Avtor: Društvo Dems

​Lotili smo se družinskega izleta do Legolanda v Günzburgu, s prenočevanjem in ogledom Salzburga ter Augsburga z našim 24 kWh “das Autom”. Vsa električna polnjenja so bila brezplačna, Plug’n’Charge, v tranzitu hitra – DC, na destinacijah AC, pač le 3.7kW.

V torek ob pol štirih popoldne smo krenili iz Ljubljane in si privoščili temeljito hitro polnjenje pri Kelagu v Beljaku, kar nujno za pot čez glavno gorsko verigo.

Pot smo malo čez pet nadaljevali proti Mallnitzu, kjer smo tričetrt na sedem naložili e-avto na avtovlak – deset minut do vsake polne ure odpelje skozi predor proti Böcksteinu.

Parkiranje v Legolandu stane šest evrov, redarji na parkirišču pa te, če jim poveš, da imaš EV, zelo organizirano usmerijo do polnilnega mesta. V smeri nazaj je na počivališču Edenbergen – Süd celo hitra polnilnica. 

Skupaj smo prevozili 1150 km od torka popoldne do noči na soboto. Povprečna hitrost 58 km/h, poraba pa 14 kWh/100km. 

Pomni (se vnaprej opravičujem, če bo prekaljenim EV mačkom tole zvenelo trivialno): 
– s preudarno, ne prehitro vožnjo se daleč pride (in brez skrbi). Posebej pomembno je to pri prečkanju gorske verige ali v primeru slabšega vremena, npr. dežja ; 
– neposredna pot od Ljubljane do Legolanda je možna, brezplačna, trajala bi deset ur s postanki za hitra polnjenja. Seveda pa je potrebno preveriti in upoštevati vozni red vlaka skozi predor pod Turami, cena – 17€ v eno smer ; 
– pred potjo je dobro preveriti izbiro polnilnic pri večih virih in narediti načrt (za Avstrijo & Nemčijo je GoingElectric dober vir, plugshare pa, zanimivo, ne, prav tako je včasih bolj, včasih manj uporabna baza v avtonavigaciji) ; 
– priporočljivo je imeti načrt(e) (oziroma variante) “B” za primer, da ne uspe polnjenje na (prvotno) načrtovanem postanku ; 
– premisli tudi, kje boš imel na voljo internet za iskanje morebiti potrebnih rešitev ; 
– (brezplačnih) hitrih polnilnic je dovolj, posebej na gosto so posejane med Salzburgom in Münchnom (Hochfelln, Samerberg, Irschenberg, VatterStetten), tako da je na tem odseku možno veliko kombinirati oziroma tudi izbirati taktiko oz. slog vožnje. SIcer pa sta v okolici Salzburga sta prav tako dve, ena je tudi v Dachau, a jih bomo preizkusili/preverili kdaj drugič. Pokrita je tudi relacija od Münchna do Legolanda. 
– brezplačnost in predvsem prosta dostopnost brez članstev zelo olajša taka potovanja, saj se hitro zgodi, da se kaj zalomi, npr. v centru Augsburga sicer drugod odprtega Lechwerke ni bilo mogoče aktivirati s telefonskim klicem (linijo je metalo ven!?), SWA pa ni znal speljati sicer predvidene transakcije z nobeno od plačilnih/kreditnih kartic. 

Hitre polnilnice: 
Koroški KELAG in salzburški Electrodrive sta bila to poletje še brezplačna, čeprav so že najavili, da bodo pričeli z zaračunavanjem in/ali evidentiranjem preko aplikacije. Nemški Tank & Rast je za zdaj brezplačen, tudi ponudnik Lechwerke (povezan z RWE) v Gersthofnu je bil. Razen v Beljaku je bila povsod le ena postaja, a nobena ne zasedena – le na počivališču Irschenberg je zaradi velikega prometa, gneče, slabega vremena, malo preveč vabljive lokacije prihajalo do tega, da so ICE vozniki podlegali skušnjavi parkiranja na zelenem. Ostale Tank & Rast so postavljene ravno prav daleč, da so še najdljive, ne preveč od rok, a nezanimive za “invalide”.

Zapisal
Stanislav Rozman