Postani član

Kategorija: Polnilna infrastruktura

  • V Dubrovnik na kavo z električnim vozilom

    V Dubrovnik na kavo z električnim vozilom

    Jadranska magistrala

    Po prvi izvedeni poti od Lendave do Kopra je bil naslednji izziv izpeljati še daljšo pot v enem dnevu. Planirani cilji so bili različni, vendar vedno vezani na delujočo polnilno infrastrukturo. Potovanje z električnim vozilom po razvitih državah danes ni več problem, saj obstaja hitra polnilna infrastruktura, katere dostopnost in preprostost uporabe se iz dneva v dan izboljšuje z gostovanji in nižjimi cenami. Zato je padla odločitev, gremo na kavo v Dubrovnik.

    Planiranje poti je imelo eno ključno točko in sicer lokacija hitrih polnilnih postaj. Na srečo obstaja NP Krka, kjer imajo dve delujoči hitri polnilni postaji in s tem je bil rešen problem delujoče polnilne infrastrukture. Drug izziv je bil kilometrski; dolžina prve etape je 330 kilometrov, velikost baterije 40 kWh. Na podlagi izkušenj opravljene poti od Lendave do Kopra je izziv moč uspešno izpeljati, vendar z varčno vožnjo.

    Ker se nama, kljub objavi na internem forumu društva DEMS, žal ni nihče pridružil, sva z Marjanom sklenila, da se na pot odpraviva sama. Odločila sva se, da se bolje in lažje potuje v enem vozilu; imaš družbo za pogovor pa še izmenjava se pri vožnji.

    Izhodišče poti je bil »Park vojaške zgodovine v Pivki«. Priklopila sva električno vozilo Leaf in napolnila do 100 %. V vmesnem času sva si, na povabilo osebja parka, ogledala razstavo vojaške tehnike v muzeju. Ob odhodu sva imela na razpolago 38,3 kWh. Zunanja temperatura je bila 13 stopinj, baterija 27,8 stopinj. Na začetku sva vozila po avtocesti do Reke, nato pa nadaljevala po Jadranski magistrali do kraja Novi Vinodolski. Prvi postanek po 103 kilometrih pri polnilni postaji, preverjanje delovanja polnilne postaje brez polnjenja in nadaljevanje poti. Povprečna poraba kaže 9,3 kWh /100 km, zunanja temperatura 21 stopinj, baterija 29,3 stopinj. Če računamo porabo po Spy Pro še manj, 9,137 kWh za 103 kilometre.

    Starigrad (Paklenica) bodoča Teslina polnilnica

    Ob Jadranski magistrali sva naredila več postankov do Senja za turistične posnetke jadranskih otokov. Ker je bil čas za malico, sva se ustavila in prijetno poklepetala s kolesarjem iz Frankfurta

    V Starigrad (Paklenica) sva prispela do polnilne postaje s povprečjem porabe 10,1 kWh /100 km. Zunanja temperatura 24 stopinj, baterija 30,1 stopinj. Poleg obstoječe polnilne postaje so postavili še dve za Teslo, ena izmed teh pa je uporabna tudi za vsa ostala vozila- Obstaja pa problem, ker niso še priklopljene. Dokumentiranje podatkov in odločitev za odhod do NP Krka. Energije je še 15,4 kWh, razdalja pa je 93 kilometrov.

    Vožnja po lokalnih cestah v zaledju Zadra prinaša pluse, npr. poraba je v Skradinu padla po 322 kilometrih na 10 kWh/100 km. Potem pa vzpon in posledično povečana poraba. Ob prihodu na vmesni cilj NP Krka se je povprečje dvignilo na 10,3 kWh /100 km. ABB polnilna postaja v NP Krka je delovala in priklopila sva vozilo.

    Ali obstaja problem hitrega polnjenja po 330 prevoženih kilometrih? Prvo hitro polnjenje sva začela pri 5,3 kWh preostale energije in zunanji temperaturi 24,5 stopinj, baterija pa je imela 32,8 stopinj. Začetna hitrost polnjenja 41 kW. Po 1 uri je bilo vozilo napolnjeno na 97 %. Temperatura baterije se je dvignila na 52 stopinj, vendar se je zaradi Leafove funkcije pasivnega hlajenja (baterija se z vožnjo ohlaja), kasneje spustila na 46 stopinj.

    Odhod proti Dubrovniku. Števec za povprečno porabo sva nastavila na vrednost 0. Namen je bil v opazovanju porabe med vožnjo po avtocesti in magistrali. Pred nama pa je bil nov izziv, avtocesta se dvigne na 640 metrov nad morjem, kar pa v praksi pomeni še nekaj dodatnih kWh porabe.

    Uporaba ProPilota pri Leafu je v primeru avtocestnih voženj velika prednost v smislu varnosti in enostavnosti vožnje.

    Prečkanje BiH meje terja nekaj časa pri čakanju na mejno kontrolo. Zastoji so obvezni del poti, ki pot časovno podaljša, vendar v primeru električnega vozila porabe energije skorajda ni.

    Ko sva prispela na cilj, tik pred vhodom v Dubrovnik, nama je ostalo še 9 % baterije, doseženo povprečje porabe 11,8 kWh. Za pot dolžine 591,4 km sva porabila 65,828 kWh. Doseženo povprečje je torej11,1 kWh /100 km.

    Prespala sva v apartmjih»Apartmani Sokol« (cena 25 €). Vsaka hiša ima navadno vtičnico, kjer je možna polnitev vozila. Priklopila sva na originalno 10 A prenosno polnilno postajo in vozilo pustila čez noč.

    Drug dan pa na zasluženo kavo v Dubrovnik. Še sreča, da Marjan preveri vse cene in kavo sva popila v bufetu Kamenica pri tržnici. Cena kave je bila sprejemljiva (12 KN za veliki machiato). V vmesnem času se je vozilo na parkirišču napolnilo do 100 % .

    Zaključek

    Pot je možno opraviti z enim vmesnim polnjenjem v NP Krka (1 urni postanek), problem nastane zaradi dolgotrajne vožnje, ne zaradi problema z dometom. Dolge vožnje so utrujajoče, zato sva se pri vožnji izmenjavala. Dodatna vrednost pa je še dobra družba, s katero je takšna pot zabavna in poučna.

    Pot opravila Marjan Božič in Ignac Završnik, zapisal Ignac Završnik

  • Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Že pred časom sem opravil pot od Lendave do Pirana za električnim vozilom Nissan Leaf prve generacije. Takrat je bil namen testiranje polnilne infrastrukture ob avtocestnem križu in dokazati, da je možno uporabiti električno vozilo ob primerni infrastrukturi tudi za daljše relacije. Za praktičen primer je bil prevožen najdaljši odsek avtocestnega križa v Sloveniji.

    Z razvojem baterijskih vozil pa je prišel nov izziv in cilj, prevoziti podobno pot brez uporabe polnilne infrastrukture. Realizacijo sem planiral takoj, ko bo to možno in sem jo večkrat tudi napovedal. Pri testu se mi je pridružil tudi Marjan Božič, ki je kasneje dokazal, da ni vse v vozilu, ampak uspeh temelji tudi na vozniku. Marjan je želel opraviti to pot že s svojim predelanim vozilom e-Punto, vendar do realizacije še ni prišlo. Povabljeni so bili tudi drugi vozniki z drugačnimi vozili, pa se testa žal niso mogli udeležiti.

    Prihod na start ob 9:00 uri je bil sicer na začetku podoben običajnemu izzivu, ki ne bo imel veliko medijske pozornosti. Z Marjanom sva želela zgolj priklop na običajno vtičnico, da 100 % napolniva baterije. Pa se je zgodilo presenečenje. Število novinarjev je bilo kar neverjetno. Od televizijskih, radijskih in časopisnih hiš. Priznam takšnega medijskega odziva, nisva pričakovala. Za ogled stolpa, sva si komaj utrgala nekaj minut, ves ostali čas sva namenila za vprašanja in snemanja. Vsekakor zahvala g. Vargi in go. Bukovec  za medijsko pozornost, ki sta jo sprožila.

    Z Marjanom sva se dogovorila, da prvi del poti opravi po stari cesti skozi Ljutomer, ki je kilometrsko tudi bližja. Dobila se bova na BS Tepanje in tam v praksi videla, kaj pomeni nižja hitrost. Na pot sva se ob spodbujanju novinarjev odpravila ob 10:15. Aplikacija Nissan Spy Pro je pri meni pokazala, da je na voljo 38,5 kWh energije ter zunanjo temperaturo 14 °C. Sveže je bilo v Lendavi.

    Prvi del poti med Lendavo in Mariborom je potekal v spremljanju s strani novinarskih ekip. Moja povprečna poraba je bila 13,3 kWh / 100 km, Marjanova pod 10 kWh / 100 km. V nadaljevanju poti se je povprečna poraba nižala, saj so se zunanje temperature začele dvigovati. Na dogovorjeni postanek BS Tepanje sem prispel ob 11:35. Povprečna poraba je padla na 12,1 kWh / 100 km, zunanja temperatura pa je narasla iz 14 °C na 22 °C. Najprej sem čakal na Marjana, ki je za krajšo pot porabil več časa (postanek za novinarje – Pragersko) in nato še na dokončanje intervjuja s strani novinarske ekipe. Odhod se je zavlekel na 12:39 uro.

    Na poti se je povprečna poraba vztrajno manjšala, vendar se je manjšal tudi preostanek energije na 9,7 kWh. Na BS Ravbarkomanda sem moral sprejeti odločitev ali napolniti dodatno rezervo ali tvegati ter se odpeljati proti cilju. Odločitev za polnitev je padla iz varnostnih razlogov. Do sedaj po prevoženih 130.000 električnih kilometrih nisem še nikoli obstal na cesti. Drug razlog pa je bil Marjan, imel je namreč dovolj energije in cilj bo dosegel brez polnjenja. Napolnil sem za 9 % baterije oziroma iz 9,7 kWh na 13,8 kWh. Na koncu poti sem sicer spoznal, da je bilo polnjenje nepotrebno in bi prišel na cilj tudi brez. Ostalo bi mi še 4,3 kWh energije. Več kot dovolj.

    Na cilj v Koper (parkirišče za tržnico) sem prispel ob 15:13. Najprej sem opravil fotografijo za arhiv, nato pa sem poklical Marjana. Prišlo je do rahle zmešnjave, saj se je dogovoril z novinarji, da počaka na drugem parkirišču. Parkirišču Semedela, kjer je Marjan prispel ob 15:00 s preostankom 12 %. Naš član iz Kopra, me je usmeril na pravo parkirišče in končno, srečanje na spremenjenem cilju in intervju po opravljeni poti.

    Nekaj podatkov o sami poti. Dodal sem še podatke o temperaturi baterije, saj je zadnje časa precej govora o #SloRapidGate aferi. Poudariti je treba, da večina voznikov električnih vozil vozi okoli 100 kilometrov na uro. Vsaj tiste, ki jih osebno poznam.

    Prihod Odhod kWh / 100 km Zunanja °C Baterija °C kWh
    Lendava   10:15   14 22,9 38,5
    BS Tepanje 11:35 12:39 12,1 22 26,3 26,5
    BS Ravbarkomanda 14:23 14:33 11,9 26,5 36,2 13,8*
    Koper 15:13   11,2 29 35,9 8,4

    BS Tepanje prihod Marjana

    Prevoženih kilometrov:       305,7
    Porabljen čas za vožnjo:     3:45
    Porabljena energija kWh:   34,2
    * polnil sem za 4,6 kWh seštevek pa 13,8 kWh ? Izguba, napačen števec, ne vem, … Aplikacija kaže prenos za 4,1 kWh, začetno stanje 9.7 kWh

    Opaženo v medijih:

     

    pa morda še kje, pa na žalost nismo našli…

    Zaključek.

    Izziv in cilj je bil dosežen z enim električnim vozilom. Celotno Slovenijo smo prevozili brez uporabe polnilne infrastrukture. Medijsko pozornost smo dobili v večji meri, ko smo mislili, da je to možno. Dokazali smo tudi, da je možna nizka poraba v pravih pogojih. Kakšen je naslednji cilj? Namig, pri sosedih še ni gneče.

  • Otvoritev polnilne postaje v Čedadu / Cividale del Friuli

    Otvoritev polnilne postaje v Čedadu / Cividale del Friuli

    Na povabilo »FVG Zero Emissions« smo se, s pomočjo našega člana Marjana Božiča, ki je v društvu odgovoren za sodelovanje na dogodkih, organizirano udeležili otvoritve polnilne postaje pri naših zahodnih sosedih.

    Število članov našega društva narašča, zato so tudi udeležbe dogodkov čedalje bolje obiskane. Ker prihajamo iz vseh koncev Slovenije, smo se dobili v Novi Gorici pri javni polnilni postaji. Vsi drugačni, vendar vsi enaki v načinu pogona vozila (e-Punto, e-Up, e-Golf, Zoe, Smart EV, e-Astra, Soul EV).

    Po krajši 34 kilometrski poti, smo prispeli na Piazza Duomo, 33043 Cividale del Friuli UD, Italija. Glede na celotno število električnih vozil smo predstavljali približno 40 % vseh električnih vozil.

    Organizator nas je vse udeležence iz Slovenije povabil na klasično italijansko kavo v center mesta. S pomočjo naših primorskih članov smo premostili jezikovne ovire in se prepoznali v skupnih ciljih, ki so neodvisni od naše narodne pripadnosti. Izmenjali smo si ideje in naše italijanske prijatelje povabili na naše tradicionalno 5. Mednarodno srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija v Gozd Martuljku. Odzivi so bili dobri in ponovno se bomo videli v Sloveniji.

    Otvoritev polnilne postaje je bila uradno zaključena in preostanek obiska je potekal v živahni debati na osrednjem trgu. Družijo nas mnoge teme s področja e-mobilnosti. Priznati pa je treba, da smo jih presenetili z množičnostjo obiska in številom svojih članov ter strokovno podkovanostjo posameznikov v našem društvu.

    Ne glede na to, da še nimamo dvojezične spletne strani in je razumljivost naših zapisov možna samo preko uporabe Google prevajalnika, se bodo mnogi izmed njih pridružili našemu društvu.

    Benvenuti amici.

    Zapisal:
    Ignac Završnik

    Prihod v Čedad

    Ogled vozil

  • Prihodnost je električna so mnenja pri AMZS-ju

    Prihodnost je električna so mnenja pri AMZS-ju

    Postavitev prve polnilne postaje pri AMZS d. d., PE Ljubljana, Dunajska cesta 128a, Ljubljana je pomemben signal za ves slovenski trg e-mobilnosti. Uresničuje željo po splošni dostopnosti do električne energije in preprostosti uporabe. Načrti AMZS-ja so takšni, da bodo v nekaj tednih postavili še 10 polnilnih postaj za električna vozila. Običajno Tesla sklene posebne pogodbe, kjer ob izpolnitvi določenih pogojev ni stroška nakupa polnilne postaje. Obstaja pa tudi možnost nakupa Tesla stenske polnilne postaje v avstrijskem Gradcu, kjer je cena 520 € + DDV. Vsekakor kvaliteta in oblika za primerno ceno.

    Zapisal

    Ignac Završnik

    P.S.

    Včeraj 9.3.2018 smo dobili svežo informacijo. Trenutno so polnilnice postavljene v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Vranskem, Ljubljani, Postojni, Kopru, Otočcu in Kranju. 

  • Ljubljana – Kočevje, uporabnost električnega vozila pri -18,5 stopinj

    Ljubljana – Kočevje, uporabnost električnega vozila pri -18,5 stopinj

    Hladno vreme znižuje domet električnega vozila. Resnica ali mit. Najbolje je preveriti v praksi, saj trenutne razmere v Sloveniji omogočajo teste električnih vozil, ki jih običajno ni mogoče narediti.

    Temperatura je nihala od -14 do -18,5 stopinj. Vozilo ni bilo deležno predgretja, tako da je šla poraba na začetku večinoma na račun ogrevanja kabine na ugodnih 20 stopinj, kar pomeni 38,5 stopinj razlike med zunanjo in notranjo temperaturo.

     

    Pot nas je vodila po razmeroma kopni cesti do Kočevja, kjer se je sneg začel oprijemati cestišča. Pri polnilnici ob Kulturnem domu smo se srečali s Frenkom, ki je s pomočjo policije sprostil parkirišča pred polnilno postajo. So bili pa uvidevni in so podali zgolj opozorila. Na žalost se talna označba zaradi snega ni videla, tako da kazni za kršitelje ni bilo mogoče izreči.

    Malo s podaljškom, ki je namenjen za merjenje tokov, malo pa s prenosno hitro polnilno postajo, smo dopolnili svoja električna vozila s potrebno električno energijo.

    V primeru BMW i3 94 Ah, ki smo ga uporabili za pot od Ljubljane do Kočevja, naj bi takšno vozilo imelo domet do 300 kilometrov.

    Vendar ekstremne razmere zahtevajo svoje. V eno smer smo prevozili 73 kilometrov in porabili 46 % energije. Ocenjen domet je bil v našem primeru 160 kilometrov.

    Zaključek

    V primeru nizkih temperatur in snega na cestišču računajte na 50 % domet glede na proizvajalčeve obljube. Res pa je, da do takšnih razmer v naših krajih prihaja bolj redko.

  • Testiranje polnilne infrastrukture

    Testiranje polnilne infrastrukture

    Društvo e-Mobilnost Slovenija je v ponedeljek 19.2.2018 podpisalo pogodbo z Eko skladom na podlagi katere bomo preverili delovanje polnilne infrastrukture postavljene po Sloveniji. Vsi člani društva vabljeni k sodelovanju. Več informacij na internem forumu.

    Po 60 dnevih smo preizkusili 61 polnilnih postaj sofinanciranih s pomočjo nepovratne finančne spodbude Eko sklad. Preizkus polnilnih postaj je potekal komisijsko, rezultati skupaj s poročilom pa so bila predana Eko skladu.

    18263|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/08_10_Vojnik_Zreče_Vitanje_Šoštanj_Topolšica_02-150×150.jpg,18264|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/08_05_Vojnik_Zreče_Vitanje_01-150×150.jpg,18260|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/04_04_Šmarje-pri-Jelšah-Aškerčev-trg_01-150×150.jpg,18258|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/04_10_Podsreda-Grad_01-150×150.jpg,18268|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/08_12_Vojnik_Zreče_Vitanje_Šoštanj_Topolšica_Kotlje_Ravne_01-150×150.jpg,18267|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/09_02_Šentjur_03-150×150.jpg,18257|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/05_06_Cirkovce6_01-150×150.jpg,18265|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/08_04_Vojnik_Zreče_01-150×150.jpg,18259|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/02/04_08_Kozje-Kozje-49_01-150×150.jpg

  • Z električnim vozilom od Ljubljane do Dunaja II

    Z električnim vozilom od Ljubljane do Dunaja II

    Že pred časom smo zapisali zgoraj omenjeno pot z električnim vozilom Nissan Leaf 24 kW. Prevožena pot je bila enaka, le prevozno sredstvo, je bilo sedaj drugo, tokrat Renault Zoe R90 s 40 kWh baterijo. Cilj je bil obisk avtomobilskega sejma na Dunaju, z namenom, preveriti novosti v letu 2018.

    Planiranje poti je bilo tokrat, zaradi večje baterije, enostavnejše. Prvi postanek za polnjenje vozila smo planirali pri polnilni postaji Ilz ob avtocesti. Odhod  ob 6:00 uri iz centra Ljubljane. Stanje dometa, po oceni potovalnega računalnika, 193 kilometrov. Vreme  oblačno, rahlo rosenje, 3 stopinje.

    Po prevoženih 236,7 km, smo na polnilno postajo Ilz ob avtocesti prispeli ob 9:00 uri. Potovalni računalnik je pokazal povprečno porabo 14,6 kWh/100 km, porabljeno 34 kWh. Stanje baterije 12 %, kar je potovalni računalnik ocenil še za 40 kilometrov.

    Renault Zoe R90 omogoča  polnjenje  22 kW, kar pa je v našem primeru pomenilo postanek za 1,5 ure. Ocenjen domet po pretočenih 30 kWh, 240 kilometrov. To pa je zadostovalo do avtomobilskega sejma na Dunaju.

     

    Vreme je bilo deževno,  s temperaturami, ki so se bližale ničli. Zato je tudi povprečje porabe naraslo na 15 kWh/ 100 km.

    V parkirni hiši je poskrbljeno za električna vozila. Imeli smo srečo in dobili zadnji prostor za polnjenje vozila. Stanje na števcu, prevoženih 388,7 k, porabljenih 58 kWh. Hitrost polnjenja je bila sicer skromna 3,6 kW, vendar bolje to kot nič.

    Nesramnost voznikov ni omejena na državo, ampak na odnos voznikov do rezerviranih parkirišč za električna vozila. Vsak izmed takšnih kršiteljev je dobil obvestilo.

    Sejem, ki  po velikosti ni primerljiv z npr. pariškim ali frankfurtskim, je zanimiv, vendar en dan zadostuje za ogled. Zanimivo povsod te pogostijo s pijačo ali s prigrizkom. Delili so celo pivo.

    Večina predstavljenih vozil je klasika v načinu pogona. Električnih vozil ni veliko, morda je nekaj več priključnih hibridov. V Evropi še vedno prevladuje  miselnost, ki jo je Kitajska na področju e-mobilnosti že prehitela. Svetla izjema v primeru Evrope je Norveška. Kje bo Slovenija? Sprejeta strategija vlade je korak v pravo smer, kaj se bo zgodilo pa še bomo videli.

    VW predstavlja klasiko e-Golf in e-Up in morebitni tudi I.D. Concept vzbuja pozornost. Audi e-tron je tudi električen, ostala vozila pa ne. Stavijo na priključne hibride, ki so po mojem mnenju slepa ulica. Kia in Smatrics sodelujeta na predstavitvi električnega vozila in polnilne postaje. Vendar v večini primerov domača infrastruktura ne omogoča hitrega 22 kW DC polnjenja brez večjih stroškov za priključno in obračunsko moč.

    Električni Smart, ki je narejen v Sloveniji, razvit s pomočjo BiH inženirjev v Nemčiji in prodajan s strani Mercedesa, je zanimiv za mestno vožnjo. Prvi so že registrirani v Sloveniji.

    Nissan Leaf z novo obliko, večjo baterijo in tehnologijo ProPilot doživlja podroben ogled vseh obiskovalcev. Glede na prodajno statistiko, ki govori o 10.000 naročilih, je verjetno večina izmed njih prihodnjih lastnikov, ki si je želela vozilo podrobno ogledati tudi v živo. Tudi sami smo spadali v to skupino. Naša ocena, najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Še ena podrobnost, izbire slovenskega jezika ni.

    BMW je predstavil izboljšanega I3S z dodatki, cena z davkom, v Nemčiji 56.294 €. Hyundai s klasiko EV IONIQ, kjer je zanimivo dobavni rok je daljši, kot npr. v Sloveniji.

    Renault ZOE s 40 kWh za nas ni novost, saj smo se z njim pripeljali in v praksi preverili domet 400 kilometrov. Električni Kangoo je zanimiv, vendar z eno veliko pomanjkljivostjo, brez hitrega polnjenja. V  praksi se omenjena vozila ne obnesejo dobro. Zgodbe iz Pošte Slovenije o polnitvi na hitri 50 kW polnilnici, ki ne prinese ustreznega rezultata, saj vozilo omogoča zgolj 7,4 kW polnjenje. Prodajalci električnih vozil morajo poskrbeti tudi za izobraževanje prihodnjih uporabnikov.

    Zaključek

    Pot na Dunaj je sedaj možna zgolj z enim vmesnim polnjenjem. Minus, v našem primeru, je bila odsotnost hitrega 43 kW polnilca. Možnost hitrega polnjenja je obvezna v sodobnih električnih vozilih, saj hitra polnilna infrastruktura že obstaja.

    Povprečna poraba 14,9 kWh / 100 km je za  Renault Zoe zelo dobra, vendar je treba upoštevati tudi vožnjo izkušenega voznika električnih vozil, ki ni običajna v praksi.

  • Pot do smučišča v Avstriji z električnim vozilom

    Pot do smučišča v Avstriji z električnim vozilom

     

    Velikokrat se odpravimo v Avstrijo na obisk smučišč. Eden izmed izzivov je tudi uporaba električnega vozila in testiranje polnilne infrastrukture v naši severni sosedi. Cilj je bil lokalno smučišče Weissensee saj so zaradi praznikov in počitnic  glavna smučišča precej oblegana in posledično je gneča na smučišču precejšnja.

    Obisk spletne strani “goingelectric” prikaže razvejano polnilno infrastrukturo na planirani poti, ki pa ji zaradi pomanjkanja avstrijskih vinjet na BS OMW v Radovljici, ni bilo moč slediti. Izračun poti  vodi preko karavanškega predora in skupno dolžino 160 kilometrov. Zoe ima izračunan ocenjen doseg v zimskih razmerah 265 kilometrov. Doseg cilja ni problematičen.

     

    Občasno uporabljamo tudi zadnjo hitro polnilnico v BS OMV Radovljica. Postanek pa sva tokrat imela zaradi nakupa tedenske vinjete za Avstrijo, ki je pa žal niso imeli. To pa je tudi bil razlog za odločitev, da sva izbrala pot preko Korenskega sedla in direktno preko lokalnih cest. Stanje na vrhu Korenskega sedla, ocenjen doseg 101 kilometer.

     

    Stanje ob 6:54 kaže na potovalnem računalniku doseg 243, zunanja temperatura okoli nič stopinj. Kako deluje preračun preostanka kilometrov, mi je še vedno skrivnost. Po vključitvi tempomata na 100 km/h se je pokazal nov preračun izračunan doseg 270 kilometrov

     

    Zoe in prostor za smučarsko opremo – nedeljiva zadnja klop je velik minus, saj je vozilo uporabno zgolj za dve osebi. Od vseh električnih vozil, ki trenutno obstajajo na trgu, ima edino e-Golf odprtino za smuči. Drugi pa imajo običajno deljivo zadnjo klop, ki omogoča podobno razporeditev smučarske prtljage.

     

    Regeneracija električnih vozil je ena izmed velikih prednosti, ki so očitne tudi v praksi. Tako se je ocenjeno stanje dometa vozila ob pogledu na Dobrač izboljšalo. Ocenjen doseg je bil 116 kilometrov.

    je viden iz priložene fotografije. Prevoženih 155 kilometrov porabljeno 30 kWh energije. Izračun potovalnega računalnika. Preostanek 44 kilometrov.

     

    Gneče na smučišču ni bilo. Prijaznost zaposlenega osebja pa je pravo presenečenje. Vsakdo te pozdravi in ti zaželi dobrodošlico.

     

    To pa pomeni, da izstopi iz tople hiške in ti te besede osebno zaželi. Turizem smo ljudje v praksi. Redko to doživiš, vendar si to prijaznost zapomniš.

     

    Na žalost se je vreme počasi slabšalo, tako smo morali s smučišča oditi predčasno. Začelo je deževati. Naslednje vprašanje je bilo, kje polniti. Na srečo je polnilna postaja oddaljena samo 150 metrov. Premor za polnjenje 1 uro in 7 minut je pomenilo stanje baterije iz 21% na 79% in pretočene energije za 24 kWh.  Kaj pa dela uporabnik v vmesnem času? Napolni svoje »baterije« s kosilom v bližnji restavraciji.

     

    Pot nazaj je na podlagi pridobljenih izkušenj kljub dežju potekala malo hitreje. Tempomat sem  nastavil na 110 km/h.

    Končni rezultat v povprečni porabi se je izboljšal zaradi poti, ki je v glavnem navzdol (Kranjska Gora – Ljubljana) in malo višje zunanje temperature.

    Potovalni računalnik

    Zaključek

    Zimski izleti v smučarska središča sosednje države so možni, z uporabo polnilne infrastrukture za dopolnitev baterije. Povprečna poraba energije je višja zaradi specifične vožnje. Nizke temperature veliko vzponov in spustov spravijo povprečno porabo energije na 17,3 kW za 100 kilometrov. Porabili smo 54 kWh, za 311 kilometrov ob povprečni hitrosti 65,4 kilometrov.

  • Ljubljana – Koper – Ljubljana z električnim vozilom

    Ljubljana – Koper – Ljubljana z električnim vozilom

    Pred nekaj dnevi sem v prilogi časopisa Delo prebral zapis novinarja, da še vedno ne more priti z električnim vozilom iz Ljubljane do Kopra in nazaj brez vmesnega postanka na hitri polnilni postaji. Tehnični podatki za Zoe so znani, ocenjen domet v zimskih razmerah pa 250 kilometrov za 40 kWh baterijo. Najboljša izkušnja je lastna izkušnja, zato smo preverili terorijo v praksi in se odpeljali do Kopra.

    Teoretično ne bi smelo biti problema, saj je razdalja ocenjena na 210 kilometrov in po potovalnem računalniku bi na koncu ostalo energije še za 52 kilometrov.

    Ocenjen doseg baterije je bil v Ljubljani 262 km. Vreme hladno 0 stopinj, megleno in vlažno. Še en faktor, ki v praksi zniža domet električnih vozil. Temperaturo v kabini nastavljena na 20 stopinj. Sam način vožnje pa na ECO način. Omenjen način sem med vožnjo tudi izklapljal, saj tak način preveč omeji moč motorja in se hitrost v klanec zniža. Delno sem uporabil tempomat, saj je promet gost in občasno tudi onemogoča uporabo tempomata.

    Povprečna hitrost, ki sem jo želel imeti je bila med 95-100 km/h.

    Vreme se je spreminjalo od megle do sonca in tudi nekaj kapelj se je našlo po poti. Se pravi pestre zimske razmere, samo cestišče pa je bilo suho z nekaj izjemami, saj se je ponekod topil sneg ob avtocesti.

    Na tej poti velja, da za električna vozila predstavljata izziv dva klanca;  klanec po Vrhniki in v nazaj grede, klanec med Koprom in Kozino. Premagovanje višinske razlike vzame precej električne energije.

    Prvo presenečenje je izračun potovalnega računalnika v Kopru. Porabljeno je bilo 15 kWh za 104,9 km. Zadnji spust je pripomogel k zelo ugodni statistiki. Po kratkem odmoru v Kopru je bil čas za vrnitev. Prvi izziv predstavlja vzpon do Kozine. Koliko se nam je zmanjšal domet, se vidi iz priložene fotografije. Domet 111 kilometrov, preostanek 19 kWh. Hiter padec iz ocenjenega dometa 177 kilometrov. Vendar problema ni bilo, v Ljubljano smo prišli z rezervo 7 kWh in ocenjenim dometom 40 kilometrov. Zimski domet je realnih 250 kilometrov po avtocesti pri hitrosti 95-100 km/h.

    Zaključek

    Zimski izlet na kavo iz Ljubljane v Koper je možen tudi z vrnitvijo brez vmesnega polnjenja. Poleti se bo domet še povečal zaradi višjih temperatur. Pred časom je Janez Zbačnik zapisal »Po prvo pomoč za električna vozila na Petrol/OMV«. Zapis postaja s tehnološkim razvojem električnih vozil čedalje bolj aktualen. Še zadnja fotografija iz poti je nastala pred Mercator Centrom v Šiški. Hitra polnitev je sicer brezplačna, vendar pa se običajno uporabniki električnih vozil v vmesnem času ustavimo tudi v trgovini, lokalih, restavracijah, … Torej pridemo do rešitve, ki je dobra za obe strani.

  • Sodelovanje z Mestno občino Ljubljana (MOL)

    Sodelovanje z Mestno občino Ljubljana (MOL)

    Delo društva DeMS je povezano tudi z lokalnimi skupnostmi. Naša pobuda za vzpostavitev komunikacijskega kanala med MOL in društvom DeMS je naletela na podporo odgovornih oseb v MOL-u. Treba priznati, da je učinkovitost delovanja in odzivnost na visokem nivoju, še zlasti če odzivnost primerjamo z drugimi javnimi ustanovami.

    Nazadnje je bil sprožen problem oznak in parkiranja ob javni polnilni postaji Elektra Ljubljana na Trgu mladinskih brigad v Ljubljani, »pri Tramvaju«. Oznaka, ki smo jo opazili je bila pravilna, sporen je bil le tekst o rezervaciji 4 mest za vozila iz storitve souporabe avtomobila. Odgovor s strani mestnega redarstva je bil jasen. V primeru parkiranja in polnjenja na podlagi takšne oznake je kazen v višini 80 €.

    Neuradne informacije so potrjevale našo domnevo, da ni tako in da mora biti na osnovi mestnega odloka parkiranje urejeno tudi za električna vozila, ki se želijo polniti. Po sestanku na MOL se je zadeva tudi uredila. Današnji ogled situacije na terenu je temu pritrdil.

    Verjamemo, da se bo sodelovanje med MOL in društvom DeMS nadaljevalo v takšnem pozitivnem duhu. Zavedati se je potrebno, da je v mestih parkiranje izziv in pozitivna diskriminacija za električna vozila kaže odnos MOL do e-mobilnosti.

    Pozivamo vse uporabnike električnih vozil, da nam sporočijo če imajo težave z uporabo  javne polnilne infrastrukture. Za konec pa še namig,  obstaja spletni zemljevid, kjer so prikazane vse polnilne postaje v mestu Ljubljana.

    https://prominfo.projekti.si/web

    Pod »Motorni Promet« si označite »Elektro polnilnice«

    Zapisal

    Ignac Završnik