Mnoga napačna mnenja v povezavi z eMobilnostjo so prisotna v naši družbi. Večini teh botruje nevednost in napačne informacije s strani medijev oziroma lobijev, ki jih skrbijo posledice prehoda iz klasičnih na električna vozila. Ena izmed nalog zapisanih v statutu Društva e-Mobilnost Slovenija je splošna promocija e-Mobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod v nizkoogljično družbo na področju prometa.
Hitra polnilna infrastruktura
V tem zapisu bom na podlagi zadnjih izkušenj z ultra hitro javno polnilno infrastrukturo in uporabo najbolje prodajanega električnega vozila v Evropi, ovrgel dva dvoma.
Prvi dvom: Z električnim vozilom ne moremo potovati na dolge razdalje, ker izgubimo preveč časa s polnjenjem.
Drugi dvom: Za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID, …
Pa je to vse res ali je to zgolj nevednost in napačne informacije?
Splošni evropski in s tem tudi slovenski problem je javna polnilna infrastruktura, ki se s pomočjo javnega denarja pospešeno postavlja. Preprostost in zanesljivost delovanja pa se v praksi prevečkrat izkaže zgolj za željo. Podobne primere srečujemo po celi Evropi. V Sloveniji pa smo jih člani DeMSa preverili v praksi. Na srečo nas uporabnikov električnih vozil se počasi vzpostavlja prosti trg in razmere se izboljšujejo.
»za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID …«
Stanje v letu 2017, množica RFID kartic
Odgovor je v tem primeru preprost. Najprej preverite cene različnih ponudnikov. Trenutno je cenovno najbolj ugoden »Shell Recharge« (The New Motion), seveda z omogočenim gostovanjem na polnilni infrastrukturi širom Evrope. Slovenija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Danska, Švedska in Norveška so države, kjer smo to preizkusili tudi v praksi. Cena za enkratno polnjenje je bila, ne glede na količino pretočene energije, enotna, 8 € za eno polnjenje. Z dnem 1. 2. 2020 pa se obetajo spremembe na področju cen. Pričakujte ceno 0,35 € / kWh. Ob naši višji potovalni hitrosti in povprečni porabi 20 kWh na 100 km bi to zneslo 7 €. V resnici pa nas je stalo 3,3 € na 100 kilometrov.
Časi polnjenja, pretočena energija, cena …
1197 km na uro je hitrost polnjenja.
Povprečna cena za pretočeno 1 kWh je bila 0,18 €. Ob zmernejši vožnji bi dosegli tudi manjšo porabo in s tem tudi manj polnjenja. Za prevoženih 1200 kilometrov smo porabili 40 €. Trenutne hitrosti polnjenja so takšne, da lahko v 20 minutah napolnimo za 300 kilometrov.
»z električnim vozilom ne morem potovati na dolge razdalje, ker izgubim preveč časa s polnjenjem«
* Podobne teste opravlja z različnimi električnimi vozili tudi znani Byorn Nyland. Na tej osnovi lahko primerjamo uporabnost električnih vozil za daljše poti.
V Tilburgu / Nizozemska se je začel 1000 km izziv. V kakšnem času bo prevoženih 1000 kilometrov?
Začetek izziva
Pot iz Tilburga do Slovenije je planirana po običajnih avtocestah, z vsemi ovirami in zastoji, ki so v Nemčiji v zadnjem času stalnica. Prednost pa je razvejana mreža ultra hitrih polnilnic in jasno določeni odseki na avtocestah, kjer ni omejitve hitrosti.
Po jutranjem poslovnem sestanku odhod proti Sloveniji. Ob 10:00 uri prestavimo števec “1000 km challenge” na 0 kilometrov. Lokacija v bližini Tilburga. Planirana je bila pot do ultra hitre polnilnice oddaljeno 240 kilometrov. Na Nizozemskem so omejitve stroge in se na avtocesti gibljejo med 120 in 130 km/h. Držim se omejitev do Nemčije, kjer pa pospešim do 164 km/h.
#1 Ob 12:08 prihod na cilj Gewerbepark Dachsberg 8-12, Bad Honnef. Štiri polnilna mesta, dve pa že zasedeni. Optimalen postanek mora biti kratek, zaradi nakupa kave pa se je čas podaljšal na 22 minut. Tri minute preveč.
Ob vsej primerni hitri polnilni infrastrukturi ostaja grenak priokus. Običajno eno izmed štirih polnilnih mest ne deluje. Naziv “Out of Order” je stalnica. V 22 minutah napolnim 49,1 kWh. Ob 12:31 odhod.
#2 Ob 14:23 po 219,87 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod do cilja Autohof Wertheim, Wertheim, Baden-Württemberg 978. Povprečna poraba 214 Wh/km. Zunanja temperatura 5,1 ℃ in rahel dež. Edini postanek na vsej poti na Tesla Super Chargerju. Zaradi dežja se je poraba povečala in cilja Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim nisem uspel doseči. V 9 minutah napolnim 19,3 kWh. Ob 14:35 odhod.
#3 Ob 15:01 po 53,36 km s povprečno hitrostjo 120 km/h prihod na cilj Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim. Povprečna poraba 241 Wh/km. Zunanja temperatura 9,7 ℃ oblačno in vetrovno. V 15 minutah napolnim za 39,08 kWh. Ob 15:19 odhod.
#4 Ob 16:36 po 166,68 km s povprečno hitrostjo 128 km/h prihod na cilj A9 Köschinger Forst, Hepberg. Povprečna poraba 229 Wh/km. Zunanja temperatura 9,3 ℃ rahlo pršenje in vetrovno. V 13 minutah napolnim za 36,6 kWh. Ob 16:52 odhod proti Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen.
#5 Ob 17:52 po 120,13 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod na cilj Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen. Povprečna poraba 197 Wh/km. Zunanja temperatura 8,3 ℃ oblačno in vetrovno. V 17 minutah napolnim 38 kWh. Ob 18:12 odhod proti Avstriji.
Ob 20:01 dosežem po prevoženih 1000 kilometrih svoj cilj. V 10 urah in 1 minuti sem skupaj s polnitvami uspešno prevozil 1000 kilometrov. Izziv zaključen.
Prevoženih 1219 kilometrov
*V tem dnevu sem skupno prevozil 1219 kilometrov v 10 urah in 54 minutah. K temu je treba dodati postanke za polnjenje v skupnem trajanju 1 ure in 35 minut.
Zaključek
Daljše dnevne poti nad 1000 kilometrov so možne tudi z električnimi vozili. Treba je imeti delujočo hitro javno polnilno infrastrukturo ter preprost sistem uporabe in gostovanja. Poslovni model se je uspešno skopiral in kljub začetnim težavam bo v nekaj letih zaživel. Glede polnjenja se je uresničila moja napoved iz leta 2017. Kakšna polnilna infrastruktura je primerna za široko vpeljavo eMobilnosti v EU. Odgovor se skriva v preprostosti uporabe in hitrosti polnjenja.
Avtomobilska prihodnost predstavljena na CES 2020 v Las Vegasu
Tokrat se javljam iz Las Vegasa, kjer vsako leto poteka sejem CES. Gre za največji sejem zabavne elektronike na svetu. Novosti, ki so predstavljene na tem sejmu, počasi romajo v naše domove v roku leta ali dveh, premnoge novosti pa žal ostanejo na nivoju prototipov in konceptov.
V zadnjih letih, so na sejmu elektronike prisotni tudi avtomobilski proizvajalci, ne toliko z novimi avtomobili, kot s predstavitvijo prototipov in konceptov. Tokratno sporočilo avtomobilskih proizvajalcev je samodejna vožnja in pa novi koncept kokpitov, seveda povsem digitaliziranih. Pa pojdimo lepo po vrsti in predstavimo nekaj novosti.
Nissan je na sejmu pokazal prototip novega električnega avtomobila, imenovanega Ariya. Na sejemskem prostoru je osamljeno stal še Leaf, ki ni požel nobenega zanimanja.
Ford je ponosno pokazal svojega Mustanga EV. Avto je zelo zanimiv in je po velikosti in višini bolj SUV kot kakšna športna limuzina, po performancah pa avtu ni za očitati športnosti. V Ameriki se njegova cena začenja pri 42.000 dolarjih in avto lahko tudi že vplačate.
Audi je na sejem pripeljal pokazati dva zanimiva avta, to sta Audi e-tron sport back,in pa Audi Q4 e-tron.
Bayton je že večkrat pokazal svoj EV in pa povsem nov koncept kokpita, pri katerem najbolj bode v oči, zaslon na volanu. Kdaj bo avto zapeljal na ceste še ni znano.
Toyota je prikazala koncept I.Q. EV vozil ni bilo videti, Toyota pa še vedno stavi na vodik. Razstavljena pa so bila urbana električna vozila.
Fiat – Chrysler skupina je prikazala nekaj novosti. Prva je Fiat Ventocenti, ki je za zdaj zanimivo konceptno vozilo. Opaziti pa je bilo tudi električne in hibridne Jeep-e.
Mercedes je pripeljan pokazat nov koncept avtomobila, katerega dizajn je navdihnil film Avatar, zato so koncept poimenovali kar Avatar.
Fisker je Ameriška znamka, ki se je prav tako pokazala na sejmu s svojim EV z imenom OCEAN. Sprejemajo že vplačila, avto naj bi v Ameriki z odbito subvencijo stal 43.000 dolarjev.
Volvo XC40 EV smo zasledili na Google razstavnem prostoru. Tam je bil razstavljen, ker je Volvo v električen XC40, ki pride na trg konec leta, kot prvi vgradil Googlov informacijski sistem in se odpovedal svojemu lastnemu sistemu. Avto se od klasičnega razlikuje le po zaprti sprednji maski, performanse pa so naravnost odlične za tako majhen avto. Več kot 400 konjev, 75kWh baterija, 11kW AC polnjenje, 150 kW DC polnjenje.
Sony je pompozno predstavil konceptno vozilo Vision S. Avta ne bodo izdelovali sami, ampak so, bodo izdelovanje prepustili Magni iz Avstrije, ki sicer izdeluje tudi Jaguarja iPace. Posebnost avtomobila niso performance, ampak digitalizacija, samodejna vožnja z Lidarji, 360 sound sistem, digitalna stranska in vzvratno ogledalo. Ali bomo avto kdaj videli na cestah, bomo videli v prihodnjih letih.
Bmw se ja na sejmu predstavljal na največjem razstavnem prostoru. Predstavitev pa ni bila namenjena električnim vozilom, saj razen električnega i3 urban suite modela ni bilo duha o elektrifikaciji. Poudarek, pa je bil na samodejni vožnji in po poligonu smo se lahko zapeljali z i3 opremljenega z lidarji.
Nikola ne ameriški proizvajalec električnih in hibridnih tovornih vozil. Gre za impresivno tovorno vozilo. Na sejmu je bil prikazan hibrid z elektriko in vodikom. Po besedah predstavnika Nikole, bodo po Ameriki začeli postavljati vodikove polnilnice, saj za tovorna vozila, baterije trenutno ne zadoščajo za domete, ki so potrebni v Ameriki.
Bell in Hyundai pa sta zelo impresivno prikazala transport prihodnosti v potniških dronih. Gre za prototipe in vizijo prihodnosti transporta.
Prihodnost je vsekakor tu, kakšna pa bo, pa bomo morali še malo počakati.
Poslovno potovanje me je zopet ponesla na toplo Kitajsko, kjer sem se imel priložnost zapeljati z zanimivim električnim avtomobilom NIO ES6. Aprila letos sem že testiral večjega brata NIO ES8, ki je ogromen avtomobil, z dimenzijami več kot 5 metrov.
NIO ES6 je nekoliko manjši avtomobil, vendar še vedno impresivnih mer z dolžino 4,85 metra in izjemno širino 1,96 metra ter medosno razdaljo kar 2,9 metra. Avto je dimenzijsko v razredu kakšnega BMW X5 ali VW Tuarega.
NIO je Kitajska znamka električnih avtomobilov, ki je na trg prišla pred 5 leti. Gre za zalo inovativno znamko, kar se pozna tudi na izdelkih, ki na pogled in otip niso prav nič Kitajski. Znamka zaposluje 9.000 ljudi in je trenutno še vedno start up podjetje.
NIO ima na Kitajskem že precejšnje število svojih NIO salonov in tokrat sem obiskal salon v mestu NANTONG, ki je 2 uri severno od Šanghaja. Salon je po vzoru Tesle minimalističen in vendar lično in enostavno opremljen. Salon ima otroški kotiček, da si lahko odrasli v miru ogledujejo avte in bar za prijetno druženje.
Preden se odpravim na testno vožnjo, si avto malo pobliže ogledam in preverim kakovost izdelave. Avto je serijsko opremljen s 70 kWh veliko baterijo, za doplačilo 6.500 € pa je na voljo 84 kWh velika baterija. Avto ima 4 kolesni pogon in vsaj 320 kW moči v sport izvedbi pa, kar 400 kW. Za ljubitelje starih konjičev, to je 435 oz 544 konjev, 610 oz 725 Nm navora, ter pospeškom 5.6 oziroma 4.7 sekunde do 100 km/h.
Kitajske cene
Številke so vsekakor impresivne, predvsem če primerjamo še cene. Avto vas bo stal preračunanih 46.200 evrov oziroma za najbolje opremljeno različico 64.200 evrov.
Notranjost avtomobila je videti odlična in je serijsko odeta v usnje, testni model pa je imel še nekaj dobrot, kot je head up zaslon, pa počivalnik za sovoznika in odličen audio sistem.
NIO ES6 je po vzoru Tesle opremljen s pokončnim sredinskim zaslonom, na katerem je zelo preprost online navigacijski sistem in vse nastavitve avtomobila. NIO ES6 ima sicer še manjši zaslon pred voznikom, tako da glave med vožnjo ni potrebno obračati na sredinski zaslon, v primeru Head up zaslona, pa so oči upre samo še na cesto. Avto se odklepa in zažene s pomočjo pametnega telefona in NFC tehnologije.
Sedeži so zelo športno nastrojeni, vendar zelo udobni. Oblečeni so serijsko v usnje in alkantaro in na voljo v 4 barvnih odtenkih. Sedenje na zadnjih sedežih je odlično in zaradi svoje velike širine skoraj dveh metrov. Prostora dovolj za 3 odrasle osebe, prostora za noge je pa vsekakor več kot dovolj, ne glede na višino potnikov.
Vratne obloge so oblečene v usnje in jih krasi serijska ambientalna osvetlitev. Vratne kljuke so elektrificirane in se ob dotiku odprejo navzven in ostanejo v takem položaju, dokler avto ne spelje, oz ga zaklenemo.
Avto ima odprtini za polnjenje na obeh straneh avtomobila. Na levi Tip 2 priključek, na desni strani pa priključek za hitro polnjenje. Avto se polni z AC največ 7 kw in DC 60 kw, kar je zelo skromno za avtomobil s tako veliko baterijo. Vrtaca za polnjenje se odpirajo s pomočjo elektrike, enako kot vrata prtljažnih vrat, ki prepoznavajo tudi odpiranje z brco pod odbijač avtomobila.
Avto je opremljen z avtopilotom, ki dopušča vožnjo brez rok na volanu 15 sekund, po novem pa zna menjati vozne pasove, če to nakažemo s smernikom in zapeljati na izvoz avtoceste, če tako nastavimo v navigaciji. NIO ES6 za avtopilot uporablja sistem kamer, tako kot Tesla in ne lidarjev, kot jih uporabljajo ostali proizvajalci avtomobilov.
Napočil je čas, da odpravimo na vožnjo po Kitajskih cestah. Avto se pelje odlično, čemur gre zasluga tudi zračnemu vzmetenju, s katerim je bil opremljen testni avto. Pospešek in zaloga moči med vožnjo je izjemna, in vsekakor nisem mogel preizkusiti sposobnosti avtomobila, sa je prometa na Kitajskih cestah preveč.
Avto za zdaj ne pozna angleškega jezika, zato upravljanja na zaslonu ni bilo mogoče preveriti. Avto ima izjemno govorno prepoznavo in tako Kitajci večino nastavitev opravijo kar z glasovnim upravljanjem.
360 stopinjski sistem kamer je odličen in ja parkiranje s ptičje perspektive zelo enostavno. Avto samodejno snema vse vožnje in si lahko vožnje enostavno kasneje pogledate na vgrajenem zaslonu. Seveda je število posnetih voženj omejeno z velikostjo pomnilnika. Z nakupom avta dobite serijsko vgrajeno SIM kartico in 8 GB podatkov mesečno, tako ima avto svojo NIO Wi-Fi dostopno točko v avtomobilu.
Porabe žal nisem mogel preveriti, ker gre za testni avtomobil, kjer vsi testirajo pospeške avtomobila. V uri vožnje, kot je bil avto na razpolago, je poraba kazala pod 20 kW na 100 km, vendar ob dejstvu, da je promet na Kitajskem precej počasen.
NIO ima aplikacijo za mobilni telefon, ki služi za upravljanje avtombila, hkrati pa si lahko vnaprej naročite, kje vas počaka NIO polnilni kombi in vas na poti napolni, v primeru, da ni primerne polnilne infrastrukture. Po navedbah prodajlcev je pokritost Kitajskih avtocest s hitrimi polnilnimi postajami več kot 90 %. Nio pa ponuja ob avtocestah postaje, kjer lahko zamenjate baterijo avtomobila za polno v 3 minutah.
Prodajalci v salonu so povedali, da prodajo približno 30 avtomobilov mesečno in so stranke zelo zadovoljne. Do konca leta naj bi predstavili še en avtomobil, ki ga bom preizkusil drugo leto.
Vodik je prihodnost energetike že desetletja. Poganjal bo fuzijske reaktorje in od začetkov vesoljskih poletov idealen tudi za direktno proizvodnjo elektrike z gorivnimi celicami.
Vodik je lahek in energetsko najbolj gost energent torej najboljši za pogon raket ker dosega najboljši specifični impulz oz najmočnejši pogon glede na težo energenta porabljenega na sekundo. Logična posledica je da je primeren tudi za avtomobile kjer je dodatna prednost da kisik zajameš kar iz zraka in ga ne voziš s seboj kot pri raketah. Na voljo sta bila dva pristopa direktno kurjenje namesto bencina kot je poizkušala skoraj serijska BMW 750 Hydrogen in goriva celice ki so luč sveta zagledale v serijskem Hyundai ix 35 FCEV in Toyota Mirai.
Vozili sta bili dragi z dosegom 500km in polnjenjem na skromnih 800bar. Zaradi dragega kg vodika in samega vozila je prevozen kilometer nesorazmerno drag glede na druge vrste alternativnih goriv. Nekateri proizvajalci so celo zagotavljali brezplačno polnjenje da se je cena na km znižala na bolj razumno raven. Lastniki so bili omejeni na radij 250km od polnilne infrastrukture ker ko je bil rezervoar prazen ni alternative. Uporaba vodika za pogon avtomobilov je zelo neučinkovita ker se pri elektrolizi pretvori v vodik največ 50% energije elektrike. Sledi stiskanje na 800bar ki porabi še vsaj 10% energije, prevoz na lokacijo (% izgube?) in pretvorbo vodika v gorivnih celicah v elektriko z max 50% izkoristkom. Realno je 20% primarne energije elektrike težko prenesti v gibanje vozila.
Nato se je zgodil BOOOM na Norveškem, kjer je eksplodirala polnilna postaja na slikah. Stoji preko ceste Trgovskega centra, avtoceste in 100 od policijske postaje takoj ob manjšem parkirišču tako da zanimivo da ni bilo večje materialne škode in predvsem žrtev.
Zapuščena vodikova polnilna postaja
Ta dogodek je verjetno spremenil potek razvoja vodika v osebnih vozilih.
EV in H2
Moje mnenje je da je vodik zanimiv edino za energetske namene shranjevanja energije kjer se uporablja tudi odpadna toplota, ki se sprošča pri elektrolizi in pri delovanju gorivnih celic. Na ta način se dvigne učinkovitost iz 20 do 25% proti 50 o 60%. Vodik je tudi zanimiv kot sezonski hranilnik energije kjer se s solarnimi viški v poletju hrani energija za zimske dni.
V energetiki je osnova za investicije cena in ta bo odločala o načinu hranjenja energije v obliki vodika, bateri,j vode ali česa tretjega.
DeMS ekipa na poti do prestolnice e-mobilnosti. Vozniki, Simon Zgonc, Marko Logonder in Ignac Završnik. Vozilo Tesla Model Long Range AWD. Cestne razmere, sneg, dež in temperature od 0 ℃ do 8 ℃.
Težave zaradi zimskih razmer, ki v primeru električnih vozil občutno povečata porabo energije in posledično domet vozila, se z uporabo ultra hitrih polnilnih postaj preprosto odpravijo. Npr. polnjenje s hitrostjo 191 kW pomeni, da vozilo v 15 minutah napolnimo z energijo, ki jo potrebujemo za približno 250 kilometrov. Polnilnice Ionity omogočajo polnjenje do 200 kW, Tesla SC pa trenutno 150 kW, bodo pa v prihodnje nadgrajene na 250 kW.
Začetek poti, 16. 11. 2019 ob 17.00 iz Ljubljane. Dobra volja prisotna pri voznikih, baterija v vozilu 100 % napolnjena, vozilo ogreto na 22 ℃, zunanja temperatura 12 ℃.
DeMS ekipa
Dolžina poti zahteva vožnjo po zgornjih hitrostnih omejitvah. Ustavljati pa se je treba, za maksimalni izkoristek največje moči polnjenja, na kratko.
Prvi postanek na Ionity Golling polnilni postaji po prevoženih 241 km. Snega je v Avstriji dovolj, na srečo ne na cesti. Voznik Ignac Završnik.
Charge Managerja v akcijiPovprečna poraba
Napolnimo v 36 minutah do 84 %, ker to zadostuje, do naslednje, 248 km oddaljene polnilne postaje Ionity Koschinger vzhod. Voznik Marko Logonder.
Nemška kontrola
S povprečno porabo 21,2 kWh na 100 km smo prispeli do nemške meje. Hitra kontrola s strani policije in pot naprej do naslednje polnilne postaje.
Nemška avtocesta
Avtopilot in hitrost 149 km/h razbremenita voznika. Potovalni računalnik ocenjuje, da bomo prišli z 9 % na cilj. Smo torej na varni strani dosega. K nižji porabi pomagajo tudi omejitve zaradi del na cesti.
Prispeli smo do cilja in polnilne postaje. Po spodnjih podatkih vozimo tudi 212 km/h, povprečje 119 km/h. Dobro nam gre.
StatistikeLevo ali desno ?
Postanek za prvo kavo na poti in hitro polnjenje. Hitrost polnjenja je obetavna, 191 kW. Običajno preverjam hitrost polnjenja, zato hitro opazim, da se avto ne polni več. Iz neznanega razloga se je polnjenje prekinilo in potreben je ponovni priklop. V skupno 27 minutah napolnimo 55,68 kWh.
Novi cilj je krajši, zgolj 200 kilometrov naprej je nova polnilna postaja Ionity Riedener Wald Ost. Pri hitrosti vozila 150 km/h in praktično prazni cesti je vožnja precej kratka. Poraba pa naraste na 23,7 kWh na 100 km.
Malo po polnoči prispemo do polnilne postaje in presenečenje. Aktivacija, je po sistemu priključi in polni brez prijave. Hitrost polnjenja dosega 195 kW. Razlika v proizvajalcu se pozna. V 30 minutah prenesemo 55,68 kWh energije.
Dobra volja
Na poti do Hamburga sledi prvi postanek na Tesla SC Malsfeld. Hitrosti trenutno manjše od Ionity hitrih polnilnih postaj, obljubljajo pa hitrosti 250 kW.
Postanek kratek, hitrost polnjenja zgolj 87 kW.
Kratek skok do 123 km do Rhuden Tesla SC. Do Ionity polnilne postaje pred Hamburgom je, zaradi hitre vožnje, namreč predaleč.
Poledica
Napolnimo do 87 % in vožnja do Hamburga. Pred Hamburgom 0 stopinj in poledica, polnilne ročke pa pomrznjene. Ena polnilna postaja je v okvari, a na srečo ostale delujejo.
Mrzlo
Odhod na naslednjo etapo. Hladno in megleno vreme.
Danska kontrola
Prihod na Dansko in kontrola dokumentov. Po 1350 kilometrih smo prvič doživeli kontrolo dokumentov. Korekten postopek, opravljen v angleškem jeziku.
Hitre polnilne postaja na Danskem. Vsekakor po videzu najboljše do sedaj, po delovanje pač ne.
Najbolje prodajano električno vozilo v Evropi v letu 2019, Tesla Model 3, se ne polni. Ne dela. Razočaranje, kljub všečni obliki. Na srečo je Tesla SC samo 800 metrov stran. Jasno, da deluje. V bližini tudi McDonalds, čas za našo drugo kavo na poti.
Pot nadaljujemo pot do kraja Nyborna, cilj Ionity polnilne postaja. Upamo, da deluje.
Prispeli v Greve na Ionity hitro polnilno postajo. Na prvi ne dela ekran, druga javlja napako, tretja ne polni.
Prestavimo vozilo na drug del, kjer polnilnih postaj ni izdelal isti proizvajalec. Na prvi ne dela ekran, druga pa deluje. Očitno imamo srečo. Med polnjenjem še mini mednarodno Tesla srečanje. Podarimo DeMS parkirne ure.
Danski uporabniki ev-jev
Ob tematski debati pa se ponovi problem, polnjenje se prekine. Po nekaj poizkusih se avto končno začne polniti.
Podobne zgodbe, kot jih poznamo v Sloveniji. Danska ni izjema v tem.
Končno napolnimo na 84 % in se odpravimo na naslednjo etapo dolžine 264 kilometrov, do polnilnice Ionity Varberg. Menjava voznikov, sedaj je za volanom Simon Zgonc.
evEldoradoMost med Dansko in ŠvedskoIonity
Slavni most med Dansko in Švedsko je tudi meja med državama. Mejne kontrole ni. Pogled na vetrnice sredi morja z desne strani. Na mostu smo tudi prevozili mejo 1700 kilometrov od doma.
Postanek na tretji kavi v McDonaldsu, tik ob Ionity Varberg.
Pot do Osla se počasi zaključuje, preostane še zadnja etapa. Ob pregledu zemljevida polnilnih postaj obstaja nekaj mest s Tesla SC, kjer je možno skupno polniti 24 oziroma 42 vozil istočasno. Vsaka ìzkušnja je dragocena in dobrodošla. Poleg hitrih je še cel kup Tesla destinacijski postaj ter klasičnih kombiniranih 50 kW polnilnic; evEldorado bi rekli e-entuziasti. Večerja in pijača ter polnitev nekaj kWh.
Enako in še več velja za Rygge Tesla SC z 42 polnilnimi mesti, od teh 17 prostih. Ogled obvezen na poti. Polnjenje pa verjetno ne bo potrebno.
Na koncu pa zadnjih 70 kilometrov do stanovanja v Oslu. Presenečenje – polnjenje pred blokom. Počasno polnjenje je zastonj.
Poleg stanovanja
Zaključek.
Ob dolgih poteh pridemo do polnilnic, ki jih običajno ne poznamo. Nekatere delujejo, druge pa imajo težave. Upoštevajmo to pri planiranju naših ePoti, saj bomo skrajšali čas postankov na polnilnih postajah. Tudi poti preko 2.000 kilometrov v enem dnevu niso problematične za električna vozila, pogoja sta ultra hitra polnilnica in dovolj velika hitrost vozila.
Tri ekipe DEMSa smo se odzvale povabilu naših članov, Klaudie Deminove in Martina Demina, ki sta se odločila organizirati Dan emobilnosti v svojem domačem kraju, Nove Zamky na Slovaškem. Odločili smo se, da podpremo njuno idejo, tako kot Martin že od vsega začetka podpira naše dogodke in je s svojim znanjem, aktivnostmi in entuziazmom že večkrat pripomogel k boljši izvedbi naših srečanj.
PETEK, 27. 9. 2019
NA SLOVAŠKO
Cilj, termalno letovišče Patince, ki leži na najjužnejšem delu Slovaške ob meji z Madžarsko, tik ob reki Donavi. Termalni vrelci imajo v Patincah dolgo tradicijo, prvi zapisi o zdravilnih učinkih segajo že v davno 13. stoletje. V tem nekoč priljubljenem letovišču, kamor so nekoč na počitnice zahajali uslužbenci državnih podjetij s svojimi družinami, se zdi, da je čas obstal. Čudovito naravo in mir, nekoliko zmoti pogled na nekatere propadajoče stavbe, vendar se stvari obračajo na bolje in počasi kraj nazaj pridobiva svoj čar.
Patince
Ker je bilo izhodišče za vsako ekipo različno, smo se poti lotevali vsak po svoje.
Prva ekipa Lucija Božič in Marjan Božič sva, zaradi Lucijinih službenih obveznosti na štajerskih koncih, štartala že v četrtek. Prenočila sva Murski Soboti ter v petek zjutraj z napolnjenimi baterijami krenila na aktivnosti v Moravske Toplice. Okoli 13.00 sva skozi gričevnato Goričko vstopila na Madžarsko. Odločila sva se malo razgledati in se zato ognila avtocesti. Na poti ni bilo gneče, regionalna cesta pa je bila dovolj široka, da je dovoljevala udobno vožnjo in celo vklop avtopilota. Kosilo v Szombathelyju, še pred tem pa boj za mesto na polnilni postaji. Parkirno mesto na polnilnici je zasedal jekleni konjiček, ki tja ni spadal in je po najini intervenciji kmalu umaknil svoj avtomobil. Hitra reakcija lastnika narobe parkiranega avtomobila nama je dala prosto pot, da sva lahko napolnila baterijo do 100%. Krajši postanek za kavo sva naredila še v Csorni, kjer sva potestirala polnilno postajo s Chademom in AC priključkom.
Szombathely – kosilo
Pot je, razen rahle gneče skozi mesto Gyŏr, potekala hitro in brez zapletov. Na Madžarskem je mreža polninih postaj precej gosta, v pomoč na poti pa je aplikacija: MOBILITI – TOLTO PONT.
Mesto Gyŏr je šesto največje madžarsko mesto in najpomembnejše mesto na severno zahodnem delu Madžarske. Leži na polovici poti med dvema prestolnicama nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, Dunajem in Budimpešto, ob eni najpomembnejših prometnic v osrednji Evropi. Leži na stičišču treh rek, Donave, Rabce in Rabe. Po slednji je mesto, po vdoru Rimljanov, dobilo ime Arrabona (Raba = Arrabo). Ime se danes še vedno pojavlja, vendar v bolj komercialne namene
Gyor
Prihod v Patince: ob 19.30.uri.
Druga ekipa, Linda Komel in Miran Komel sva imela precej pozen start. Iz Vrhpolja sva se odpravila ob 13:50. Kot prvi cilj sva si zastavila polnilno postajo Lidl – Maribor. Utopija! Pričakala naju je precej dolga vrsta, zato sva se odločila pot raje nadaljevati do naslednje polnilne postaje v Svetem Juriju ob Ščavnici. Tam je šlo brez težav in z 98% baterijo sva se odpeljala proti Szombathelyu. Po prečkanju slovensko madžarske meje pa šok, mobilni podatki in vse, z njimi povezano ni delovalo.
Kljub velikemu tehnološkemu napredku, ki smo mu priča v zadnjih letih, se včasih zgodi, da tako vsakdanja stvar, kot so mobilni podatki, zataji na polni črti. Verjetno nam je voznikom električnih avtomobilov to še malce bolj poznano. Ko z odstotki tam nekje proti ničli in s polžjo vožnjo za kakšnim tovornjakom le pripraskamo na polnilno postajo, nato doživljamo hladen tuš še na nedelujoči polnilni postaji. In takrat pride na dan naša iznajdljivost. Planu A sledijo plani B, C, D …
Tudi pri tem izzivu sva posegla po dodatnem scenariju in uspešno prišla do polnilnice v Szombathelyju. Pa spet ni šlo čisto gladko. Ura je bila že pozna, polnilnica pa je bila zasedena in avto, ki se je polnil, je napolni le 61 %. Na srečo je voznik, kot bi prepoznal nujnost takojšnjega najinega priklopa, brez kakršnekoli intervencije takoj umaknil svoje vozilo.
Iz Szombathelyja do Patincev je slabih 160 km, ki sva jih prevozila brez večjih zapletov.
V Patincah naju je sprejemni odbor sprejel v pižamah ob 23:20.
Tretja ekipa, Vesna Dobovišek in Nani Završnik sva odrinila na pot v petek zjutraj po jutranjih šolskih razvozih. Razen nekaj službenih medklicev, sva imela mirno pot. Ustavljala sva se bolj pogosto, kot bi bilo potrebno. Prvič v Murski Soboti na zajtrku in kavi. Pa potem, v glavnem z namenom testiranja polnilnic, prvič v Gyŏru na ‘Tesla Supercharger – M1 Győr’ in drugič na avtocesti E60 v Babolni na Omvju, kjer naju je Ionity polnilnica razvajala z močjo 187 kW.
Gyor SC
Donava, mejna reka med Madžarsko in Slovaško deli mesto Komarom na Madžarskem in Komarno na Slovaškem. Obe mesti sta medsebojno povezani z velikim železnim mostom, imenovanim Elizabetin most.
Slovaška
Ime ‘komarno’ ima slovanske korenine in kot je razvidno že iz korena same besede, je na tem območju precej komarjev. Direktni prevod se glasi, mesto z veliko komarji.
Kratki postanki na idiličnem mestu ob Donavi, rimski ostanki trdnjave Calamantia in v bližnji vasi Iša, kjer sva locirala trgovino za kasnejši nakup lokalnega piva in še nekaterih drugih malenkosti ter si ogledala vaški trg, ki je gostil lunapark z vrtiljakom in ringlšpilom in s katerega je donela bučna glasba.
DonavaSoba
Kot prva ekipa sva prispela v Patince ob 15.00 in se javila našemu gostitelju. Martin nas je nastanil v svojih novih apartmajih, pokazal vtičnice, kable, varovalke in ostale reči, ki pripomorejo k boljšemu polnjenju, njegova mama nam je pripravila sobe in napolnila hladilnik. Pogovorili smo se o aktivnostih za prihodnji dan, Dan D, ko bodo v mestu Nove Zamky prvič predstavljeni električni avtomobili.
Poraba na poti: normalni uporabniki nekaj pod 14 kWh / 100 km, poraba ekipe Božič 12,6 kWh / 100 km.
Delovanje polnilnih postaj: 100%
SOBOTA, 28.9.2019 – DAN PRIČAKOVANJ
Na mestu dogajanja smo se zbrali malo pred 9.00 uro in se, glede na znamke avtomobilov, razporedili po navodilih organizatorjev.
DEMS je predstavljalo 5 avtomobilov.
Coffe breakMobilna postaja za kavo
Predstavili so se nekateri avtomobilski proizvajalci kot so Kia z modelom Soul, Mercedes z dvema hibridnima avtomobiloma in Volkswagen z e-Golfom in simpatičnim modelom coffee-up!, katerega voznik je poskrbel, da smo bili ustrezno dozirani s kofeinom.
Poleg omenjenih uradnih razstavljalcev, so bili preostali avtomobili zastopani s strani zasebnih lastnikov: Nissan Leaf prve in druge generacije, BMW I3, Nissan NV 200, Citroen C zero, Reva, Tesla Model 3 in Tesla Model S. Skupaj 17 električnih vozil.
Poleg električnih avtomobilov so se predstavili še: Twincar, kjer je bilo mogoče preizkusiti električna kolesa, Moteam z električnimi kolesi in skiroji ter Greenway, ponudnik polnilne infrastrukture.
TwinCar & GreenWay
Organizatorja sta obiskovalcem poleg razstavljenih vozil ponujala še stalen dotok informacij o najnovejših dostopnih tehnologijah, dobro glasbo, za otroke pa postavila napihljiv šotor.
e-Kolesa
Nove Zamky – priznanje za mesto kulture v letu 2018, je največje mesto in kulturno središče regij Podunajsko in Dolna Nitra. Skozi vse leto se vrstijo številni glasbeni festivali in prireditve.
Po dopoldanski predstavitvi smo odšli na ogled frančiškanske cerkve in samostana ter katakomb pod mestom Nove Zamky. Sprejel nas je prijeten duhovnik frančiškanskega reda, ki nam je podrobno razložil zgodovino cerkve in samostana.
Cerkev in samostan
Rimskokatoliška baročna cerkev iz sredine 17. stoletja in frančiškanski samostan iz leta 1631 spadata med sakralne spomenike, zapisi o prisotnosti frančiškanov segajo v leto 1626. Cerkev in samostan sta bila obnovljena leta 1885. V samostanu je slika Svetega Frančiška Asiškega iz prve polovice 18. stoletja. Nad glavnimi vrati je napis Pax intrantibus, kar pomeni mir vsem, ki vstopajo. Posebno pozornost si zasluži baročna prižnica.
Cerkev
Ogledali smo si tudi katakombe, podzemne prehode pod frančiškanskim samostanom. Ostali so skriti tako Turkom kot tudi nacističnemu in komunistinemu režimu. Hoja po temnih ulicah pod mestom se zdi kot potovanje v času. 400 let zgodovine se pretaka v kamnitih zidovih, o katerih pa širša javnost ve bore malo.
Katakombe
Folklorni festival in kosilo na mestnem trgu
Festival
Med tem, ko smo ujeli uro miru v posvetnih objektih, se je na trg pripeljalo še nekaj dodatnih električnih avtomobilov.
Množica EV
Ogled pivovarne Zlaty Bažant (zlati fazan)
Pivovar
Pivovarstavo v Hurbanovem se je začelo v 60. letih prejšnjega stoletja. Kraj je, zaradi ugodnih klimatskih razmer (najtoplejši kraj v bivši Češkoslovaški) ter kvalietete vode in slada, postal središče slovaške pivovarske industrije. Leta 1971 so kot prvi v Vzhodni Evropi začeli pivo polniti v pločevinke za slovaško planinsko odpravo na osemtisočake v Himalajo. V poznih 70. letih prejšnjega stoletja je pivo Zlaty Bažant z ruskimi kozmonavti kot prvo in edino do zdaj poletelo v vesolje.
Ime ‘zlati fazan’ je pivo dobilo po številnih fazanih, ki so se, zaradi ugodnih pogojev, udomačili na tem območju ter zlati barvi žita.
Od leta 1995 je pivovarna Zlaty Bažant del skupine Heineken. Poleg domačega in evropskega, je blagovna znamka osvojila tudi ameriški in kanadski trg.
Degustacija
Nas je na ogled pivovarne popeljal prijeten možakar, ki je tam zaposlen že 40 let. Pozna vsak kotiček in celoten poslovni proces. Predavanje je bilo, tako kot prej v samostanu, v slovaškem jeziku, zato je bilo naše razumevanje tam nekje 80 %, koncentracija pa 100%. Na koncu predstavitve proizvodnje, nam je vodič v posebnem degustacijskem prostoru, predstavil vsako vrsto piva posebej in za pokušino smo lahko izbrali tisto, ki se nam je zdela najboljša.
NEDELJA, 29.9.2019 PROTI DOMU
Po istem principu kot smo ekipe potovale na Slovaško, smo potovale tudi proti domu Vsaka posebej, le vrstni red je bil malce zamenjan.
Marjan in Lucija sva, zaradi nedeljskih obevznosti, štartala že v soboto zvečer. Imela sva mirno vožnjo, ceste so bile prazne, prav tako polnilnice. Semaforji na Madžarskem v nekaterih mestih prenehajo delovati, že ko se stemni tako, da naju tudi rdeče luči niso ovirale. Avto sva napolnila v Szombathelyu (Chademo, 20kW, Plug&Charge) in v Mariboru pri Lidlu, med polnenjem, pa si malo odpočila. Domov sva se vrnila proti jutru, še pravočasno za vse obveznosti. Ker sva se ognila potovanju po avtocesti in polnila na polnilnih postajah, kjer pridobljene energije ne zaračunavajo, je bila najina pot izjemno ekonomična. Za prevoženo razdaljo 1118 km, sva porabila 0,00 €.
Linda in Miran sva se proti domu odpravila v nedeljo po zajtrku. Pot je potekala gladko, na cestah ni bilo gneče. Avto sva polnila v Szombathelyu, nato pa ponovno, kot že na poti na Slovaško, poskusila srečo v Mariboru pri Lidlu. Polnilnica je bila ponovno zasedena in poiskala sva rezervno varianto. Za prevoženo razdaljo 1118 km, sva porabila 14 €.
Vesna in Nani sva štartala pol ure za Lindo in Miranom. Avtocesta je bila skoraj prazna vse do Maribora. Tam sva napolnila baterije in se na Vranskem ustavila še na kosilu. Za prevoženo razdaljo 968 km sva porabila 0 €. To pa je zahvala najini Teslini referenčni številki, ki je bila že uporabljena. https://ts.la/ignac36992, na Ionityu pa do sedaj niso še računali ničesar.
ZAKLJUČEK
Preživeli smo lep vikend in tudi vreme nam je v glavnem služilo dobro. Na prireditvenem prostoru se je zbralo lepo število električnih avtomobilov, koles in skirojev. Odziv udeležencev ocenjujemo kot pozitiven, ravno tako zanimanje obiskovalcev.
Poleg izmenjave informacij o elektromobilnosti in klepetu z istomislečimi na Slovaškem, sta nam Martin in Klaudia omogočila spoznati del njune prelepe dežele, za kar se jima najlepše zahvaljujemo.
Veselimo se prihodnjega srečanja in – uvidíme sa budúci rok !
Pri skupinskem zapisu sodelovali:
Lucija Božič, Marjan Božič, Linda Komel, Miran Komel, Ignac Završnik, Vesna Dobovišek
Dne 18. – 19. 9.2019 je v Novi Gorici in okolici potekal 3. Ecco Mahle rally v organizaciji AMD Gorica. Člani Društva e-Mobilnost Slovenija se že tradicionalno udeležujemo dogodka, pa tudi prva mesta nam niso neznana. Opis prvega in drugega rallya najdete na spodnjih povezavah.
Skupna dolžina dvodnevnega rally-ja je bila 423 km, od tega 152 km točnostnih preizkušenj. Prijavljenih je bilo 26 ekip, društvo DeMS je predstavljajo 6 ekip.
Z vsako udeležbo se naše ekipe učijo FIA pravil in počasi začenjamo razumeti, kako funkcionirajo profesionalni rally vozniki, ki so bili tudi del 3. MAHLE Ecorally. Zato se tudi zaostanki zmanjšujejo.
Prvi dan je bil planiran zbor udeležencev ob 8:00 uri. Registracija, fotografiranje, tehnični pregled, posvet pred tekmo, vse to je del pravil, ki veljajo na takšnih dogodkih. Burja se je pokazala v svoji moči, vendar je teamsko delo uspelo in organizatorjem je uspelo postaviti start. Start je bil planiran ob 11:30, predviden čas za pot 3:20.
Pot nas je vodila Nova Gorica – Lokavec – Podkraj – Landol – Senadolice – Nova Gorica.
Po opravljeni preizkušnji pa je čas za kosilo. Planinska koča Kekec, najnižje ležeča postojanka v Alpah je poskrbela za kulinaričen užitek, zaključen z legendarnimi palačinkami.
Pogled iz planinske koče sega do Jadranskega morja. Po kosilu pa je sledil nov izziv, časovna preizkušnja, in vožnja v skupnem času 1:15 ure.
Drugi dan se je prva posadka odpeljala že ob 8:00 uri zjutraj. Med obveznimi postanki smo spoznali nekaj krajev. V Kanalu ob Soči smo spoznali simpatično županjo in prejeli darilo. Sledil je postanek v Kobarid in obisk muzeja, ki je posvečen ohranjanju miru s pogledom na prvo svetovno vojno.
Odličen muzej, kamor, se bo treba vrniti in si vzeti več časa za ogled.
Nova etapa, borba za sekunde in pravilno usmerjanje skozi naselja. Odmor za kosilo, ogled Solkanskega mostu in kosilo v Žogici. Če poznate to gostišče, potem veste, da je to zopet kulinaričen presežek. Priporočamo.
Še zadnja etapa po kosilu in na žalost so nekatere ekipe v naselju Vrtovče zašle na napačno pot. Seveda se je to poznalo na točnostnem rallyu in v končnem seštevku. Bomo drugič bolj točno upoštevali navodila. Prihod v cilj, pozdrav s strani organizatorjev in sponzorjev. Še zadnja preizkušnja spretnostne vožnje in konec tekme.
Večer se je zaključil s podelitvijo pokalov. Naša najboljša ekipa je bila na 7. mestu – Andrej Fabjan/Špela Curk. Čestitke.
Zahvala gre tudi organizatorju AMD Gorica, ki je odlično organiziral 3. MAHLE Ecorally in omogočil članom DeMS-a popust pri prijavi na dogodek. Se vidimo na naslednjem rallyu.
Lahko bi rekli, da Hyundai Kona spada v drugo generacijo električnih vozil (EV). Če je bila prva generacija bolj za entuziaste, ki so bili zaradi manjšega dosega vozila primorani načrtovati vsako malo daljšo pot, smo sedaj prišli v drugo obdobje, ko to ni več potrebno in EV lahko kupi vsakdo, ki si upa malce tvegati. Po naravi smo ljudje večinoma zelo konservativni in se težko premaknemo iz cone znanega udobja v nekaj novega, kar nam še ni poznano, zato se vsakdo zanj še ni sposoben odločiti. Poleg tega je tu dodatni dejavnik relativno visoka cena, ki pa ob zadostnem letnem seštevku kilometrov postane relativno nizka (seštevek energenta in cena avtomobila deljeno s kilometri v desetih ali dvajsetih letih, ko je avto v uporabi). Ekonomski izračun si mora narediti vsakdo sam, glede na svoje potrebe in želje, ki so različne tudi glede tipov vozil, velikosti, varnosti, opreme, užitkov in tako dalje. Nebi pa smeli zanemariti tudi okolja, predvsem v naseljenih krajih in mestih z EV ne onesnažujemo zraka in ne povzročamo hrupa.
Sam sem lastnik EV (Hyundai Kona 64 electric) pol leta, čeprav se z EV-ji srečujem že vse od leta 2012, vendar za moje potrebe doslej ni bilo ustreznega dometa. Mnogi se nasmehnejo ob tem dejstvu, saj povprečni Slovenec/ka dnevno ne prevozi niti 50km in bi mu že vsako EV moralo zadoščati. Moje potrebe so zadnja leta različne in poleg 30km dnevno pogosto nenačrtovano opravim še 200 ali 500km (letno med 25.000-45.000 km). S to drugo generacijo EV, ki premorejo baterijo nad 50kWh je to možno opraviti že brez vmesnega polnjenja. To je tudi botrovalo moji odločitvi za nakup takoj, ko so prišli prvi EV z dosegom nad 50kWh na trg. Danes po enem letu odkar je Kona prišla na cesto in je v tem razredu tudi že nekaj konkurence, je morda lahko odločitev tudi za kakšen drug model, če vam njegove karakteristike odgovarjajo. Za primer lahko navedem Teslo 3, ki je nekoliko dražja, v veliko pogledih boljša, a zaradi nizkega sedenja, ki mi ne odgovarja bi med njima še vedno izbral Kono ali pa npr Kiin Soul, prihajajo pa tu VW ID in drugi.
Najpogostejše vprašanje ki ga dobim je, koliko stane najem baterije ali kolikšen je domet z enim polnjenjem? Naveličal sem se že pojasnjevanja, da najema baterije ni skoraj pri nobenem avtu. To opcijo ima npr. Renault Zoe in še to le kot opcijo. Predvsem, da kupca privabi nizka cena karoserije, morda komu ta model celo odgovarja, vendar to nima veze za odločanje med nakupom klasičnega avtomobila z notranjim izgorevanjem in električnim pogonom. Pri dometu z enim polnjenjem pa se umetno ustvarja strah pred električnimi vozili. Ste kdaj dobili od koga vprašanje koliko km naredite z avtomobilom na bencin ali diesel? Ste se kdaj v preteklosti odločali za nakup avta glede na to kolikšno je imel posodo za gorivo? Jaz nikoli!
No, zgornji naslov je povezan s tem dejstvom:
Kdor misli z vprašanjem o dometu resno, glede na svoje specifične potrebe mora najprej pojasniti kakšen način vožnje ima. Vsi vemo, da je vožnja pri 140km/h pri vsakem avtomobilu približno dvakrat potratnejša kot pri 70km/h. Realno delam nekje 450km, ter ne razmišljam niti kako bom vozil, niti kje bom polnil, ker večinoma to opravim kar doma v nekaj sekundah. Možno pa je vse od 300km, če vozim preko avtocestnih omejitev, do 800km če bi vozil vseskozi le 40km/h. V tem tednu sem opravil tudi konkretni test po slovenskih cestah:
– vožnja 90% po lokalnih cestah večinoma po omejitvah med 50-70km/h, v nekaj primerih pa največ 90km/h
– preostalo po avtocesti (10%) maksimalno do 100km/h
– zunanja temperatura večinoma nad 30 stopinj, vseskozi mi je klima vzdrževala notranjo temperaturo na 21 stopinj
– prižgane vse napredne funkcije, tudi radio, dve vrsti navigacije….(to je običajno potratnejše od klime/gretja)
– po okoli 12 urah vožnje (postankov ne štejem) je števec pokazal 609km in stanje baterije je bilo še vedno 7%
Polnjenje avtomobila z električno energijo je podobno kot pri uporabi vsakega drugega gospodinjskega porabnika (npr. sesalec,…) in ni noben bav-bav. Elektrika je verjetno varnejši energent kot bencin, le zahteva nekaj pojasnila. EV lahko polnite na vsaki domači vtičnici, povsem enako kot svoj mobilni telefon. Enostavno vtikač vtaknete v avto in se polni. To bo seveda dolgotrajno, odvisno predvsem od vaše kapacitete baterije (večji kot je domet, dalj časa bo trajalo). Preko take vtičnice sem polnil prve tri mesece in v 90% mi je zadostovalo za naslednji dan. V kolikor želite avto napolniti hitreje pa potrebujete:
– močnejši kabel in po potrebi močnejše varovalke že na dovodu v hišo (pancarke), kar sicer nekaj tudi stane. Odvisno za kaj se odločite, lahko čas polnjenja npr. prepolovite.
– se odpeljete na običajno črpalko s polnilnico za EV, kjer avto lahko napolnite v nekaj minutah ali urah in plačate nekoliko več kakor doma.
– parkirate avtomobil na raznih občinskih parkiriščih, ki imajo polnilnice, gostilnah, trgovinah ali drugih institucijah, ki pogosto ponujajo brezplačno polnjenje, da privabijo stranke.
V nekaterih primerih je polnjenje sedaj časovno primerljivo s polnjenjem bencina (npr Tesla supercharger), le da je veliko udobnejše. Če pa ga opravite doma, vam vzame veliko manj časa in denarja. Koliko časa boste polnili, je seveda odvisno:
– od tipa polnilnice: AC izmenični tok, DC enosmerni tok
– moči konkretne polnilnice (omogočajo od treh kilovatov na uro pri izmeničnih, pa vse do 100kW pri enosmernih, v tujini celo 250kW)
– ter tipa polnilca v vašem avtomobilu različno za AC ali DC sistem (moj avto omogoča vse od 50 minut pa do 40h)
Lahko bi omenil še vse napredne sisteme, ne le v dražjih ampak tudi v cenejših EV, za ljubitelje pospeškov in hitrosti pa je EV kot naročen. Tu so še samodejni načini vožnje, pa varnost, oblika, udobje,…. Ne morem mimo dejstva, da je na tehnološkem področju pred vsemi Tesla in ji ostali bolj ali manj uspešno sledijo, predvsem Azijci, v zadnjem času se končno prebujajo tudi Evropski tradicionalni proizvajalci, ki so veliko zamudili in jim sedaj teče voda v grlo. Vsekakor je prihodnost v povsem električnih vozilih, le nekaj časa potrebuje trg, da se na novo ero prepozicionira. Kdor se ne obnaša dovolj hitro in pogumno, bo izgubil.
Naj zaključim z mojo osebno izkušnjo: ko se enkrat usedeš v EV in narediš nekaj tisoč kilometrov, ne pomisliš več na vrnitev!
Dne 5.6. 2019 ob 5:48, s 100 % napolnjeno baterijo sva se odpravila iz Rač. Računskih km kaže 281, dejanskih postavimo na nič. V Zagreb prispeva ob 8:20 z 59 % in še 153 računskimi km. Kljub temu, da imava kartico Puni.hr, s katero bi naj polnila, ni šlo, ker ni bila aktivirana. Vsaj tako mi izpiše na zaslonu. Po telefonu je bilo zagotovljeno, da bodo kartico aktivirali in poklicali nazaj. Vendar tega niso storili, po ponovnem poskusu sva ob 8.50 lahko napolnila na 92 % in 243 računskih km.
Naslednje polnjenje je bilo v Slavonskem brodu ob 11.05 in s 14 % na kabel typ 2 in ob 14.35 s 77 % baterijo nadaljevala pot. Na mejo s Srbijo v bližini mesta Šid, kjer je na cestninski postaji polnilnica »putevi Srbije«, sva prispela ob 16:08 s 25 % baterijo in napolnila s 18 kwh do 16:45 ure. Nato sva krenila proti BG in s 79% prispela do Bg, kjer sva prenočila. Soba 35 € + 5,- polnjenje na vtičnici v garaži.
6.6. 2019 ob 9. uri s 100 % in 256 računskimi km nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 10.25 prispeva do Velike Plane, s 67 %, kjer na BS Gasprom dopolniva na 96 % in ob 11 uri nadaljujeva. Pripomba: ta polnilnica ima prekratek kabel!!! Potrebna telovadba, da parkiraš vzvratno in rahlo poševno. V Niš sva prispela ob 13:22 s 32 % in pri hotelu Zeleni vir napolnila do 91 % in za 229 računskih km. Tukaj je bilo časa do 16.35, zato sva s taxijem šla v mesto Niš in si ga tudi bolje ogledala. Prednosti potovanja z EV. Nadaljujeva proti Makedoniji. Ob 18.50 je baterija že na 20 % in zato v Preševu na koncu AC dopolniva. Pozor, polnilnica je na drugi strani AC. Pri nas bi se vsi čudili takšnemu postopku. Torej plačaš cestnino, na drugi strani se obrneš nazaj proti Beogradu, plačaš cestnino in si že ob polnilnici. Ko napolniš, pokličeš mojstra v hiški ob cestninski postaji, ki ti umakne vmesne prepreke na AC in se obrneš proti Skopju. Seveda sva morala plačati cestnino pri vsakem prehodu. Sicer ni veliko 3X80 din. Napolnila sva na 79 % in ob 19.45 nadaljujeva pot . V Skopje prispeva ob 21:16 s 52% in dejanskimi 956 km , do hotela Living, kjer tudi prenočiva in dopolniva. Po dogovoru na šuko vtičnico in dogovorjenih 5 €. Želela sva polniti v centru Skopja, pa nisva mogla brez njihove kartice.
Čez dva dni se vračava domov ob 8:15, s 90 % in 237 računskimi km, po isti poti in polniva na istih polnilnicah. V Kumanovem sva želela napolniti in nisva mogla brez njihove kartice. Nadaljujeva do AC Preševo, kjer sva dopolnila na 94 % oz. 11.5 kwh.
Ob 14. uri sva polnila v Nišu pri hotelu Zeleni vir in spet morala v mesto s taxijem, ker je počasna polnilnica, tako sva ob 17. uri z 92 % zapustila Niš in ob 20:35 s 21 % prišla v Veliko Plano. Seveda je polnilnica na drugi strani AC. Do cestnega priključka, preko katerega bi se vrnila po drugi strani AC je bilo 40 km. Torej 40 km tja in nazaj, je bilo več kot je bilo energije v naši bateriji. S pomočjo hotela, ki je na tej BS in njihovo elektriko sva napolnila baterijo, da sva se pripeljala v Beograd, kjer sva si rezervirala sobo v centru BG, katero priporočam vsem, ki potujejo v tej smeri. Apartmaji so tik ob glavni beograjski ulici, ki vodi direktno na Terazije. Možnost parkiranje ob »hiši«, zraven je večnadstropna garaža s 5 polnilnicami typ 2. V kolikor polniš, je parkiranje 20 % ceneje in možnost brezplačne izposoje kolesa. Po krajšem ogledu centra in polnjenja Ev nadaljujeva pot proti Hrvaški. Tik pred mejo je polnilnica ob cestninski postaji Šid. Seveda je na drugi strani ceste. Ta postopek seveda poznamo in takoj po tem ko plačamo cestnino, se za cestninsko postajo obrnemo na drugo stran in nadaljujemo pot proti Beogradu. Seveda je polnilnica takoj na desni ob CP. Napolniva, se peljeva cca km nazaj, kjer je izvoz in nas po plačilo cestnine, ki je zopet minimalna 40 din, prijazen uslužbenec pouči da dvakrat zavijemo levo, se peljeva cca 400 m po nasprotni strani cestnega priključka in sva zopet obrnjena v smer Zagreb, plačava cestnino in sva že na poti do meje. V Slavonskem Brodu v garažni hiši Supernovi, kamor sva prispela ob 16:35 in 47 %. Naju pričaka ioniq z ZG registracijo. Ker pri njih ne poznajo kakšne urce s katero bi označili kako dolgo bodo polnili, ter mogoče dodali kakšno telefonsko, sva morala poiskati drugo na Vukovarski 1 A, kjer sva ob 20.40 napolnila na 100 % s 19 kwh.
V Zg. Pri Kauflandu, Jaruščica 16 polnilnica ni delala oz. ni delovala kartica Puni.hr, zato sva s 16 % polnila ob 23:38 pri dvorani Vatroslav Lisinski in napolnila ob 0:25 na 68 %. Na tej lokaciji sta sicer dve polnilnici. Ena od HEP, na kateri je obvestilo, da ne deluje, ter druga od mesta Zagreb, ki deluje brez kartice. Tako sva prispela do doma v Račah ob 1:50 s 15 % baterijo in 37 računskimi km, ter skupnimi km 1.913.
Zapisala Mojca, dne 16.6.2019
Korigiral in dopolnil Miran, dne 17.6.2019
Povzetek!
Takšna pot ni nemogoča, vendar moraš imeti malo več časa in ne moreš natančno določiti kdaj prispeš. Imela sva manj težav s karticami in aplikacijami, kot lani v Nemčiji. Polnilnice vedno delovale, ni še veliko obiskovalcev, tako da se običajno ne čaka. So brezplačne. Moraš pa biti iznajdljiv, posebej pri obračanju na AC. Za Makedonijo in pot dalje si je potrebno urediti kartico od EVN Makedonija, imajo že nekaj polnilnic typ 2. DC še ne poznajo. Mogoče je potrebno izbrati primernejši čas, kajti naju je že našla temperatura preko 32 st. kar ni najboljše za EV. Sicer klima ne porabi veliko. Razdalje med polnilnicami po Srbiji so primerno daleč, tako da lahko prijetno planiraš. Hitro iz Beograda v smeri Niša je še ena polnilnica od »putevi Srbije«. Ja tudi ta je samo na desni strani AC, so pa blizu priključki, tako, da se lahko hitro »obrneš«. Je na lokaciji, kjer je bila prej cestninska postaja. Aktivacija polnilnic na AC se da s »charge map«, verjetno gre tudi s kakšnimi podobnimi. Če vam ne uspe, vam uslužbenci pomagajo s svojo.
Razbijanje mitov o eMobilnost je eno izmed poslanstev današnjih uporabnikov električnih vozil. V lanskem letu sva se z Marjanom odpravila na kavo v Dubrovnik. Letos pa sva si zadala novo nalogo, brez polnjenja na jug Jadrana. Točen cilj ni bil določen, ker je bil skrajni domet Tesle 3 Long Range AWD še neznanka. Računala sva na porabo od 100-120 Wh za kilometer.
sva se zjutraj ob polnilni postaji v Postojni. Poskušal sem polniti, ampak se je polnjenje po prvem poskusu prekinilo. Šla sva naprej do Ilirske Bistrice in tam želela napolniti do 100%. Priključila sva se v Petrol sistem in zopet nič. Napaka na polnilnici. Ponovila sva vajo na drugi vtičnici in imela srečo, polnilna postaja je delovala. Odšla sva na kavo in stalno preverjala, če se je morda prekinilo polnjenje. Po kakšni uri sva se vrnila, vozilo je bilo 100% napolnjeno in odpravila sva se na pot proti jugu Jadrana. Enostavnost planiranja in najine želje sva posnela tudi na video posnetek.
Temperatura ozračja je bila že zjutraj idealna za delanje rekordov. Po prevoženih 200 kilometrih, je bila povprečna poraba 92 Wh/km. Neverjetno, lani sva z Lefom imela na isti relaciji porabo čez 100Wh /km. Boljša aerodinamika in izkoristki imajo boljši rezultat. Kaj se bo zgodilo naslednje leto, pa bomo še videli.
Na poti po Jadranski magistrali sva se ustavila zgolj za nekaj posnetkov iz zraka, nato pa sva nadaljevala do Obrovca, kjer sva v prijetni senci imela odmor za malico. Pri Šibeniku sva začela z avtocestno vožnjo, poraba je naraščala in najin cilj, Albanska meja, se je odmikal. Padla je odločitev, cilj bo v Črni Gori in hotel naj ima možnost polnjenja. Prvi tak motel se imenuje Motel Jugoslavija.
Prečkanje mej s Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Črno goro je potekalo praktično brez problemov, kar si lahko ogledate tudi v video posnetku. Ležerno preverjanje dokumentov.
Končno ob 21. uri prispeva na cilj, motel Jugoslavija. Poraba neverjetna 103 Wh/km. Resnici na ljubo, je bila par 100 metrov nazaj 102 Wh/km pa je žal narasla na 103 Wh/km. Ostalo nama je še 72 kilometrov oziroma 12 %. Če bila ura bolj zgodna, bi verjetno nadaljevala do Budve.
Ponoči se ob Tesli dogaja marsikaj, »Sentry mode« pa posname vse nočne prijatelje in prijateljice. Tukaj diskriminacije ni.
Prespala sva po ceni 15 € na osebo, doplačala še 10 € za uporabo polnilnice (priključni hibridi imajo nižjo ceno) in se zjutraj odpravila proti Kotorju. Obvezna kava v restavraciji Veriga. Skrajna južna točka je dosežena in obrnila sva se nazaj proti domu.
Na poti nazaj nisva vozila varčno, ampak po omejitvah 130 km/h, kar je pomenilo povprečje porabe 160 Wh/km. Obisk rojstnega kraja Nikole Tesle je bil obvezen postanek na poti nazaj. Prispela sva ob 17:30 in organiziranih obiskovalcev ni bilo več. Kraj ima svoj čar in cilj Nikole Tesle naj bo cilj vseh nas. Brezplačna energija za vse.
Problem javno delujoče polnilne infrastrukture je med najinim potovanjem do Črne Gore po poročilih uporabnikov povzročal težave mnogim uporabnikom. Pot do hrvaškega morja zagrenijo mnogi dogodki, ki so povezani s polnjenjem. Med vožnjo do Črne Gore in nazaj sva dobivala klice, srečala uporabnike, … vsi so imeli isti problem. Nedelovanje hitrih polnilnih postaj v Otočcu, Zadru in Šibeniku. Pomagala sva jim z nasveti oziroma z alternativnimi mesti za polnjenje. Preprosta pot je trenutno žal možna edino z uporabo Tesla hitrih polnilnih postaj, vse ostalo je čedalje bolj nezanesljivo. Primer lanske poti do Dubrovnika, letos ne bi bil možen, ker polnilna postaja v NP Krka ne deluje več.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
