osla je več možnosti. Ena je prečkanje mostu, ki povezuje Dansko in Švedsko, medtem ko druga vključuje vožnjo s trajektom. Stroškovno sta možnosti podobni, vendar je glavna razlika v tem, da lahko na trajektu najamete kabino, si odpočijete in hkrati prihranite 400 kilometrov vožnje. Dodatna prednost je, da na trajektu že omogočajo polnjenje električnih vozil. Ker sem se odpravil na pot sam, sem se odločil za trajekt in izbral relacijo Travemünde–Malmö.
Ljubljana–Travemünde1261 km
trajektTravemünde–Malmö
Malmö–Oslo580 km
Relaciji sta torej dve: Ljubljana–Travemünde (1261 km) in Malmö–Oslo (580 km). Izračun kilometrov je naredil Google Maps. Skupno 1841 kilometrov, kar pomeni glede na lansko pot 2293 kilometrov (Skoraj 2300 km. Dvakrat.) 452 kilometrov manj. Za razliko od lanskega leta sem tokrat uporabljal izključno mrežo Teslinih superchargerjev, saj so mi člani in simpatizerji prek povezave pri naročilu Tesle https://www.tesla.com/sl_si/referral/ignac36992 omogočili dovolj kreditov za brezplačno uporabo superchargerjev na celotni poti.
Ljubljana
›
Bernau am Chiemsee
›
Eching
›
Wittstock
›
Travemünde
›
trajekt
›
Malmö
›
Odakra-Vala
›
Varberg
›
Oslo
Vremenska napoved ni bila ravno najboljša: nizke temperature, močan veter in dež, kar pomeni večjo porabo in posledično kakšen postanek več za polnjenje baterije. Za del poti okoli Göteborga se je obetalo tudi močno sneženje.
Načrtovanje: Ljubljana–Travemünde
Teslina navigacija14 h 39 min1259 km
A Better Route Planner13 h 49 min1271 km
Prvi dan: Ljubljana–Travemünde
Ljubljana, 1. april, začetek poti z napolnjenostjo baterije 100 %.
Kaj pravi navigacija. Prihod v trajektno luko Travemünde ob 23.30.
Uporaba spletne strani A Better Route Planner je na začetku sicer mogoča prek spletnega brskalnika, vendar pa zaradi nekaterih programskih napak pogosto odpove po nekaj urah uporabe. Če se odločite za njeno uporabo, jo priporočam za krajše relacije, da se izognete morebitnim težavam.
Na poti do Bernau am Chiemsee se je temperatura gibala med 8 °C in 25 °C, vreme se je nenehno spreminjalo. Od megle, dežja in močnega vetra do sončnega vremena. Na srečo ni snežilo. V Avstriji sem že opažal gnečo zaradi del na avtocesti, kar je povzročilo tudi zastoje.
Avstrijski zastoji.
Nemški zastoji.
Podobne razmere so se nadaljevale v Nemčiji. Južna Nemčija je znana po zastojih na avtocestah, kar se odraža tudi v podatkih o povprečni hitrosti na poti. Kljub prazničnemu vzdušju so ceste precej polne, zastoji pa se pojavljajo tudi brez prometnih nesreč.
Najboljša je kava, ki si je vajen od doma. Postanek za kavo Bernau am Chiemsee.
Čas velikonočnih praznikov je tudi čas potice. Postanek za potico Eching.
Sprostitev prometa po Echingu se je odražala tudi v povprečni hitrosti, ki se je povečala na 126 km/h. V Nemčiji ni omejitev hitrosti na avtocesti. Promet je bil gost, vendar zastojev ni bilo več. Po dolgotrajnih zastojih se je na trajekt že rahlo mudilo.
Na severu Nemčije rastejo vetrne elektrarne kot gobe po dežju. Zaradi naših rednih potovanj na sever lahko opazimo to spremembo tudi v praksi. Vedno več jih je.
Zanimivo je, da sem med zadnjim obiskom v Berlinu na dogodku #BETD24 slišal zanimive komentarje iz diplomatskih krogov.V Nemčiji namreč ne razumejo, zakaj je večina javnosti v Sloveniji naklonjena postavitvi nove jedrske elektrarne, hkrati pa je večina proti postavitvi vetrnih elektrarn. No, morda se bo tudi mnenje javnosti kdaj v prihodnosti spremenilo.
Polja vetrnic.
Zadnji postanek za polnjenje električnega vozila pred vkrcanjem na trajekt je bil v kraju Wittstock. Zaradi zanimivega filma, pa tudi zaradi želje, da napolnim vozilo čim bolj, je bil ta postanek precej dolg. A resnici na ljubo se mi tudi ni več tako zelo mudilo na trajekt. 😊
Še malo statistike prvega dne, vse do vkrcanja na trajekt.
Naslednji dan sem pot začel v švedskem kraju Malmö, natančneje v trajektni luki Malmö. Po navigaciji me je čakala še pot, dolga 580 kilometrov. Ker nisem polnil vozila na trajektu, sem praktično takoj po prihodu na Švedsko potreboval polnjenje. Švedska je ena izmed držav, kjer je rast prodaje električnih vozil izjemna in lahko se zgodi, da bodo v nekaj letih ujeli Norveško. Poleg statističnih podatkov se to vidi tudi v voznem parku.
Na Švedskem: vetrnice in fotovoltaični paneli.
Prvi postanek je bil v kraju Odakra-Vala, malce kasneje pa v kraju Varberg. Že na postanku za polnjenje vozila v Varbergu so se pojavile prve snežinke, kasneje na lokalnih cestah pa že prave snežne plohe z močnim vetrom. Iz povprečne hitrosti je to tudi vidno. Na srečo ima Tesla Model Y možnost vožnje »teren« in tudi z letnimi gumami ni bilo problema v takšnih razmerah. Za vsak slučaj so bile v prtljažniku verige.
Kasneje se je vreme izboljšalo, sonce je posijalo, na meji pa me je pričakala policijska kontrola. Najprej vprašanje »Imate kaj za prijaviti?« v norveškem jeziku, nato pa enako vprašanje v angleškem jeziku. Osredotočeni so na cigarete in alkohol. Prijavil sem dve pločevinki piva, ki sta ostali v vozilu še s slovaškega izleta. »Dve pločevinki lahko pripeljete, ni problema,« je bil odgovor, nato pa so mi zaželeli srečno pot. Zakaj prvo vprašanje v norveškem jeziku? Zaradi tega, ker ni bila vidna registrska tablica.
Norveška.
Zasnežena prednja registrska tablica.
Prihod v Oslo
Nadaljevanje poti je potekalo v lepem in sončnem vremenu brez gneče, razen ob vstopu v Oslo.
Za vse nas, ki smo ljubitelji električnih vozil, je prihod v Oslo kot korak v deželo prihodnosti.Opazil sem polno električnih vozil na cesti ter postavljanje polnilnih postaj za tovornjake in osebna vozila. To je nedvomno napoved tega, kar nas čaka v bližnji prihodnosti tudi v Sloveniji.
Ob 19.53 prispel v hotel, pred hotelom parkirišče in preprosta šuko vtičnica. Deluje.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.