Kategorija: Nissan Leaf

  • Storimo nekaj dobrega za prihodnost

    Storimo nekaj dobrega za prihodnost

    V Gozdu Martuljku je v organizaciji društva DeMS (Društvo e-Mobilnost Slovenija) od 18. do 20. maja potekalo 5. mednarodno srečanje poznavalcev in ljubiteljev električnih vozil. Vozniki električnih avtomobilov, bilo jih je več kot 60, so se na srečanje pripeljali iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Italije in Avstrije. V Sloveniji, kjer je trenutno registriranih več kot 800 električnih vozil, od tega je 300 lastnikov fizičnih oseb, je električna mobilnost v vzponu. Za primerjavo, pred slabimi štirimi leti je bilo prodanih samo 20 električnih vozil.

    Srečanja so se poleg poznavalcev z različnih področij udeležili tudi svetovni rekorderji. Andrej Pečjak iz podjetja Metron inštitut, eden od pokroviteljev srečanja, je leta 2014 s svojim električnim avtomobilom brez vmesnega polnjenja baterij z Bleda pripeljal v 726 kilometrov oddaljeni Dubrovnik in s tem postavil rekordni električni doseg v odprtem prometu. Dve leti kasneje je Tone Gorup iz podjetja NGV predstavil najhitrejšo električno gnano rolko, ki s pomočjo električnega agregata zmore več kot 100 kilometrov na uro. Irena Raymond je z možem Američanom Ericom z dvosedežnim letalom na solarni pogon lastne izdelave preletela Alpe in tako postala druga ženska na svetu, ki je pilotirala solarno letalo. Leta 2015 pa sta z možem opravila še najdaljši prelet Alp s svojim letalom Sunseeker DUO in postavila nov svetovni rekord. Louis Palmer, prvi človek, ki je naš planet prevozil na sončno energijo, se srečanja ni mogel udeležiti, zato je njegovo poslanstvo predstavil Andrej Pečjak. »Palmer je veliko naredil za razvoj trajnostnega bivanja na zemlji. Leta 2014 postavil svetovni rekord z udeležbo 481 električnih vozil na reliju WAVE v Stuttgartu. Njegov zadnji projekt je SWITCHbus – predelan turistični avtobus na električni pogon za trajnostne turistične ture po Švici.« Tehnologija električnih avtomobilov je zrela že več let, treba je le še prepričati ljudi, je prepričan Pečjak.

    Dejan Skrivalnik, eden od ustanovnih članov društva in zunanji sodelavec Metron Inštituta na področju raziskav, je udeležencem srečanja predstavil, kako je njegova družina s kombiniranjem fotovoltaike in električnega vozila postala skoraj samooskrbna z električno energijo.

    Andrej Škerlak iz podjetja GEN-I Sonce, enega od pokroviteljev srečanja, je predstavil mikro sončne elektrarne na ključ. Samooskrba s sončno energijo (za gospodinjske in male poslovne odjemalce) je v Sloveniji omogočena od začetka leta 2016, ko je bila sprejeta Uredba o samooskrbi. Pred dobrim letom je GEN-I oz. GEN-I Sonce kot prvi dobavitelj energije predstavil celovito rešitev za samooskrbo s sončno energijo – mikro sončne elektrarne na ključ. »Z lastno mikro sončno elektrarno investirate v čisto okolje, si zagotovite dolgoročno energetsko neodvisnost in hkrati realizirate takojšnje prihranke pri mesečnih računih za dobavo elektrike. GEN-I Sonce svojim strankam ponuja vrhunsko kakovost sestavnih komponent, dolgoročne garancije, različne načine odplačila investicije, za brezskrbnost na dolgi rok pa podjetje poskrbi tudi z vzdrževanjem vaše mikro sončne elektrarne.« Povpraševanje po njihovi storitvi je izjemno, posledično jim je v dokaj kratkem času uspelo zgraditi že več kot 400 domačih elektrarn. Na predstavitvi je Škerlak poudaril, da ima Slovenija na tem področju še velik primanjkljaj. »Ogromno sončne energije je še neizkoriščene. V Sloveniji samo 2 % električne energije pridobivamo iz sončne energije, čeprav je Slovenija dokaj enakomerno osončena. Manj kot 10 % je razlike med osončenostjo v Ljubljani in Portorožu.« Naložba v lastno sončno elektrarno, pove Škerlak, se povrne v 10 letih. Elektrarna za štiričlansko družino s povprečno porabo stane približno 7.000 evrov. »Življenjska doba pa je okoli 30 let, ob tem, da na leto prihranite od 1.200 do 1.300 evrov.«

    Letošnje srečanje je bilo poleg ozaveščanja na temo trajnostne mobilnosti tudi v znamenju velikega preboja na področju električnih avtomobilov, saj v zadnjem času beležimo ne le veliko zanimanja, marveč tudi skokovito rast prodaje. Predsednik Društva Ignac Završnik, 15 let voznik električnega vozila, ki je začel z uporabo vozila City EL s tremi kolesi na poti od Ljubljane do Kranja, zdaj pa se vozi na štirih kolesih od Lendave do Kopra, je poudaril, da meje premikajo z lastnim zgledom in delom. »Tako meje o dometu, nevarnostih, do praktične uporabnosti električnih vozil. Naloga društva je ozaveščanje, svetovanje, izobraževanje in seveda tudi druženje ljubiteljev e-mobilnosti. Pri e-mobilnosti ni mej. Na naše prvo srečanje so prišli gostje iz Hrvaške, danes tudi iz Italije, Avstrije, Slovaške in Hrvaške.« Največja težava, pove Završnik, so polnilnice. »Problem je register polnilnic ter informacije o delovanju in nedelovanju. Vsako polnilnico je treba preveriti iz nekaj virov, ne samo iz enega.« Društvo svoje delovanje širi še na pridobivanje čiste energije. »Treba je povezati fotovoltaiko, hranilnike energije in e-mobilnost. To so tri ključne točke, ki so pomembne za uspeh. Na ta način namreč postanemo neodvisni od virov energije.«

    Jasna Pečjak iz Metron inštituta, ki je bila na petem srečanju vodja organizacijskega odbora, je izpostavila še problem financiranja električnih vozil. »Pogosto se dogaja, da si ljudje, ki bi si tak avto želeli, tega stroška ne morejo privoščiti. Dobro je, da se je na tem področju začela vključevati tudi država z Eko skladom in ugodnimi krediti.«

    Energetski svetovalec mag. Samo Cotelj, že 22 let član mreže ENSVET, ki deluje v sklopu Eko sklada, je udeležencem predstavil Eko sklad, finančne spodbude in kredite. »Lani je bilo iz Eko sklada financirano 630 električnih vozil. Poleg nepovratnih sredstev ljudje lahko dobijo tudi kredit z obrestno mero euribor + 1,3 %. Višina kredita z odplačilno dobo 10 let znaša od 1.500 do 40.000 evrov.«

    Srečanje je zaključil Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora. »Počaščen sem, da ste za svoje srečanje izbrali našo občino, tudi zato, ker sem tudi sam zelo naklonjen e-mobilnosti.«

    Avtorica Biba Jamnik Vidic

    18211|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/05/20180520_100641-1-1024×576.jpg|largePGlmcmFtZSB3aWR0aD0iMzE1IiBoZWlnaHQ9IjMxNSIgc3JjPSJodHRwczovL3d3dy55b3V0dWJlLmNvbS9lbWJlZC9hN1FLeHIzd3MtRSIgZnJhbWVib3JkZXI9IjAiIGFsbG93PSJhdXRvcGxheTsgZW5jcnlwdGVkLW1lZGlhIiBhbGxvd2Z1bGxzY3JlZW4+PC9pZnJhbWU+

  • V Dubrovnik na kavo z električnim vozilom

    V Dubrovnik na kavo z električnim vozilom

    Jadranska magistrala

    Po prvi izvedeni poti od Lendave do Kopra je bil naslednji izziv izpeljati še daljšo pot v enem dnevu. Planirani cilji so bili različni, vendar vedno vezani na delujočo polnilno infrastrukturo. Potovanje z električnim vozilom po razvitih državah danes ni več problem, saj obstaja hitra polnilna infrastruktura, katere dostopnost in preprostost uporabe se iz dneva v dan izboljšuje z gostovanji in nižjimi cenami. Zato je padla odločitev, gremo na kavo v Dubrovnik.

    Planiranje poti je imelo eno ključno točko in sicer lokacija hitrih polnilnih postaj. Na srečo obstaja NP Krka, kjer imajo dve delujoči hitri polnilni postaji in s tem je bil rešen problem delujoče polnilne infrastrukture. Drug izziv je bil kilometrski; dolžina prve etape je 330 kilometrov, velikost baterije 40 kWh. Na podlagi izkušenj opravljene poti od Lendave do Kopra je izziv moč uspešno izpeljati, vendar z varčno vožnjo.

    Ker se nama, kljub objavi na internem forumu društva DEMS, žal ni nihče pridružil, sva z Marjanom sklenila, da se na pot odpraviva sama. Odločila sva se, da se bolje in lažje potuje v enem vozilu; imaš družbo za pogovor pa še izmenjava se pri vožnji.

    Izhodišče poti je bil »Park vojaške zgodovine v Pivki«. Priklopila sva električno vozilo Leaf in napolnila do 100 %. V vmesnem času sva si, na povabilo osebja parka, ogledala razstavo vojaške tehnike v muzeju. Ob odhodu sva imela na razpolago 38,3 kWh. Zunanja temperatura je bila 13 stopinj, baterija 27,8 stopinj. Na začetku sva vozila po avtocesti do Reke, nato pa nadaljevala po Jadranski magistrali do kraja Novi Vinodolski. Prvi postanek po 103 kilometrih pri polnilni postaji, preverjanje delovanja polnilne postaje brez polnjenja in nadaljevanje poti. Povprečna poraba kaže 9,3 kWh /100 km, zunanja temperatura 21 stopinj, baterija 29,3 stopinj. Če računamo porabo po Spy Pro še manj, 9,137 kWh za 103 kilometre.

    Starigrad (Paklenica) bodoča Teslina polnilnica

    Ob Jadranski magistrali sva naredila več postankov do Senja za turistične posnetke jadranskih otokov. Ker je bil čas za malico, sva se ustavila in prijetno poklepetala s kolesarjem iz Frankfurta

    V Starigrad (Paklenica) sva prispela do polnilne postaje s povprečjem porabe 10,1 kWh /100 km. Zunanja temperatura 24 stopinj, baterija 30,1 stopinj. Poleg obstoječe polnilne postaje so postavili še dve za Teslo, ena izmed teh pa je uporabna tudi za vsa ostala vozila- Obstaja pa problem, ker niso še priklopljene. Dokumentiranje podatkov in odločitev za odhod do NP Krka. Energije je še 15,4 kWh, razdalja pa je 93 kilometrov.

    Vožnja po lokalnih cestah v zaledju Zadra prinaša pluse, npr. poraba je v Skradinu padla po 322 kilometrih na 10 kWh/100 km. Potem pa vzpon in posledično povečana poraba. Ob prihodu na vmesni cilj NP Krka se je povprečje dvignilo na 10,3 kWh /100 km. ABB polnilna postaja v NP Krka je delovala in priklopila sva vozilo.

    Ali obstaja problem hitrega polnjenja po 330 prevoženih kilometrih? Prvo hitro polnjenje sva začela pri 5,3 kWh preostale energije in zunanji temperaturi 24,5 stopinj, baterija pa je imela 32,8 stopinj. Začetna hitrost polnjenja 41 kW. Po 1 uri je bilo vozilo napolnjeno na 97 %. Temperatura baterije se je dvignila na 52 stopinj, vendar se je zaradi Leafove funkcije pasivnega hlajenja (baterija se z vožnjo ohlaja), kasneje spustila na 46 stopinj.

    Odhod proti Dubrovniku. Števec za povprečno porabo sva nastavila na vrednost 0. Namen je bil v opazovanju porabe med vožnjo po avtocesti in magistrali. Pred nama pa je bil nov izziv, avtocesta se dvigne na 640 metrov nad morjem, kar pa v praksi pomeni še nekaj dodatnih kWh porabe.

    Uporaba ProPilota pri Leafu je v primeru avtocestnih voženj velika prednost v smislu varnosti in enostavnosti vožnje.

    Prečkanje BiH meje terja nekaj časa pri čakanju na mejno kontrolo. Zastoji so obvezni del poti, ki pot časovno podaljša, vendar v primeru električnega vozila porabe energije skorajda ni.

    Ko sva prispela na cilj, tik pred vhodom v Dubrovnik, nama je ostalo še 9 % baterije, doseženo povprečje porabe 11,8 kWh. Za pot dolžine 591,4 km sva porabila 65,828 kWh. Doseženo povprečje je torej11,1 kWh /100 km.

    Prespala sva v apartmjih»Apartmani Sokol« (cena 25 €). Vsaka hiša ima navadno vtičnico, kjer je možna polnitev vozila. Priklopila sva na originalno 10 A prenosno polnilno postajo in vozilo pustila čez noč.

    Drug dan pa na zasluženo kavo v Dubrovnik. Še sreča, da Marjan preveri vse cene in kavo sva popila v bufetu Kamenica pri tržnici. Cena kave je bila sprejemljiva (12 KN za veliki machiato). V vmesnem času se je vozilo na parkirišču napolnilo do 100 % .

    Zaključek

    Pot je možno opraviti z enim vmesnim polnjenjem v NP Krka (1 urni postanek), problem nastane zaradi dolgotrajne vožnje, ne zaradi problema z dometom. Dolge vožnje so utrujajoče, zato sva se pri vožnji izmenjavala. Dodatna vrednost pa je še dobra družba, s katero je takšna pot zabavna in poučna.

    Pot opravila Marjan Božič in Ignac Završnik, zapisal Ignac Završnik

  • Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Že pred časom sem opravil pot od Lendave do Pirana za električnim vozilom Nissan Leaf prve generacije. Takrat je bil namen testiranje polnilne infrastrukture ob avtocestnem križu in dokazati, da je možno uporabiti električno vozilo ob primerni infrastrukturi tudi za daljše relacije. Za praktičen primer je bil prevožen najdaljši odsek avtocestnega križa v Sloveniji.

    Z razvojem baterijskih vozil pa je prišel nov izziv in cilj, prevoziti podobno pot brez uporabe polnilne infrastrukture. Realizacijo sem planiral takoj, ko bo to možno in sem jo večkrat tudi napovedal. Pri testu se mi je pridružil tudi Marjan Božič, ki je kasneje dokazal, da ni vse v vozilu, ampak uspeh temelji tudi na vozniku. Marjan je želel opraviti to pot že s svojim predelanim vozilom e-Punto, vendar do realizacije še ni prišlo. Povabljeni so bili tudi drugi vozniki z drugačnimi vozili, pa se testa žal niso mogli udeležiti.

    Prihod na start ob 9:00 uri je bil sicer na začetku podoben običajnemu izzivu, ki ne bo imel veliko medijske pozornosti. Z Marjanom sva želela zgolj priklop na običajno vtičnico, da 100 % napolniva baterije. Pa se je zgodilo presenečenje. Število novinarjev je bilo kar neverjetno. Od televizijskih, radijskih in časopisnih hiš. Priznam takšnega medijskega odziva, nisva pričakovala. Za ogled stolpa, sva si komaj utrgala nekaj minut, ves ostali čas sva namenila za vprašanja in snemanja. Vsekakor zahvala g. Vargi in go. Bukovec  za medijsko pozornost, ki sta jo sprožila.

    Z Marjanom sva se dogovorila, da prvi del poti opravi po stari cesti skozi Ljutomer, ki je kilometrsko tudi bližja. Dobila se bova na BS Tepanje in tam v praksi videla, kaj pomeni nižja hitrost. Na pot sva se ob spodbujanju novinarjev odpravila ob 10:15. Aplikacija Nissan Spy Pro je pri meni pokazala, da je na voljo 38,5 kWh energije ter zunanjo temperaturo 14 °C. Sveže je bilo v Lendavi.

    Prvi del poti med Lendavo in Mariborom je potekal v spremljanju s strani novinarskih ekip. Moja povprečna poraba je bila 13,3 kWh / 100 km, Marjanova pod 10 kWh / 100 km. V nadaljevanju poti se je povprečna poraba nižala, saj so se zunanje temperature začele dvigovati. Na dogovorjeni postanek BS Tepanje sem prispel ob 11:35. Povprečna poraba je padla na 12,1 kWh / 100 km, zunanja temperatura pa je narasla iz 14 °C na 22 °C. Najprej sem čakal na Marjana, ki je za krajšo pot porabil več časa (postanek za novinarje – Pragersko) in nato še na dokončanje intervjuja s strani novinarske ekipe. Odhod se je zavlekel na 12:39 uro.

    Na poti se je povprečna poraba vztrajno manjšala, vendar se je manjšal tudi preostanek energije na 9,7 kWh. Na BS Ravbarkomanda sem moral sprejeti odločitev ali napolniti dodatno rezervo ali tvegati ter se odpeljati proti cilju. Odločitev za polnitev je padla iz varnostnih razlogov. Do sedaj po prevoženih 130.000 električnih kilometrih nisem še nikoli obstal na cesti. Drug razlog pa je bil Marjan, imel je namreč dovolj energije in cilj bo dosegel brez polnjenja. Napolnil sem za 9 % baterije oziroma iz 9,7 kWh na 13,8 kWh. Na koncu poti sem sicer spoznal, da je bilo polnjenje nepotrebno in bi prišel na cilj tudi brez. Ostalo bi mi še 4,3 kWh energije. Več kot dovolj.

    Na cilj v Koper (parkirišče za tržnico) sem prispel ob 15:13. Najprej sem opravil fotografijo za arhiv, nato pa sem poklical Marjana. Prišlo je do rahle zmešnjave, saj se je dogovoril z novinarji, da počaka na drugem parkirišču. Parkirišču Semedela, kjer je Marjan prispel ob 15:00 s preostankom 12 %. Naš član iz Kopra, me je usmeril na pravo parkirišče in končno, srečanje na spremenjenem cilju in intervju po opravljeni poti.

    Nekaj podatkov o sami poti. Dodal sem še podatke o temperaturi baterije, saj je zadnje časa precej govora o #SloRapidGate aferi. Poudariti je treba, da večina voznikov električnih vozil vozi okoli 100 kilometrov na uro. Vsaj tiste, ki jih osebno poznam.

    Prihod Odhod kWh / 100 km Zunanja °C Baterija °C kWh
    Lendava   10:15   14 22,9 38,5
    BS Tepanje 11:35 12:39 12,1 22 26,3 26,5
    BS Ravbarkomanda 14:23 14:33 11,9 26,5 36,2 13,8*
    Koper 15:13   11,2 29 35,9 8,4

    BS Tepanje prihod Marjana

    Prevoženih kilometrov:       305,7
    Porabljen čas za vožnjo:     3:45
    Porabljena energija kWh:   34,2
    * polnil sem za 4,6 kWh seštevek pa 13,8 kWh ? Izguba, napačen števec, ne vem, … Aplikacija kaže prenos za 4,1 kWh, začetno stanje 9.7 kWh

    Opaženo v medijih:

     

    pa morda še kje, pa na žalost nismo našli…

    Zaključek.

    Izziv in cilj je bil dosežen z enim električnim vozilom. Celotno Slovenijo smo prevozili brez uporabe polnilne infrastrukture. Medijsko pozornost smo dobili v večji meri, ko smo mislili, da je to možno. Dokazali smo tudi, da je možna nizka poraba v pravih pogojih. Kakšen je naslednji cilj? Namig, pri sosedih še ni gneče.

  • EVROPSKI NISSAN LEAF 10.000 NAROČIL V ZGOLJ 2 MESECIH

    EVROPSKI NISSAN LEAF 10.000 NAROČIL V ZGOLJ 2 MESECIH

    Resnični pospešek elektrifikacije cestnega prometa v Evropi. 10.000 evropskih kupcev je naročilo novega 100 % električnega Nissan Leaf in to zgolj v dveh mesecih. Izdelava za evropski trg se je začela 18. 12. 2017. Prve dobave pa bodo v februarju 2018.

    V društvu DeMS tudi nestrpno pričakujemo prve dobave v Slovenijo. Naš plan je v marcu 2018 odpeljati pot od Lendave do Pirana. Da bo izziv še težji, bomo to skušali narediti brez uporabe hitrih polnilnih postaj.

    Vir: https://newsroom.nissan-europe.com/eu/en-gb/media/pressreleases/426213033/the-acceleration-of-electrification-10000-european-customers-have-ordered-the-new-nissan-leaf-in-two1

  • Od Ljubljane preko Madžarske do Slovaške z električnim vozilom.

    Od Ljubljane preko Madžarske do Slovaške z električnim vozilom.

    PictureNekje na Slovaškem

    Zasebna in poslovna potovanja nas vodijo po različnih evropskih državah. Naključje je hotelo, da me je pot vodila preko Madžarske do Slovaške. Če pogledamo zemljevid in stopnjo razvitosti, je Madžarska s polnilnimi postajami precej slabše razvita kakor Slovenija. Razen v okolici Budimpešte, so hitre polnilne postaje redke.

    Spletni naslovi, ki jih uporabljam za izračun poti so različni, vendar po aktualnosti informacij iz različnih virov, sem  se odločil za:  https://chargemap.com/map.

    Dolžina poti 463 kilometrov je pomenila tudi dodatek v času, ki pomeni hitro ter pa občasno tudi manj hitro polnjenje. Optimizacija poti s postanki na hitrih polnilnicah je ključna. Zaradi hitrosti polnitve je včasih 13 minutni postanek na hitri polnilnici bolj optimalna rešitev kot 30 minutni. Upoštevati pa je potrebno tudi, da sem se na pot odpravili z Nissan Leafom, ki ima 24 kWh, kar pa pomeni več postankov na polnilnih postajah.


    Picture

    Celotna pot

    Picture

    Madžarska mesto Savar, DC Chademo kombinacija

    PictureTepanje 50 kW polnjenje

    Prvi postanek sem naredil po 97 kilometrih na hitri polnilni postaji Tepanje II. Gneča. Počakati sem moral 5 minut, da je hitro polnitev končal naš sosed z električnim vozilom BMW i3. Dopolnili sem manjkajočo energijo do zadnjega postanka v Sloveniji, ki je bil po prevoženih 62 kilometrih v Grabonošah. 

    Vreme na poti je bilo malce neugodno za električna vozila. 12 stopinj, občasen dež, … vse to v praksi zniža domet vozila za približno 5 procentov.  Hitrost vožnje 100 km/h. Po mojem mnenju je to hitrost,  optimalna za avtoceste, glede na domet vozila in porabo časa na polnilnih postajah.


    PictureGrabonoša

    Postanek v Grabonošah, 22 minut ter račun za polnitev, 22 minut* 0,20€=4,40 €. Upravljalec polnilnih postaj nujno potrebuje konkurenco, sicer ob teh cenah ne bo razmaha električnih vozil.

    ​​Kritika je  namenjena tudi kvaliteti talne označbe polnilnega mesta, barva odstopa.

    Naslednji postanek je bil po 90 kilometrih na Madžarskem v kraju po imenu Zalaegerszeg. Hitra polnilna postaja v centru mesta je idealna. Brez prijave, brez problemov, v okolici polno zanimivosti, edino neznanje madžarščine predstavlja problem.  Namig, »Google translate« na pametnem telefonu reši tudi takšne probleme. Zaradi hladnega in deževnega vremena sem se odločili, da je naslednji postanek po 93 kilometrih v mestu Sarvar. Polnilna postaja je sicer Type2, vendar obstaja rešitev tudi za takšno polnilno postajo. Prenosni 10 kW Chademo polnilec. Namesto dveh ur sem postanek skrajšal na 30 minut. Čisto nova perspektiva.

    Naslednji postanek, po 50 kilometrih v  mestu Töltéstava kot odmor za kosilo, zato ni bilo treba iskati hitre polnilne postaje, ampak sem ponovno uporabil prenosno Chademo polnilno postajo. Postajališče je sicer počivališče za voznike tovornjakov. Zanimivo  je to, da ima polnilno postajo,  hrana  je dobra in tudi cene so ugodne.

    To je bil tudi zadnji  postanek na poti do Slovaške. Vreme na poti ni bilo najbolj ugodno, vendar se je to poznalo v malo večji povprečni porabi 12,8 kW na 100 kilometrov. Zanimivo, naslednji dan so se temperature dvignile na 23 stopinj in  povprečna poraba na poti skozi Madžarsko proti Sloveniji se je znašala 11,8 kW na 100 kilometrov.
    ​

    Danes je treba v deželah z slabše razvito infrastrukturo imeti s seboj tudi rešitve, ki nam omogočajo pospešeno polnjenje tudi na polnilnih postajah, ki nam tega ne omogočajo.  Podobno velja tudi pri polnilnih postajah, ki s cenovno politiko odvračajo potnika z električnim vozilom, da uporabi njihovo polnilno infrastrukturo. 

    Zapisal
    Ignac Završnik


    Picture

    V bližini Maribora

    Picture

    Zalaegerszeg, hitro 50 kW polnjenje

    Picture

    Madžarska ravnina
  • Koliko stane električni avtomobil na mesec ?

    Koliko stane električni avtomobil na mesec ?

    Pred nekaj časa smo si ogledali oddajo Avtomobilnost in na koncu oddaje je bila narejena ocena stroškov za novo vozilo v vrednosti 15.000 EUR za obdobje 5 let in povprečno narejenih 15.000 kilometrov na leto. Pustimo kritike, da v realnosti ni vse tako. Npr. menjava gum je ena izmed takšnih postavk.
    ​​Glede na RTV SLO pride ocenjena vrednost ob vseh stroških v obdobju petih let za en kilometer = 0,32 €. Nam pa je izračun za električno vozilo Nissan Leaf Acenta 24 kWh pokazal 0,19 € na 1 kilometer.
    Vir: ​http://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilnost/novice/koliko-stane-avtomobil-na-mesec/379515

    Picture

    Po isti logiki naredimo izračun za najbolje prodajano električno vozilo Nissan Leaf  Acenta 24 kWh s prodajno ceno 28.788 EUR. Seveda ne moremo primerjati opreme in velikosti. Tukaj je električno vozilo v prednosti.Janez Novak kupi električno vozilo Nissan Leaf Acenta 24 kWh v vrednosti 28.788 EUR. Ker je to lahko tudi subvencioniran nakup s strani Eko sklada v višini 7.500 EUR, je prava cena 21.288 EUR. Gremo po enakem vrstnem redu kot so to naredili v oddaji:
    ​
    Zavarovanje:
    5x polni kasko 550 EUR*=2750 EUR
    *Plačano kasko zavarovanje pri Nissan Leaf-a, je glede na vrednost vozila. V konkretnem primeru je 550 EUR
    5x cestnina 0=0 EUR (električna vozila so oproščena cestnine)
    5x registracija, prijava tablice podaljšanje, tehnični pregled 109 EUR
    5x vinjeta 110=550 EUR
    Skupaj 3.409 EURGume:
    Gume komplet zimskih gum 356 EUR
    9x premontaža 324 EUR
    Skupaj 680 EUR**Gorivo:
    **Gorivo 15kWh x0,10 EUR*=1,5 EUR /100 KM       za 60 mesecev  1125 EUR
    *Nižja tarifa
    Skupaj 1.125 EUR

    Vzdrževanje:
    Vzdrževanje 1x letno oziroma vsakih 30.000 kilometrov
    5 X 180 EUR Leto = 900 EUR
    Skupaj 900 EUR Financiranje:
    Polog 40 % =8.515,00 EUR
    Vrednost financiranja: 12.693,00  EUR
    60 mesečnih obrokov po: 219,71 EUR
    Stroški obresti 489,60 EUR
    Vir: Eko sklad​
    ​60 mesecev, 75.000 kilometrov
    Nakup 21.288 EUR (upoštevana subvencija)
    Vzdrževanje                       900,00 EUR
    Registracija                      3.409,00 EUR
    Gorivo                               1.125,00 EUR
    Gume                                    680,00 EUR
    Financiranje                        538,20 EUR
    Skupaj                27.940,20 EUR
    ​
    Napoved po EUROTAXU je približna, ker še ni vozil starih 5 let. Vzamemo okvirno oceno 14.000 EUR.
    Vir:  EurotaxSkupni strošek v 60 mesecih je 13.940,20 EUR.
    ​
    60 MESECEV / 75.000 KILOMETROV
    SKUPAJ = 13.940,20 EUR
    1 MESEC = 232 EUR*
    1 KM = 18,57 CENT*
    *Električno vozilo
    ​
    Zaključek: 
    Električno vozilo je v zgornjem primeru 59 % cenejše od klasičnega bencinskega vozila. Prihranek je največji pri nepovratnih sredstvih (7.500 EUR), subvencioniranem kreditiranju, gorivu, zavarovanju, servisu, cestnini. So pa stroški gum in vinjete enaki. Upoštevali pa nismo pozitivne diskriminacije pri električni vozilih kot sta brezplačno parkiranje in polnjenje električnega vozila. Primeri: Ljubljana, Maribor, Bled, Bohinj, Logarska dolina,…Zapisal
    Ignac Završnik
  • Pot od Ljubljane do Pariza z električnim vozilom

    Pot od Ljubljane do Pariza z električnim vozilom

    Picture

    Po Frankfurtu in Münchnu še Pariz. Na pot smo se odpravili z  Nissan Leaf-om  z novo 30 kWh baterijo. Naš glavni cilj  je bil avtomobilski sejem MONDIAL DE L’AUTOMOBILE PARIS.  Voznika pa sva bila Teo Bunta in Ignac Završnik.

    Dolžina poti je bila 1250 kilometrov. Naredili  smo štirinajst hitrih polnitev električnega vozila pri ponudnikih kot so Smatrics, Tank & Rast, Sodetrel, Ikea in Nissan prodajalci. Cena polnitve električnega vozila je različna, od dražjega Smatrics-a (0,25 € minuta) do cenejšega Sodetrela (0,14 € na minuto) in brezplačnega Tank&Rast-a. Enako velja tudi za Nissan prodajalce in Ikea trgovine, tudi tam je polnitev brezplačna.

    Na pot smo se odpravili ob 03:00 uri zjutraj.  Pot je bila preko Googla ocenjena na 12 ur in 16 minut. K temu lahko dodamo še zastoje in postanke na hitrih polnilnih postajah, ki so se včasih z lastniki električnih vozil razvile v debatni krožek. Zaradi zastojev in nesreč v Nemčiji smo porabili 23 ur za 1250 kilometrov.  Za povprečno porabo 15 kWh na 100 kilometrov smo skupno porabili 187 kWh. Pogoj za to porabo je bila tudi omejena maksimalna hitrost na 100 km/h.


    PictureV bližini Munchna

    Pot skozi Slovenijo, Avstrijo je potekala brez problema. V Avstriji smo se polnili na Kelag hitri polnilnici v Beljaku. Deluje brez prijave in očitno je tudi prehod na plačljivo storitev povezan s problemi. Enako velja tudi Electrodrive Salzburg, brez prijave in deluje brezhibno.

    Pot skozi južno Nemčijo je bila povezana  z nepogrešljivimi zastoji, ki so bili posledica nesreč ali gostega prometa. Po vsej Nemčiji smo polnili na Tank&Rast hitrih polnilnih postajah. Prijave ni, tako da tudi plačila ni. Informacije, ki smo jih izvedeli od uporabnikov tega sistema, so pozitivne. Verjetno bo uporaba hitrih polnilnih postaj brezplačna do konca tega leta, saj morajo pred zaračunavanjem postaviti vse planirane hitre polnilne postaje.

    Največja razlika  je v tem, da ne bodo šli na sistem svojih RFID kartic, ampak bo sistem zaračunavanja preko kreditnih kartic. Vsak z veljavno kreditno kartico bo lahko polnil in tudi plačal. Vsi zapleti z različnimi ponudniki, gostovanji, bodo enostavno odpadli.


    PictureNissan Pforzheim

    Predno smo zapustili Nemčijo smo polnili v Pforzheim-u. Na hitri polnilni postaji se je sicer že polnila Kia Soul EV, vendar bonton pri lastnikih električnih vozil obstaja. Pristopila je starejša gospa, ki nam je po krajšem pogovoru prepustila polnilno mesto.

    Po vstopu v Francijo smo bili do prve Sodetrel hitre polnilne postaje ob avtocesti malce v strahu. Bo kartica delovala, če ne, pot do Pariza odpade. Strah se je razblinil ob prvi uporabi. Deluje. Še trikrat smo ponovili vajo in se preko praktično praznih avtocest zapeljali do Pariza


    PictureSodetrel, prikaz moči polnitve glede na čas

    Nissan Leaf s 30 kWh baterijo se je izkazal na poti kot zanesljivo vozilo. Problemov ni bilo, tudi na vseh hitrih polnilnih postajah se je polnil glede na pričakovanja.

    Polnilna infrastruktura je delovala brezhibno, je pa ob tem zanimiva statistika  francoskega Sodetrel-a. Prikazuje tudi polnilno moč glede na čas. Podatki se pretakajo v realnem času, kar v praksi pomeni, da lahko gledaš preko spleta, koliko hitro polniš električno vozilo.


    Picture

    Zadnja polnilna postaja pred Parizom

    Oblika hitre polnilne postaje je malce nenavadna, vendar ima nadstrešek in kar je tudi pomembno, na zadnji strani ima navadno vtičnico. To pogrešamo pri svojih hitrih polnilnih postajah ob avtocestnem križu.

    Lokacije so izbrane optimalno, saj so vse poleg avtoceste že na obstoječih bencinskih servisih. Zadnjih prevoženih 500 kilometrov v Franciji smo za hitre polnitve električnega vozila na polnilnih postajah porabili 21 €.

    Picture3% rezerva na Leaf-u

    Običajno smo delali od 120-165 kilometrov med polnilnimi postajami. Na koncu smo te razdalje skrajševali, saj smo v enem izmed primerov imeli zgolj še 3 % rezervo.  Pa še polnilna postaja je bila na vrhu hriba.

    V “želvji način” nismo prišli, vendar je bila izkušnja potrebna, da smo kasneje imeli vedno zadosti rezerve. Kako je to  videti na ekranu vozila, se vidi iz fotografije. Podatek o 3 % smo dobili iz polnilne postaje.


    Zapisal
    Ignac Završnik
  • Koliko nas stane polnitev električnega vozila, če gostujemo pri sosedih?

    Koliko nas stane polnitev električnega vozila, če gostujemo pri sosedih?

    Picture

    Zadnje čase nas uporabnike električnih vozil razburjajo podražitve na sistemu hitrih polnilnih postaj SODO, ki jih je v upravljanje prevzel Petrol. Cene so po ceniku trenutno v akciji, vendar pa je cenik za gostovanje določen na 0,50 € za minuto polnitve pri vseh treh operaterjih, ki so vključeni v projekt. Smatrics (Avstrija), Greenway (Slovaška) in Petrol (Slovenija).

    ​Cena za gostovanje je enaka pri Smatricsu, Greenwayu in Petrolu, se pravi je bila verjetno dogovorjena in ni rezultat prostega trga.

    ​Za simulacijo stroškov smo naredili plan potovanja z električnim vozilom iz Bratislave preko Avstrije do Portoroža. Pri izračunu porabe električne energije smo se odločili za najbolj prodajano električno vozilo Nissan Leaf z novo 30 kWh baterijo. Pri primerjavi stroškov za različne energente pa smo uporabili kalkulacijo spletnega servisa ViaMichelin. Dolžina poti od centra Bratislave pa do centra Portoroža je po izračunu poti, ki jo predlaga 565 kilometrov.


    Stroške za klasične energente smo izračunali na podlagi spletnega naslova.
    http://www.viamichelin.co.uk/
    44,56 € za bencin 98 oktanski po ceni 1,3 EUR za liter.
    Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi
    29,91 € za diesel po ceni 1,1 EUR za liter.
    Vir https://www.amzs.si/na-poti/cene-goriv-po-evropi
    21,60 € za LPG po ceni 0,55 EUR za liter.
    Vir http://www.plinske-crpalke.si/cene
    13,60 € za elektriko po ceni 0,16 € za 1 kWh.
    Vir: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5981&idp=2&headerbar=1Glede na znane cene energentov je v zgornjem primeru najceneje uporabiti električno vozilo. Glede na cene na hitrih polnilnih postajah pa se zgodba bistveno spremeni. Za omenjeno pot bi se morali zaradi 30 kWh baterije ustaviti vsaj na štirih hitrih polnilnih postajah. Pri porabi 15 kWh/100km dobimo skupno porabo 85 kWh za 565 kilometrov. Zaradi gostovanja pa bi bila cena 0,5€ na minuto polnjenja.

    Polnitve na obstoječi hitri polnilni infrastrukturi.

    Smatrics , Gera Gasse 31, 2700 Wiener Neudorf
    Prevoženih 103 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 40% na 90%, čas polnitve 25 minut, 25x 0,50€=12,5 €

    Energie Steiermark, Neudorf 163, 8262 Ilz
    Prevoženih 200 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 30% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0 €=0 €

    Petrol, Tepanje 10c, 3210 Spodnje Grušovje
    Prevoženih 342 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €

    Petrol, Notranjska cesta 75, 1370 Logatec     
    Prevoženih 470 kilometrov
    Napolnitev baterije iz 20% na 95%, čas polnitve 30 minut, 30x 0,5 €=15 €

    Picture

    Smatrics

    Picture

    Energie Steiermark

    Do Portoroža je od zadnje hitre polnilne postaje še 95 kilometrov. Na hitrih polnilnih postajah bi plačali zaradi gostovanja 42,5 €. Vendar se tudi ta kalkulacija poveča za 15 €, če bodo v Ilzu začeli zaračunavati polnitev po istem ceniku za gostovanje. V primeru Slovenije bi si lahko pomagali tudi s predplačniško kartico za 10 €, ki nima časovne omejitve pri polnitvi. Skupni strošek bi se znižal na 32,5 €. Vendar je tudi v tem primeru cena višja od cene uporabe LPG ali Diesel energenta.

    Zaključek
    Vožnja z električnimi vozili je v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem, zaradi visokih cen gostovanj pri uporabi hitrih polnilnih postaj, praktično najdražji način cestnega transporta. Tukaj vizije pri podpori širitve e-mobilnosti s strani vpletenih ponudnikov ni videti. V primeru resnične podpore širitve uporabe električnih vozil bi morala biti strošek zgornje poti bistveno nižji od 21,60 € (LPG).

    Skupno mnenje članov društva DEMS na zadnjem sestanku je bilo, da je primerna cena 0,05 € za minuto polnjenja ter hkrati še 0,1 € za 1 kWh. V zgornjem primeru bi to znašalo: 115min * 0,05 €+81 kWh * 0,1 € = 13,85 €.

    Zapisal
    Ignac Završnik

  • Z električnim vozilom od Ljubljane do Dunaja

    Z električnim vozilom od Ljubljane do Dunaja

    Dunaj je mesto, ki ima v zavesti Slovencev poseben status.  Pregovor »Kdor gre na Dunaj naj pusti trebuh zunaj«, je izšel iz časov, ko je bil Dunaj glavno mesto  Avstro-Ogrske monarhije. Del te monarhije je bilo tudi današnje ozemlje Slovenije. Pregovor govori o časih, ko smo Slovenci hodili na Dunaj študirat in seveda zaradi višjih stroškov bivanja so bili študentje večkrat lačni. Zdaj je čas za nove izzive in odločili smo se, da se odpravimo na Dunaj z električnim avtomobilom.

    Osnova za tako dolgo pot z električnim vozilom je dobro planiranje. Upoštevati smo morali možne postanke ter dejstvo, da  smo se na pot odpravili z Nissan Leaf-om, ki ima še vedno 24 kWh baterijo, torej posledično manjši doseg , kot npr. novi Nissan Leaf s 30 kWh baterijo.
    ​​
    Glede na http://www.goingelectric.de/stromtankstellen/routenplaner/ bi potrebovali 3 polnitve na hitrih polnilnih mestih. Čas vožnje je bil ocenjen na 6 ur in 10 minut, od tega 3 ure 47 minut vožnje in 2 uri 23 minut postankov.

    PictureDrenikova ulica v Ljubljani

    Pot se je začela ob 6:00 uri zjutraj s stanjem baterije 98 %, zunanja temperatura 16 stopinj, vreme jasno. Ob 7:12 smo po prevoženih 96,5 kilometrih in s preostankom 23 % baterije, prispeli do BS Tepanje, smer Maribor.

    ​Povprečna poraba je bila 14,3 kWh/100 km. V 10 minutah smo napolnili za 7,3 kWh na 60 %. Povprečje polnjenja torej 43,8 kW. Postanek 10 minut je bil optimalen, največja hitrost polnjenja in minimalna poraba časa.

    ​


    PictureNekje pred Mariborom

    Do naslednje postaje smo pospešili porabo električne energije in se s hitrostjo med 115-135 kilometrov na uro pripeljali do BS Dobrenje. Razdalje med BS Tepanje in BS Dobrenje je 34,2 kilometra. Za to smo porabili zaradi večje hitrosti 40 % energije. Tudi povprečna poraba se je, zato dvignila na 15,8 kWh/100 km. V 24 minutah hitre polnitve smo napolnili za 13,8 kWh in sicer iz 20 % na 85 %.  Med polnitvijo so se ob vozilu zbrali radovedneži,  s katerimi smo poklepetali o prednostih in slabostih, ki jih doživimo ob uporabi električnih vozil. Zato smo dokončali polnitev na 92 %, odhod pa se je prestavil na 8:28 uro. Prehod meje pri Šentilju je potekal brez problemov, migrantov/beguncev ni več in tudi kontrola je zato bolj površna.

    Naslednji  cilj je bil polnilna postaja Ilz ob avtocesti. Plan je bil prevoziti 98,9 kilometrov. Zaradi neznane konfiguracije terena smo povprečno hitrost spustili na 95-100 km/h. Za 98,9 kilometrov smo porabili 74 % električne energije. Na polnilno postajo smo prispeli ob 9:41,  zunaj se je ogrelo na 20 stopinj. Polnilna postaja je malce nenavadna glede na naše, vendar delujoča. Prijave ni, stroškov polnitve pa tudi ne. V 30 minutah smo napolnili na 87 % in s tem dodali 14,64 kWh v baterijo. Odhod se je zavlekel na 10:18 uro, naš naslednji cilj pa je bil 96,4 kilometra oddaljen kraj, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt).

    Picture

    PRORast Ilz

    PictureDunajsko Novo mesto

    Tja smo prispeli ob 11:33 uri. Slučajno smo našli Smatrics polnilnico in se seveda takoj priklopili. Za razdaljo 96,4 kilometrov smo porabili 68 %. Povprečje se je izboljšalo, to pa je verjetno povezano tudi z zunanjo temperaturo, ki je narasla na 22 stopinj. Ob tej polnilnici je bila visoka tudi temperatura baterije. Vendar problemov ni bilo, saj se baterija učinkovito ohlaja in je polnitev potekala brez problema. Čas polnitve je na Smatricsu omejen na 30 minut. Na srečo je 30 metrov stran prijazni Turek, ki postreže tudi Efes pivo. Pivo pa je tudi razlog, da podatki o kWh urah niso zapisani. Ob izklopu polnilnice smo se še vedno hladili ob pivu. Se pa je baterija napolnila iz 19 % na 86 %.
    ​
    Naslednji končni cilj je bila letna rezidenca Avstro-ogrskih cesarjev dvorec Schönbrunn.  Po prevoženih 47 kilometrih je napolnjenost baterije iz 86 % padla na 56%. Navigacija je povedala svoje: »Prispeli ste na cilj.«

    ​Pot smo uspešno zaključili.  Razdalja 380 kilometrov, čas vožnje in polnitev 5 ur 31 minut.  Povprečna poraba 14,5 kWh na 100 kilometrov.  Pri poti na Dunaj lahko računamo z 3×20 minutnimi postanki, vendar je dandanes veliko ljudi, ki se zanimajo za električna vozila in vsem posvetimo tudi nekaj svojega časa za vse odgovore na njihova vprašanja.Zapisal
    ​Ignac ZavršnikP.S.
    Istega dne smo se tudi vrnili nazaj v Ljubljano.  Skupaj smo ta dan prevozili 786 kilometrov, porabili 116,3 kWh energije, ter dosegli povprečje porabe 14,8 kWh / 100 kilometrov.

    Picture

    Dunaj – Schönbrunn
  • Z električnim vozilom od Ljubljane do Krka

    Z električnim vozilom od Ljubljane do Krka

    Picture

    Mesto Krk

    Poleg Istre je med Slovenci priljubljena turistična destinacija tudi otok Krk. Oddaljenost od Ljubljane je po izračunu spletnega mesta natanko 163 kilometrov.

    Po izračunu Nissanove spletne strani v primeru Nissan Leaf-a s 24 kWh baterijo ni mogoče priti brez vmesnega polnjenja. Na koncu poti bi zmanjkalo energije. Zato je postanek na hitri polnilni postaji BS Ravbarkomanda obvezen.

    ​Pot smo začeli ob 6:41 uri zjutraj, zunanja temperatura je bila 2 stopinji, baterije so imele 95 % napolnjenost. Pred nami je bilo 163 kilometrov.

    ​Prvi postanek je bil ob 7:13 uri na BS Ravbarkomanda zahod. Za opravljeno pot v dolžini 46,4 km smo porabili 47 % energije. Vzpon, nizka zunanja temperatura in večja hitrost so običajno razlogi za večjo porabo in tudi v našem primeru je bilo tako.
    ​
    Električno vozilo, priklopljeno na polnilno postajo, pritegne pozornost ljudi, ki jih zanima e-mobilnost. Zato se je postanek ob pogovoru zavlekel na 46 minut. V tem času smo električno vozilo napolnili na 94 %. Zadnji odstotki gredo vedno počasi.

    ​Od Postojne se je pot vila preko Knežaka do mejnega prehoda Jelšane (stanje 69 % energije, 87,7 km prevožene poti). Gneče na prehodu ni bilo. Nadaljevali smo po avtocesti do Krškega mostu. Do plačila mostnine smo prispeli ob 9:32 uri (44 % energije, 133,7 km prevožene poti). Povprečna poraba je kazala 13,8 kWh na 100 km. Pot po otoku do mesta Krk je ugodna za povprečno porabo.

    ​Pot smo končali ob 9:58 uri v mestu Krk po prevoženih 160,6 km in pri 25 % preostale električne energije. Povprečna poraba je pokazala 13,5 kWh na 100 km.

    Picture

    Začetek poti v Ljubljani

    Picture

    BS Ravbarkomanda

    Picture

    Pred Krkom

    Picture

    Polnitev vozila v mestu Krk
    V mestu Krk trenutno ni javne polnilne infrastrukture. Prvotni plan je bil, da se polnimo v enem izmed odprtih kampov. Vendar plan ni vedno enak realizaciji. Po naključju smo naleteli na domačina, ki je tudi lastnik električnega vozila. Vse skrbi so odpadle, saj smo se priklopili na električno vtičnico, ki jo tudi sam uporablja za polnitev električnega vozila. Še več, posodil nam je svoje električno vozilo, s katerim smo se odpravili na ogled centra mesta Krk.

    Sam pogovor z njim pa je nam podal še več informacij. Do poletja nameravajo v mestu Krk  postaviti vsaj dve polnilni postaji in tudi samo mesto bo za svoje potrebe kupilo električna vozila. Informacije iz prve roke.

    Zaključek

    Ob obstoječi polnilni infrastrukturi in že s 24 kWh baterijo (Nissan Leaf 24 kWh)  je pot izvedena z enim vmesnim polnjenjem na BS Ravbarkomanda. Javne polnilne infrastrukture trenutno v mestu Krk ni, to je sicer minus, ki pa ga bodo odpravili do poletne sezone. Časovno je pot trajala 3 ure in 15 minut, vendar smo s časom, porabljenim na BS Ravbarkomanda pretiravali, namesto 46 minut bi bilo realno računati na 20 minut postanek. Torej se je čas potovanja, od ocenjenih 2 uri in 10 minut (Google) povečal za dobro uro.  Pa še ta ura, bi lahko bila samo polovična.

    Picture

    Električno tovorno vozilo, ki smo ga dobili na uporabo
    P.S.
    Tudi pot nazaj je potekala brez problema. Postanek je bil pri polnilni postaji ob Petrolovem bencinskem servisu na Reki, kjer smo odkrili, da prvi priklop neha delovati po 10 sekundah, drugi pa deluje brez problema. Polnitev je bila bolj zaradi rezerve kot zaradi potrebe, saj smo kasneje prispeli do cilja BS Ravbarkomanda z 19% preostankom električne energije. Če bi odšli s Krka s 100% baterijo, bi imeli, brez ustavljanja, na BS Ravbarkomanda 11% preostale energije. ​