S pomočjo naših članov Tomaža in Sebastijana so Dole pri Litiji bogatejše za dve električni polnilnici, ki sta nameščeni na TIC-u oziroma bivši pošti. Polnilni postaji delujeta po principu “priključi in polni”. Sedaj lahko Oglarsko deželo obiščete tudi z električnim vozilom, ki ga napolnite na novi pridobitvi. Zaradi zagnanosti entuziastov in širše podpore se kraj razvija in hodi v korak s časom.
Običajno si pri takšnih investicijah občine pomagajo z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, vendar v tem primeru ni bilo tako. Investicija je bila izpeljana s pomočjo Teslinega programa, na podlagi katerega se, na osnovi določenih pogojev, polnilne postaje podarijo. Ob tem pa se lokacija postavi tudi na svetovni zemljevid polnilnic znamke Tesla. Prepoznavnost kraja je tako dosežena na preprost način.
Kratek program z nagovorom ob otvoritvi polnilne postaje je zbrane krajane spodbudil k vprašanjem na temo eMobilnosti. Zbrani člani društva smo z veseljem odgovarjali na vprašanja in seveda smo opravili tudi nekaj testnih voženj z električnimi vozili. Prve vožnje z električnim vozilom pač ne pozabiš.
Otvoritev smo zaključili s pogostitvijo v bližnji gostilni, kjer smo pogovore z lastnikom gostilne nadaljevali v smeri postavitve nove polnilne postaje. Očitno bodo polnilne postaje za električna vozila postale del običajne infrastrukture.
Odzvali smo se povabilu g. Naste Doberlet-Bučalič in v okviru projektnih dni obiskali Srednjo tehniško in poklicno šolo v Trbovljah. Obisk je potekal v dveh delih.
Prvi del je bil praktičen prikaz predelanega električnega vozila ePunto in prikaz različnih standardov hitrega polnjenja pri današnjih električnih vozilih.
Drugi del je potekal v učilnici, kjer je g. Franc Babnik preko svoje spletne strani www.elektroavto.netprikazal pionirsko delo na področju predelave iz leta 2009. Z moje strani so bile prikazane aktivnosti društva, s posebnim poudarkom na trajnostnem krogu. Fotovoltaika, hišni hranilnik električne energije in električno vozilo, ki je lahko tudi v funkciji prenosnega hranilnika električne energije.
Vrhunec dneva za dijake je bila samostojna vožnja električnega vozila s strani dijaka šolskega centra. Na osnovi nagradnega vprašanja, je omenjeni dijak dobil DeMS majico. Čestitke za pravilen odgovor in prvo vožnjo z električnim vozilom.
Udeležba članov Društva e-Mobilnost Slovenija je bila rallyu eVia 2018 odlična. Vse ekipe, ki niso bile iz Avstrije, so bile povezane z našim društvom. Ekipe iz Italije, Slovaške in Slovenije so dokaz, da delujemo mednarodno.
Zastopalo nas je 10 ekip od skupaj 36 in tudi uspehi niso izostali.
Ekipa ZTR Lendava (Romeo Varga in Rok Petja) se je uvrstila med prve tri v dveh različnih kategorijah, ekipa e-Punto (Marjan Božič in Lucija Božič) pa v eni.
Čestitke obema ekipama za odlično uvrstitev.
Ogrevalni dan
Ogrevalni dan je bil namenjen uvajanju voznikov v pravo dirko z električnimi vozili, ki se je začela v petek. Priprave, polno dobre volje, spoznavanje ekip ter logistični problemi pri iskanju starta so zaznamovali začetek dirke. E-Brunch z regionalnimi dobrotami je prispeval k naelektrenem duhu udeležencev. Pozdrav šolske mladine iz St. Margarethen and der Raab pa je z vzklikom ‘e-Via’ dodal spodbudo za začetek dirke.
Zanimiva je bila vožnja na poligonu varne vožnje ARBO, kjer smo opravili preizkus vožnje med stožci in na spolzkem terenu.
Prvi dan se je končal pri paviljonu Expo pri Murski Soboti, kjer smo vozila prepustili skrbnikom za polnjenje električnih vozil. Treba jih je pohvaliti. Zjutraj so bila vozila polna. Zvečer pa smo imeli v hotelu Diana še posvet pred uradnim začetkom dirke. Glede na lansko leto je vodenje potekalo v nemškem in slovenskem jeziku. Razumljivo je bilo vsem.
Začeli smo v meglenem vremenu, ki se je kasneje spremenilo v lep, sončen jesenski dan. Po kratkem nagovoru udeležencev, s strani Mursko Soboškega župana, se je dirka začela. Pohvalno je dejstvo, da se je župan pripeljal z električnim vozilom, kar se tudi spodobi za dirko z električnimi vozili.
Postanek ob stolpu Vinarium v Lendavi smo popestrili z intervjujem, ki smo ga imeli za RTV Slovenija. V intervjuju se je predstavil tudi naš član Adrian, ki ima še vedno svetovni rekord, 1078 prevoženih kilometrov brez vmesnega polnjenja z vozilom Tesla S. Ozaveščanje širše javnosti je del poslanstva našega društva.
Po dnevu, polnem preizkušenj in testov sposobnosti, smo dan zaključili s panoramsko vožnjo v kraju Stubenberg am See. Utrujeni in polni vtisov smo večer zaključili z neformalnim druženjem.
Dan se je začel z meglo in soncem, ki je posijalo izza megle. start je bil ob 8:00, kar je za udeležence pomenilo, da jim je prišla prav kava, ki jo je skuhal naš član Martin. Zanimivost, kot vir električne energije je uporabil hišni hranilnik električne energije.
Prvi na startu je bil eGolf z našim članom Stanislavom. Vedno prvi na startu in zato tudi največkrat fotografiran.
Tekmovalnost je bila višku, saj so se ekipe trudile v vseh preizkušnjah. Nekateri so skušali ujeti točen čas in so vozili preko vseh omejitev, tudi 210 km/h. Drugi pa so zmagovali v varčni vožnji. Dan se je zaključil na Ptuju v Dominikanskem samostanu.
Poleg tekmovalnih ekip se je zbralo tudi nekaj predelanih vozil, npr. naš član Jože s predelanim eClio. Nestrpnost pred razglasitvijo rezultatov smo blažili z dobro pijačo in jedačo in prekrasno okolico, s pogledom na Dravo. Zaključna prireditev je potekala v vzdušju pričakovanja razglasitve dosežkov. Čezmejno sodelovanje je pozitiven cilj, ki nas druži z vseh strani državne meje.
Čestitke vsem ekipam, ki so se udeležile dirke z električnimi vozili, bilo je zabavno in upam, da se naslednje leto ponovno vidimo.
V soboto, 13. 10. 2018 se je zgodilo odlično srečanje Eko vozil na Kongresnem trgu v Ljubljani. Srečanja se je udeležilo kar nekaj podjetij, ki prodajajo električna vozila. Renault – Nissan s svojima Zoe in Leafom, Hyundai z novo Kono in dobro znanim Ioniqom, Avantcar s svojo floto, Toyota s hibridi, podjetje katera se ukvarja z uvozom fiat 500 ev, nekaj znanih podjetij z e-skiroji in kolesi ter seveda društvo DEMS s svojo stojnico.
Udeleženi člani so bili Franc Babnik s svojim predelanim Fiat Punto, Nejc Končan z Ioniqom, David Ipavec z Zoe, Peter Pikl s C-Zero in moja malenkost Blaž Hrovat s Soul EV. Ker se je srečanje dogajalo v samem središču Ljubljane, je bilo zelo pestro in dobro obiskano. Mene osebno je najbolj navdušila »Kona electric«, še posebno s svojo zelo privlačno svetlo notranjostjo. Ne pozabimo, da je to prvo »long range« vozilo z dosegom 500 km, ampak dejstvo pa je, da je to malo vozilo in verjetno z baterijo 64 kWh zelo drago vozilo. Pa da ne pozabim na Teslo X, katerega je predstavilo podjetje Avantcar, to pa je EV, ampak seveda predrago za povprečnega Slovenca. Obiskal nas je tudi g. župan Zoran Jankovič in poklepetal s člani.
Skratka, zadeva je bila zelo lepo organizirana in namenjena klepetu in širjenju znanja o eMobilnosti vsem obiskovalcem. Upam in si želim, da bi lahko bil ta dogodek možnost srečanja vseh nas članov in da nas bo vsako leto več.
Evropski teden trajnostne mobilnosti je za člane Društva eMobilnost Slovenija potekal v znamenju druženja z mladimi in obiska različnih lokacij.
V sredo, 19. septembra 2018, smo se v okviru projekta celostne prometne strategije, zbrali v Sežani na prireditvi »Naše ceste so lahko prijazne«. Prireditev se je začela na parkirišču pred OŠ Srečko Kosovel v Sežani, v bližini hitre polnilne postaje, ki jo mnogi izmed nas že poznajo. Obisk mladine in bližnje osnovne šole je popestrila dogodek.
‘Na mladih svet stoji’, je rek, ki je na tem dogodku zaživel v spretnostni vožnji z električnimi skiroji in kolesi. Obiskal nas je tudi župan občine Sežana, g. Davorin Trčona, ki smo mu med drugim izrekli pohvalo za našega člana Aleša Vodičarja, ki je v občini Sežana zaslužen za tako hiter razvoj na področju eMobilnosti.
Preizkusili smo se tudi v vožnji z električnimi kolesi, ki postajajo lažja in obenem močnejša. Z električnimi vozili smo predstavili delovanje društva DeMS na področju naše države in seveda tudi sosednjih držav. Omeniti je treba, da članstvo ne prihaja zgolj iz Slovenije.
V petek 21. Septembra 2018 smo se na povabilo g. Andreja Klemenca udeležili prireditve v občini Borovnica. Obisk članstva društva DeMS je presenetil vse, še zlasti organizatorja. Prireditev se je začela na parkirišču pri OŠ dr. Ivana Korošca. Vreme je bilo na začetku megleno in mrzlo, potem pa se je razjasnilo in tudi vzdušje je bilo temu primerno. Spoznali nekaj domačinov, ki so navdušeni uporabniki električnih vozil. Vse smo povabili v društvo DeMS, nekaj se jih je včlanilo na sami prireditvi.
Mladi iz bližnje osnovne šole so bili deležni predstavitve električnega vozila Tesla S. Najbolj zanimiva je bila vožnja brez voznika. Električno vozilo se je odzivalo na ime Belka. Naša sedanjost, ki postaja njihova prihodnost.
Poleg demonstracije samovozečega vozila so glavni hit med mladino in mladino po srcu, električna kolesa, električni skiroji, ki so bili na voljo za testne vožnje.
Druženje smo zaključili s skupinskim fotografiranjem pred ostanki viadukta v Borovnici. Organizatorju smo obljubili, pridemo še drugo leto v še v večjem številu.
Na žalost je planiran dogodek, ECOmeet v Ljubljani, v soboto zaradi slabega vremena odpadel. Prestavljen je na 13. 10. 2018. Če bi se želeli dogodka ECOmeet udeležiti z lastnim električnim vozilom, nam zaradi zagotovitve dovolilnice, sporočite registrsko številko vozila na naš elektronski naslov drustvodems@gmail.com.
Dne 6.-7. 9. 2018 je v Novi Gorici in okolici potekal 2. MAHLE Eco Rally v organizaciji AMD Gorica. Organizatorje smo že spoznali na našem tradicionalnem 5. mednarodnem srečanju društva DeMS v Gozd Martuljku. Skupna pozitivna zgodba naelektrena z električnimi vozili se je iz Gozda Martuljka preselila v Novo Gorico. Rallya se je udeležilo 24 ekip, od tega je bilo 6 ekip povezanih z našim društvom DeMS. Večina članov društva se je prvič srečala s pravim rallyem, na katerem so veljala FIA pravila, zato smo se učili pravil in čudili uvrstitvam, ki smo jih dosegali. Nikakor nam ni bilo jasno od kod dobra oziroma slaba uvrstitev, resnici na ljubo pa ob profesionalnih rally voznikih tudi nismo upali na prva mesta.
Prvi dan je bil namenjen ogrevanju vozil in voznikov. Proga v skupni dolžini malo pod 90 kilometrov je vsebovala dva točnostna preizkusa in postanek v Vili Vipolže s kulinaričnim presežkom. Združitev ceremonialnega starta izpred hotela Perla je bil dogodek za vse udeležence in tudi gledalce ob startu. Teh pa ni bilo malo. Prava promocija e-mobilnosti v živo, primerjava tihih in hitrih električnih vozil s hrupnim športnimi vozili za rally. Udeležencem MAHLE eco Rally se nam zdelo, da smo priča prehodu v trajnostno obliko transporta, tudi na področju avtomobilskega športa. Dan se je zaključil s pogostitvijo v hotelu Perla.
Drugi dan se je začel zgodaj, proga je bila bolj zahteva, vsebovala je pet točnostnih preizkusov.Tekmovalni duh je bil prisoten pri vseh udeležencih. Pogovori so v glavnem potekali, kako ujeti pravo hitrost in pravi čas. Vmesni postanek v Postojni in Štanjelu je bil turistično obarvan, debate pa v glavnem ne.
Pot smo zaključili s podelitvijo pokalov in nagrad. Najbolje uvrščen član našega društva je bil Adrian, ki se je z vozilom Tesla S uvrstil na šesto mesto v svoji kategoriji. Čestitke.
Zahvala tudi organizatorju, ki se je uspešno držal FIA pravil, o čemer se je prepričal tudi tehnični delegat, ki je bil stalno prisoten na prizoriščih dogodka. Eno izmed teh pravil je tudi, da smo morali čez noč pustiti vozila na zaprtem parkirišču. Organizator je poskrbel za prevoze do hotelov, tako da diskvalifikacij zaradi tega ni bilo.
Štiri mesece vozim novi Nissan Leaf. Naredil sem okoli 9000 km. Na forumih sem prebiral razmišljanja po občutkih večinoma dobronamerna. Večkrat pa se nisem mogel znebiti neprijetnih občutkov posebej še ob pisanju o t.i. »rapide gate«. Spraševal sem se ali sem naredil prav ali ne ob odločitvi za nakup tega vozila. Veliko mi je v pogovorih pomagal g. Ignac Završnik. Vsekakor sem električni avto kupil za moje vsakodnevne potrebe, ki pa so tudi potrebe večine šoferjev v naših slovenskih razmerah. Moje običajne vožnje potekajo v dosegu do 100 km na dan, vendar ne vsak dan. Živim na jugu ob Kolpi v Podzemlju. Opravim pa tudi kar nekaj voženj na Gorenjsko in nekaj občasnih dlje po Sloveniji. Vsekakor so bile dosedanje izkušnje pozitivne posebej še zaradi lepo razporejenih polnilnic ob avtocestnem križu po Sloveniji. Z enim hitrim polnjenjem je možno priti z enega na drugi konec Slovenije in nazaj. Tako, da o kakšnem pregrevanju baterije ni moč govoriti. Na Gorenjsko in nazaj (270 km), pa je možno ob zmerni vožnji priti celo brez polnjenja, kar sem tudi preizkusil.
Navadno sem prej opravil letno tudi več daljših voženj. Ena takšnih je pot v romarsko središče Međugorje v Bosni in Hercegovini. Zamikala me je vožnja z Leafom. Razdalja, ki sem jo s kombijem velikokrat prevozil pomeni sedaj po avtocesti okoli 450 km, skupaj pa nekaj manj kot 500 km. V kratkem je bilo po Dalmaciji postavljenih nekaj hitrih polnilnic, Zadar 2 Kaufland, 2 v Skradinu ob slapovih Krke in Kaufland v Šibeniku. Planiral sem dvakratno polnjenje v Zadru in Skradinu po potrebi. Na pot sem odšel v sredo 8. avgusta ob 5. zjutraj v času vročinskega vala in opozorila oziroma alarma, mislim, da rdečega za hrvaško obalo. Aplikacija Plugshare je kazala do Zadra 246 km. Odločil sem se za eko vožnjo med 95 in 100 km na uro. Ob spustu s Sv. Roka sem prišel v Zadar s kar lepo zalogo 45.km. To mi je prišlo zelo prav. Navigacija me je namreč pripeljala do ulice z nakupovalnim centrom, kjer pa nikakor nisem našel Kauflanda s polnilnico. Našel sem sicer drugi Kaufland, vendar pa po vztrajnem iskanju po parkirišču polnilnice nisem našel. Imajo pa tudi podzemna parkirišča, kamor nisem pogledal. Ob pomoči g. Završnika sem potem našel prvi Kaufland. Polnilnica je delovala odlično.
V 50. minutah sem napolnil na 97.%. Sam nimam natančnih merilnikov, polnilnica pa tudi ne kaže s kakšno močjo se polni. S tem, da sem planiral postanek v Skradinu, bi lahko odklopil prej. Ob vožnji mimo Skradina sem imel okoli 20 km dobropisa, kar me je spodbudilo k odločitvi, da naredim pot do cilja v enem kosu. Čeprav sem cesto dobro poznal, pa nisem predvideval, da bodo klanci naprej po Dalmaciji vzeli toliko elektrike. Menda se cesta povzpne na 600m n.v. Tako, da sem vozim ponekod tudi z minus 40 km. Razdalja od Zadra do Međugorja je namreč okoli 255km. Izklapljal sem klimo, se prilepil za kakšen kamion, ki jih je sicer po dalmatinski avtocesti zelo malo. Moje edino upanje je bil dolg spust pred Ravčo in še nekaj manjših naprej do cilja. Sicer sem pa že pomislil na rešitev na kakšni črpalki z navadno vtičnico. Res je dolg klanec navzdol potrdil moja predvidevanja in mi prinesel okoli 30 km dobropisa. Nekoliko skrbi mi je zopet povzročil dolg zastoj na meji in enourno čakanje. Vročina se je vseskozi od Zadra gibala med 35 in 36 stopinjami. Temperatura baterije se je konstantno držala blizu prve rdeče črtice, kar naj bi pomenilo blizu 50. stopinj. Avto na to ni reagiral s kakšnimi opozorili, niti se nič ni poznalo na vožnji. Po prehodu meje pa so se prižgali alarmi za polnjenje baterije. Vedel sem, da mi preostane še nekaj km avtoceste in 6 km navadne. Baterija je kazala 5 %, medtem, ko je doseg čisto izginil, kar me je zopet nekoliko zaskrbelo. Na cilj sem prišel z 2%. Ker pa sem zaradi gneče in zasedenosti parkirišča moral še krožiti in se izogibati pešcev, sem izgubil še en procent. Tako sem na cilj prišel z enim procentom. Tudi na te mejne vrednosti avto ni reagiral s kakšno upočasnitvijo in je vozil še normalno. Iz Podzemlja do Međugorja sem prevozil 506 km ob povprečni porabi 12,2 kW/100 km. O realnem času in povprečju km je težko govoriti, saj sem po Zadru prevozil kar nekaj km in na meji čakal s prižganim avtom uro ali več. Mislim pa, da je bilo povprečje 62km in okoli 8 ur vožnje.
Zvečer sem avto napolnil pri znancih v apartmaju samo nekaj procentov za okoliško vožnjo drugega dne. Drugi večer pa sem napolnil do konca.Pot nazaj do Zadra je bila normalna v podobni vročini z izključevanjem klime z namen, da bi pripeljal v enem kosu. Sicer pa je ob dobri ventilaciji dalmatinska vročina veliko lažje znosna kakor naša slovenska. Ta odsek poti je bil manj vznemirljiv z varnim ostankom baterije. Polnilnica v Zadru stoji tik pred vhodom v Kaufland. Če računamo, da smo ljudje velikokrat »komot« in bi se najraje pripeljali do vrat ali za šank, sem kar malo predvideval, da bo polnilnica zaparkirana. Res je bilo eno parkirišče zasedeno z motorjem, drugo pa na srečo prazno. Oznake so namreč premalo opazne. Polnilnica je zopet delala odlično. Napolnil sem na 98%. Nato se je začel vzpon na Velebit zopet v veliki vročini. Ob vzponu je kazalec temperature baterije kazal zopet kot običajno po hitrem polnjenju tik pred prvo rdečo črto.
Nakar je na vrhu v tunelu temperatura zrasla nekako na sredo polja med obema rdečima črtama. V svojem stilu sem vozil naprej kakšnih 50km, ko se je temperatura zmanjšala pod rdečo črto. Pričakoval sem kašen alarm in reakcijo avtomobila, ki pa se na srečo ni zgodila. Tako sem mirno pripeljal domov do Podzemlja tudi z nekaj pospeških in hitro vožnjo na zadnjem delu avtoceste. Ta odsek je kazal povprečno porabo 13km/100. Ostanek 7% baterije in 21 km dosega. Dva kilometra pred domom je sledilo še eno presenečenje oziroma hladen tuš. Ko sem se ustavil pred semaforjem za delo na cesti, se je razbesnela huda nevihta s točo v debelini lešnika. Neusmiljeno je klestilo po pločevini. Spomnil sem se na razbite avtomobile, ki sem jih videval po letošnji toči v Črnomlju. Še ena preizkušnja tik pred prihodom domov, sem si mislil.
Na srečo sem jo odnesel brez praske na avtomobilu. Tako, da je tudi pločevina Leafa dokaj trdna. Povzetek celotne vožnje ob prihodu domov: okoli 1000 km, poraba 12,7kw, povprečje 62 km na 100, čas 16,42h.
Za zaključek bi izrazil še nekaj sklepnih misli. Moja odločitev za nakup novega Leafa je bila prava. Vse domače vožnje opravim brez pretresov in zmerno, kar botruje tudi večji sproščenosti ali spočitosti npr. ob daljših vožnjah po Sloveniji, da o udobju ne govorimo. Z malo dobre volje ali bolje rečeno dobrih živcev pa se da narediti tudi daljša pot v eventualnih ekstremnih pogojih. Vsekakor je bila vročina ekstremna in je avto odreagiral nanjo sicer z opozorili na kazalnikih, vendar ne alarmantnimi. Težko pa si seveda predstavljam ob sebi pri takšni vožnji sodobnega človeka, ki je tempiran na čas, na dinamiko dogajanja, na stoprocentno udobje ali »ziheraštvo«, kot rečemo po domače. Takšna vožnja je dober izziv in preizkus obvladovanja nepredvidljivih ali stresnih situacij, ki jih sicer v vsakodnevnem življenju ni malo.
Ps. Nimam specifičnih merilnikov v avtomobilu in se ne spoznam na strokovne izraze. Uporabljam obstoječe, ki jih avto ima. Zato podatki mogoče niso tako strokovno izraženi ali obdelani.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 60 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 (Uradni list RS, št. 72/16 in 9/17). Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili v skladu s pogodbo predani Eko skladu.
Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture financirane iz javnih sredstev.
V sodelovanju s PRC (Posoški razvojni center) smo člani društva DeMS preživeli dan v skladu z našim poslanstvom, ozaveščati in informirati. Še posebej smo bili veseli obiska najmlajših. Vzporedno pa smo še uspešno izvedli test regeneracije električnih vozil.
Nekateri izmed nas smo prišli že precej zgodaj. Razloga je bil v tem, da smo želeli električna vozila napolniti na javni polnilni postaji. Za test regeneracije smo dorekli pravilo. 100 % napolnjeno vozilo odide na pot, se vrne in zopet napolni na 100%. Razlika je preko števca merljiva v kWh in tisti, ki je porabil najmanj, je zmagovalec.
Dogodek se je začel ob 10:00, člani smo se razdelili. Dva sva opravila pot od Tolmina do Kolovrata, dva sta se odpeljala do osnovne šole, drugi pa so se polnili na Mestnem trgu v Tolminu. Glede na raznolikost električnih vozil je bilo vprašanj obiskovalcev precej. Od klasičnih, kakšen je domet, kakšna je cena, kakšen je občutek, če obstanete na cesti. Za vsa vprašanja se je našel tudi odgovor.
Drug del pa je potekal v znamenju intervjujev za lokalno televizijo in testnih voženj za obiskovalce. Prve vožnje z električnim vozilom ne pozabiš in prav je, da to izkušnjo delimo tudi z drugimi.
Za člane, ki smo seveda tudi tekmovalno naravnani, je vzporedno potekal še test regeneracije električnih vozil. Pot ni dolga, je pa vzpon precejšen in razlike med vozili so prišle do izraza. Pri testu regeneracije so sodelovali; Kia Soul EV – Ignac Završnik, Hyundai Ioniq EV – Vinko Žitnik, Smart EV – Franc Babnik, Nissan Leaf II – Marjan Božič, Renault Zoe – David Ipavec in Nissan Leaf I – Matjaž Kuček. Kasneje se nam je sicer še pridružil Renault Zoe – Janez Toplak, ki je zamujal zaradi problemov na poti. Vendar nismo imeli dovolj časa še za test njegovega vozila.
Rezultati so zapisani spodaj, poudariti pa je treba, da fizikalni zakoni veljajo. Najlažje vozilo je zmagalo. Pri Zoe pa je posledica večje porabe verjetno specifika polnjenja. Meritve so opravljene na istem števcu.
V sodelovanju s PRC (Posoški razvojni center) bomo v četrtek 31.5.2018 sodelovali na predstavitvi e-mobilnosti v Tolminu. Istočasno bomo izvedli tudi test regeneracije z različnimi vozili. Vabljeni, da se nam pridružite.
Test regeneracije pod Krvavcem
Test regeneracije v Kamniku
Planirana pot na Kolovrat
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.