Postani član

Kategorija: Potopisi

  • Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Od Lendave do Kopra z električnim vozilom

    Že pred časom sem opravil pot od Lendave do Pirana za električnim vozilom Nissan Leaf prve generacije. Takrat je bil namen testiranje polnilne infrastrukture ob avtocestnem križu in dokazati, da je možno uporabiti električno vozilo ob primerni infrastrukturi tudi za daljše relacije. Za praktičen primer je bil prevožen najdaljši odsek avtocestnega križa v Sloveniji.

    Z razvojem baterijskih vozil pa je prišel nov izziv in cilj, prevoziti podobno pot brez uporabe polnilne infrastrukture. Realizacijo sem planiral takoj, ko bo to možno in sem jo večkrat tudi napovedal. Pri testu se mi je pridružil tudi Marjan Božič, ki je kasneje dokazal, da ni vse v vozilu, ampak uspeh temelji tudi na vozniku. Marjan je želel opraviti to pot že s svojim predelanim vozilom e-Punto, vendar do realizacije še ni prišlo. Povabljeni so bili tudi drugi vozniki z drugačnimi vozili, pa se testa žal niso mogli udeležiti.

    Prihod na start ob 9:00 uri je bil sicer na začetku podoben običajnemu izzivu, ki ne bo imel veliko medijske pozornosti. Z Marjanom sva želela zgolj priklop na običajno vtičnico, da 100 % napolniva baterije. Pa se je zgodilo presenečenje. Število novinarjev je bilo kar neverjetno. Od televizijskih, radijskih in časopisnih hiš. Priznam takšnega medijskega odziva, nisva pričakovala. Za ogled stolpa, sva si komaj utrgala nekaj minut, ves ostali čas sva namenila za vprašanja in snemanja. Vsekakor zahvala g. Vargi in go. Bukovec  za medijsko pozornost, ki sta jo sprožila.

    Z Marjanom sva se dogovorila, da prvi del poti opravi po stari cesti skozi Ljutomer, ki je kilometrsko tudi bližja. Dobila se bova na BS Tepanje in tam v praksi videla, kaj pomeni nižja hitrost. Na pot sva se ob spodbujanju novinarjev odpravila ob 10:15. Aplikacija Nissan Spy Pro je pri meni pokazala, da je na voljo 38,5 kWh energije ter zunanjo temperaturo 14 °C. Sveže je bilo v Lendavi.

    Prvi del poti med Lendavo in Mariborom je potekal v spremljanju s strani novinarskih ekip. Moja povprečna poraba je bila 13,3 kWh / 100 km, Marjanova pod 10 kWh / 100 km. V nadaljevanju poti se je povprečna poraba nižala, saj so se zunanje temperature začele dvigovati. Na dogovorjeni postanek BS Tepanje sem prispel ob 11:35. Povprečna poraba je padla na 12,1 kWh / 100 km, zunanja temperatura pa je narasla iz 14 °C na 22 °C. Najprej sem čakal na Marjana, ki je za krajšo pot porabil več časa (postanek za novinarje – Pragersko) in nato še na dokončanje intervjuja s strani novinarske ekipe. Odhod se je zavlekel na 12:39 uro.

    Na poti se je povprečna poraba vztrajno manjšala, vendar se je manjšal tudi preostanek energije na 9,7 kWh. Na BS Ravbarkomanda sem moral sprejeti odločitev ali napolniti dodatno rezervo ali tvegati ter se odpeljati proti cilju. Odločitev za polnitev je padla iz varnostnih razlogov. Do sedaj po prevoženih 130.000 električnih kilometrih nisem še nikoli obstal na cesti. Drug razlog pa je bil Marjan, imel je namreč dovolj energije in cilj bo dosegel brez polnjenja. Napolnil sem za 9 % baterije oziroma iz 9,7 kWh na 13,8 kWh. Na koncu poti sem sicer spoznal, da je bilo polnjenje nepotrebno in bi prišel na cilj tudi brez. Ostalo bi mi še 4,3 kWh energije. Več kot dovolj.

    Na cilj v Koper (parkirišče za tržnico) sem prispel ob 15:13. Najprej sem opravil fotografijo za arhiv, nato pa sem poklical Marjana. Prišlo je do rahle zmešnjave, saj se je dogovoril z novinarji, da počaka na drugem parkirišču. Parkirišču Semedela, kjer je Marjan prispel ob 15:00 s preostankom 12 %. Naš član iz Kopra, me je usmeril na pravo parkirišče in končno, srečanje na spremenjenem cilju in intervju po opravljeni poti.

    Nekaj podatkov o sami poti. Dodal sem še podatke o temperaturi baterije, saj je zadnje časa precej govora o #SloRapidGate aferi. Poudariti je treba, da večina voznikov električnih vozil vozi okoli 100 kilometrov na uro. Vsaj tiste, ki jih osebno poznam.

    Prihod Odhod kWh / 100 km Zunanja °C Baterija °C kWh
    Lendava   10:15   14 22,9 38,5
    BS Tepanje 11:35 12:39 12,1 22 26,3 26,5
    BS Ravbarkomanda 14:23 14:33 11,9 26,5 36,2 13,8*
    Koper 15:13   11,2 29 35,9 8,4

    BS Tepanje prihod Marjana

    Prevoženih kilometrov:       305,7
    Porabljen čas za vožnjo:     3:45
    Porabljena energija kWh:   34,2
    * polnil sem za 4,6 kWh seštevek pa 13,8 kWh ? Izguba, napačen števec, ne vem, … Aplikacija kaže prenos za 4,1 kWh, začetno stanje 9.7 kWh

    Opaženo v medijih:

     

    pa morda še kje, pa na žalost nismo našli…

    Zaključek.

    Izziv in cilj je bil dosežen z enim električnim vozilom. Celotno Slovenijo smo prevozili brez uporabe polnilne infrastrukture. Medijsko pozornost smo dobili v večji meri, ko smo mislili, da je to možno. Dokazali smo tudi, da je možna nizka poraba v pravih pogojih. Kakšen je naslednji cilj? Namig, pri sosedih še ni gneče.

  • Ioniq EV 435 kilometrov + 120km hypermiling test

    Ioniq EV 435 kilometrov + 120km hypermiling test

    Pot iz Smrjen v Ljubljano,Maribor,Mursko Soboto,Maribor,Ljubljano in Smrjene

    na to, da je ugodno vreme in da imam pot v Mursko Soboto na mini sestanke k svojemu poslovnemu partnerju sem se danes odločil izpeljati še en test. Poraba na avtocesti, če peljem normalno – med 100 – 120 km/h se pravi, da ne vozim za tovornjaki v zavetrju in šparam vsak kW – skratka neke vrste komfortna vožnja za moje pojme – vožnja brez skrbi in normalno prehitevanje v drugem delu za nazaj pa vožnja v zavetrju za šleper majstri. Temperatura je bila ob štartu 11 potem popoldne pa okoli 20 stopinj celzija. Klime nisem uporabljal ker ni bilo potrebe. Prvi del poti je bila poraba cca 13.3 kWh/100 km kar pomeni, da bi s tako vožnjo brez problema prevozili 200 kilometrov. Omembe vredno je še to, da sem imel zimske gume na avtu – za nazaj pa ne! Ja gume sem šel menjat v Mursko Soboto ker so tam monterji prijazni! Štartal sem od doma s 100% in na klancu dodal še 3 kilometre “overcharged” – ja korejci dopuščajo overcharge – google če vas zanima kaj to je.

    V Mariboru sem na Lidl hitri polnilnici iz 33% dodal na 80% cca 15 kWh mi je nafilalo v 20 minutkah (WC in čokoladni krofi) in gasa v MS! Po menjavi gum v Veščici v Murski Soboti sem resetiral trip meter in števec za porabo. Od tam sem se odpeljal nazaj do Lidla, skočil na wc in potem po eno kokakolo in gasa dalje. Dopolnil sem ga na 84%. Tokrat sem peljal kot po jajcih in se nalimal ruskemu šleperistu za rit. Mislim, da me sploh ni opazil razen, ko sem na cestninski postaji zavil na levi pas, ki je za avtomobile in si našel drugo žrtev. Večinoma sem peljal po števcu 90 – 95 km/h bilo je tudi par upočasnjenih voženj tam okoli Celja. Vse zanima poraba verjetno… ja ko sem prišel v Ljubljano za Kolinsko – BTC tam ko je Bezenškova ulica se mi je smejalo… Poraba 8.9 kWh/100km in porabil 34% baterije (122km).

    Rezultat? S takim cincanjem bi lahko po AC legitimno naredili 300 km z malo korejsko baterijico. Da se razumemo, ko gledam ostale vlogerje in vozijo še počasneje po AC menim, da to ni varno početje, če te prehiteva tovornjak, še posebej ko ti trobi in žuga z debelimi prsti… Povprečna hitrost, ko sem se prebijal čez gužvo v Ljubljani je padla na 80 km/h, ko sem se parkiral. Od Veščice do Bezenškove v Ljubljani sem se peljal 2:23 minut in prevozil 179,5 km.

    V spodnjo galerijo sem pripel slike po vrstnem redu. Iz Smrjen -> Škofljico -> Ljubljana,Bezenškova -> Ljubljana,Plemljeva -> Maribor,Lidl,Ptujska -> MS,Veščica -> MB,Lidl,Ptujska -> LJ,Bezenškova -> Škofljica -> Smrjene. Danes sem naredil 435 km, povprečno porabo imel 11 kWh/100km in povprečna hitrost 87 kmh.

    17567|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_072331-150×150.jpg,17568|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_072656-150×150.jpg,17569|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_080313-150×150.jpg,17570|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_082005-150×150.jpg,17571|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_082006-150×150.jpg,17572|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_082648-150×150.jpg,17573|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_092935-150×150.jpg,17574|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_094746-150×150.jpg,17575|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_094750-150×150.jpg,17576|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_101422-150×150.jpg,17577|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_103146-150×150.jpg,17578|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_103825-150×150.jpg,17579|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_103834-150×150.jpg,17580|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_104702-150×150.jpg,17581|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_122656-150×150.jpg,17582|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_124503-150×150.jpg,17583|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_134045-150×150.jpg,17584|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_134052-150×150.jpg,17585|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_150803-150×150.jpg,17586|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151323-150×150.jpg,17587|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151327-150×150.jpg,17588|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151915-150×150.jpg,17589|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151917-150×150.jpg,17590|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151919-150×150.jpg,17591|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_152325-150×150.jpg,17592|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_152333-150×150.jpg,17593|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_154801-150×150.jpg,17594|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_154807-150×150.jpg,17595|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_161027-150×150.jpg,17596|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_161043-150×150.jpgAja… pa vse štiri gume mi je ratalo zbasat v prtljažnik… 🙂

  • Otvoritev polnilne postaje v Čedadu / Cividale del Friuli

    Otvoritev polnilne postaje v Čedadu / Cividale del Friuli

    Na povabilo »FVG Zero Emissions« smo se, s pomočjo našega člana Marjana Božiča, ki je v društvu odgovoren za sodelovanje na dogodkih, organizirano udeležili otvoritve polnilne postaje pri naših zahodnih sosedih.

    Število članov našega društva narašča, zato so tudi udeležbe dogodkov čedalje bolje obiskane. Ker prihajamo iz vseh koncev Slovenije, smo se dobili v Novi Gorici pri javni polnilni postaji. Vsi drugačni, vendar vsi enaki v načinu pogona vozila (e-Punto, e-Up, e-Golf, Zoe, Smart EV, e-Astra, Soul EV).

    Po krajši 34 kilometrski poti, smo prispeli na Piazza Duomo, 33043 Cividale del Friuli UD, Italija. Glede na celotno število električnih vozil smo predstavljali približno 40 % vseh električnih vozil.

    Organizator nas je vse udeležence iz Slovenije povabil na klasično italijansko kavo v center mesta. S pomočjo naših primorskih članov smo premostili jezikovne ovire in se prepoznali v skupnih ciljih, ki so neodvisni od naše narodne pripadnosti. Izmenjali smo si ideje in naše italijanske prijatelje povabili na naše tradicionalno 5. Mednarodno srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija v Gozd Martuljku. Odzivi so bili dobri in ponovno se bomo videli v Sloveniji.

    Otvoritev polnilne postaje je bila uradno zaključena in preostanek obiska je potekal v živahni debati na osrednjem trgu. Družijo nas mnoge teme s področja e-mobilnosti. Priznati pa je treba, da smo jih presenetili z množičnostjo obiska in številom svojih članov ter strokovno podkovanostjo posameznikov v našem društvu.

    Ne glede na to, da še nimamo dvojezične spletne strani in je razumljivost naših zapisov možna samo preko uporabe Google prevajalnika, se bodo mnogi izmed njih pridružili našemu društvu.

    Benvenuti amici.

    Zapisal:
    Ignac Završnik

    Prihod v Čedad

    Ogled vozil

  • Horjul – Laško in nazaj s 15-minutnim postankom

    Horjul – Laško in nazaj s 15-minutnim postankom

    V nedeljo 11.3.18 sva se z boljšo polovico odločila, da se podava malo po obiskih. Na pot sva krenila zjutraj okoli osme ure, Ioniq je bil napolnjen na 100 %, zunanja temperatura +4 °C. Zjutraj še nisva bila lačna in sva se kar odpravila na pot. Vozil nisem nič kaj pod omejitvami, na AC kjer je omejitev 130 km/h sem vozil po tempomatu 132 km/h, kjer pa je bila omejitev 100 km/h, pa sem vozil 102 km/h. Po pravici povedano, prav nič “šparovno”, saj sem vozil v načinu Sport.

    Ustavila sva se na počivališču OMV Lopata, kjer je avto imel še 50 % energije (če koga zanima, zunanja temperatura se je povzdignila na prijetnih +10 °C – avto je za trenutek celo iz načina Heat preklopil v način A/C). Avto sem priklopil, vmes pa sva skočila na topel sendvič. Vsak na svojega, da ne bo pomote!
    Ko sva vsak svoj zajtrk lepo pospravila na toplo, sva se odpravila proti avtu. Približam kartico in pritisnem stop. 14 minut in 58 sekund. Polnjenje je torej zneslo 2,8 €. No, moj sendvič + pijača sta bila še enkrat dražja, kot me je prišlo to polnjenje.

    Avto se je medtem napolnil na 81 %. Kar v redu, malo sem celo razmišljal, da ga mogoče nazaj grede ne bo potrebno niti polniti. Odrineva proti Laškem, nazaj grede se malo voziva še po okolici Celja (natančneje smo zavili v gostilno na kosilo 😀 ), po tem pa nazaj proti domu.
    Ker je avto kazal še 20 km večji domet, kot ga načeloma potrebujeva, se nisva med potjo nič ustavljala. Proti koncu poti, se začnem šaliti, da danes celo ne bova videla želvice. No, pa naju je vseeno pričakala in to nekaj km od doma. Pedal je postal manj odziven, presenetilo me je pa predvsem dejstvo, da kljub opozorilom o zmanjšani moči, avto še vedno konkretno poskoči, če se pedal pritisne čez tipko. Torque je pokazal, da motor od sebe odda še presenetljivih 72 kW, žal pa sem moral prehitro spustiti pedal, telefon pa je za zajem zaslonske slike potreboval predolgo, da bi ta podatek ujela na sliko.
    Domov sva prispela s 4 % energije, avto je kazal domet še 5 km. Povprečna hitrost je znesla 66 km/h, skupne poti je bilo 231,5 km. Potovalni računalnik je kazal čas vožnje 3h in 45 minut. Nisem pa še pogruntal, ali to vključuje tudi tisti 15-minutni postanek, ko je bil izklopljen, a se je polnil. Nekako ta podatek ni prav visoko na moji prioritetni listi, hehe. Povprečna poraba za celotno pot je bila po podatkih potovalnega računalnika 15,6 kWh na 100 km. Ne zdi se mi pretirano visoka, kljub temu, da nisem varčeval niti trenutek. Notranja temperatura je bila nastavljena na 20,5 °C, ADS pa na OFF.

    Avto sem priklopil, na 1-faznem polnilcu je avto potreboval 12 h in 50 minut do 100 %. Glede na to, da sem vedel, da avta tisti dan ne bom več potreboval, me ni pri srcu prav nič stiskalo. Če pa bi ga, pa imamo še par “fosilcev” pri hiši 🙂

    Takole je izgledala situacija preko aplikacije Torque na mobilnem telefonu:

    Po 17000 prevoženih kilometrih avtu že kar dobro zaupam. Vseeno pa ne praznim avta toliko vsak dan in mi je mogoče za cca. 1 utrip na minutko poskočil srčni utrip 🙂

    Nisem se pa dal, Sport način je ostal!

    Po priklopu pa je avto pokazal:

    Drugi dan pa sem naredil še par slik s potovalnega računalnika:

    Upam, da komu takšna informacija pride prav pri odločitvi za mentalni preklop na elektro 🙂

  • Ljubljana – Kočevje, uporabnost električnega vozila pri -18,5 stopinj

    Ljubljana – Kočevje, uporabnost električnega vozila pri -18,5 stopinj

    Hladno vreme znižuje domet električnega vozila. Resnica ali mit. Najbolje je preveriti v praksi, saj trenutne razmere v Sloveniji omogočajo teste električnih vozil, ki jih običajno ni mogoče narediti.

    Temperatura je nihala od -14 do -18,5 stopinj. Vozilo ni bilo deležno predgretja, tako da je šla poraba na začetku večinoma na račun ogrevanja kabine na ugodnih 20 stopinj, kar pomeni 38,5 stopinj razlike med zunanjo in notranjo temperaturo.

     

    Pot nas je vodila po razmeroma kopni cesti do Kočevja, kjer se je sneg začel oprijemati cestišča. Pri polnilnici ob Kulturnem domu smo se srečali s Frenkom, ki je s pomočjo policije sprostil parkirišča pred polnilno postajo. So bili pa uvidevni in so podali zgolj opozorila. Na žalost se talna označba zaradi snega ni videla, tako da kazni za kršitelje ni bilo mogoče izreči.

    Malo s podaljškom, ki je namenjen za merjenje tokov, malo pa s prenosno hitro polnilno postajo, smo dopolnili svoja električna vozila s potrebno električno energijo.

    V primeru BMW i3 94 Ah, ki smo ga uporabili za pot od Ljubljane do Kočevja, naj bi takšno vozilo imelo domet do 300 kilometrov.

    Vendar ekstremne razmere zahtevajo svoje. V eno smer smo prevozili 73 kilometrov in porabili 46 % energije. Ocenjen domet je bil v našem primeru 160 kilometrov.

    Zaključek

    V primeru nizkih temperatur in snega na cestišču računajte na 50 % domet glede na proizvajalčeve obljube. Res pa je, da do takšnih razmer v naših krajih prihaja bolj redko.

  • Zimska pot do Stuttgarta

    Zimska pot do Stuttgarta

    Februarja v Stuttgart? Top, seveda greva z EVjem. Soul je bil že v Duselldorfu, torej do bližjega Stuttgarta ne bo težava. Je pa razlika, letos je precej bolj hladno. Bo šlo. Bo!

    Malo sem naplaniral polnilnice in sva šla. Najprej Avstrija, ne bo težava saj je Lidl postavil veliko polnilnic ob trgovinah. Govorim o hitrih DC polnilnicah. No, prvi problem, ko je Lidl zaprt, ne delujejo. Izhod v sili je bil Kelag. In ravno ta teden je free. Top. Nato pa v nemogočih razmerah -16C iz 500nmv na 1350nmv, skozi tunele v Salzburg. Baterijo je kar pobiralo, brez postanka ni šlo. Spust proti Nemčiji je bil vsekakor bolj prijeten. Sledil je mini zajtrk v Lidlu in naprej pot v Nemčijo.

    Polnilnic v Nemčiji je veliko, malo manj je takih, ki nič ne računajo. So pa. Ena taka je tudi ob Olimpija Centru v Munchenu, tam se lahko na enkrat polnijo trije avti. Nujno se je bilo treba ustavit. Deluje bp! Soul se je polnil celo nekaj hitreje kot drugje. Superca. Skok do WCja in že gremo dalje.

    Edino težavo sva občutila v Ulmu, kjer je edina polnilnica v Ikeji, dve sta, vendar sta bili obe zasedeni. Parkirana sta bila dva Zoeja, ker oba ne moreta polnit, sem mislil, da ne bo težave in se bo eden umaknil. No, lastnik tega nikakor ni hotel razumeti in se umakniti. OK, na PlugSheru je še ena polnilnica, ne daleč stran, greva tja. Kia servis … baje Nissani vsi polnijo na servisih, torej ne bo težav… Kje pa! Niso hoteli niti slišati, da bi priklopila. Rešitev, nazaj k Ikei, tam pa še kar isti Zoe, na srečo sva izkoristila ženine pogajalske sposobnosti in to pot je razumel in se je umaknil, da sva lahko priklopila na prazno CHAdemo ročko. Na koncu vse dobro, plus večerja v Ikeji.

    Skupaj je bilo osem polnjenj v eno smer. Pot nazaj je potekala precej bolj mirno, temperatura je bila ves čas nad nič, domet zaradi tega daljši. Čakanja je bilo malo, avto se je napolnil, ko sva skočila na wc ali v trgovino.

    Je bila pot z EVjem časovno daljša kot z dizlom? Je, približno 3-4 ure več. Mi je žal? Ne! Če bi šel z dizlom, bi ravno tako porabil cel dan, bi pač prej prišel.

    PS: Takole je pa najino pot videla moja žena.  link na FB objavo

    PPS: Strošek za elektrone je 8 € z DDV.

     
  • Avtocestne hitrosti in poraba električnih vozil

    Avtocestne hitrosti in poraba električnih vozil

    Eden izmed mitov pri električnih vozilih je tudi poraba pri 130 km/h, ki je v Sloveniji tudi maksimalno dovoljena hitrost na avtocesti. Pri društvu DeMS nas je čedalje več, ki želimo svoj prosti čas in izkušnje deliti tudi z drugimi. Dobro je treba deliti, je rek, ki velja v društvu. V praksi pa to pomeni, da bomo testirali različna vozila v različnih pogojih neodvisno od morebitnih sponzorjev ali stricev iz ozadja.

    Običajno uporabniki električnih vozil vozimo varčno, saj nam takšen način vožnje pomeni tudi daljši domet. Z razvojem baterijski vozil, pa se dometi daljšajo in ob tem se postavi vprašanje.

    Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?

    Kakšna bo poraba ?

    Kako učinkovita so različna vozila ?

    Relacija smo dorekli. Ljubljana – Maribor, 125 kilometrov avtoceste in seveda, kar tudi pride prav hitra polnilna postaja v Mariboru in Ljubljani. Brez prijave in plačila. Vmes je sicer polno plačljivih hitrih polnilnih mest (Petrol, OMV), ki sicer pridejo prav za prvo pomoč.

    Pogoji za test so bili zimski. Megleno jutro in temperatura v vozilu kaže -6 stopinj. Električni vozili sta bili dve, Hyundai Ioniq in Renault Zoe. Prvi ima manjšo baterijo, drugi pa večjo. Vendar rešitev ni vedno v velikosti pomembna je tudi poraba samega vozila. V primeru električnih vozil to niso več litri, ampak porabljeni kWh na 100 kilometrov.

    Začetek poti se je začel v Šiški pred najbolje obiskano polnilno postajo v Sloveniji ob 9:42. Stanje baterije pri Zoe 100% pri Ioniqu pa 94 %.

     

    Pri odhodu iz Ljubljane pride prav poznavanje lokalnih zastojev in prednosti bližnjic. Šele po Trojanskem klancu se nama je uspelo srečati na avtocesti.

    Vožnja sva nadaljevala in kot je slišati iz posnetka, Zoe ne more pohvaliti z dobro zvočno izolacijo. Vsaj pri 130 km/h ne.

    Ob takšni povprečni hitrosti je tudi čas potovanja krajši in poraba večja. Ob 10:44 smo se peljali mimo izvoza za Slovensko Bistrico.

    Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?

    Vožnja je pri 130 km/h bolj naporna, domet je manjši, poraba je večja. Časovni prihranek pa je minimalen. Naš nasvet optimalna vožnja za elektirčna vozila 100-110 km/h

    Kakšna bo poraba ?

    Zoe je porabila 22,8 kWh na 100 kilometrov, učinkoviti Ioniq pa 18 kWh na 100 kilometrov

    Kako učinkovita so različna vozila ?

    Vozili in porabi sta različni. Vsekakor je zmagovalec v porabi Ioniq, v dometu pa kljub večji porabi Zoe. Večja baterija ima svojo moč.

    Pri prihodu v Maribor – Tezno ob 10:55 pa presenečenje. Hitra polnilna postaja je zasedena. Na srečo se večina uporabnikov električnih vozil poznamo med seboj. Skupaj z lastnikom predelanega Clia smo odšli na kavo in seveda prediskutirali aktualne teme na področju e-mobilnosti. Ioniq se je napolnil, šele zatem pa smo na polnilno postajo priključili Zoe.

    Zaključek

    Poraba električnih vozil se razlikuje, avtocestne hitrosti niso več problem ob baterijah, vgrajenih v današnjih vozilih. Na poti do Maribora smo se odpeljali mimo mnogih polnilnih postaj ob avtocesti. Postanek ni bil potreben, saj domet zadostuje za omenjeno razdaljo. V prihodnosti bomo v primerjavo vključili tudi e-Golfa in BMW i3.

    Zapisal
    Ignac Završnik

  • Zimsko EVSVET srečanje

    Zimsko EVSVET srečanje

    Udeležujemo se tudi srečanj drugih skupin s področja e-mobilnosti v Sloveniji in drugje po Evropi. Eno izmed takšnih srečanj je tudi zimsko srečanje EVSVET, ki ga je organiziral moderator in lastnik portala evsvet.eu Zdenko Meglič. Zdenko je tudi naš član in prav je, da ga podpremo tudi v takšnih prizadevanjih za širitev e-mobilnosti.

    Na datum srečanja me je spomnil Marjan, ki se ga je tudi nameraval udeležiti. Pa gremo, je padla odločitev. Na poti iz Ljubljane do Bohinja kakšnih težav ni bilo. Razen dogodka pred Bohinjem, kjer sem prehiteval meni nenavadno kompozicijo na cesti. Pešec, krava in traktor.

    Ob Bohinjskem jezeru imajo sedaj dve polnilni postaji, ki delujeta po sistemu, priključi in polni. Prva je pred TIC Bohinj, druga pa pred gostiščem Kramar na parkirišču. Gneče ni bilo, obe polnilni postaji delujeta brez problema.

    Po uvodnem polnjenju električnega vozila in popiti kavi sva se z Marjanom prestavila na kraj dogodka. Zbralo se nas je sedem voznikov in šest vozil. Kasneje pa se nam pridružil še Matija z družino.

    Pogovor je kot običajno potekal o e-mobilnosti, fotovoltaiki in delovanju našega društva. Odprtih vprašanj je še precej in enotnost vseh deležnikov na področju e-mobilnosti je po mojem mnenju ključna za hiter in učinkovit prehod na brezogljično družbo. Napake, ki jih opažamo imajo vzrok v razmišljanju naše družbe. Ni važno kaj znaš, važno je, da si na pravi strani. Opažamo toleranco do projektov, ki jih vodijo »naši« in nestrpnost do drugih projektov, kjer ni »naših«. Vsem nam je skupen cilj prehod na brezogljično družbo in verodostojnost bi se morala graditi na enakih vatlih za vse.

    Po kosilu smo zaključili prijetno druženje in smo se odpeljali vsak na svoj konec Slovenije. Vsekakor vsako takšno srečanje pripomore k boljšemu razumevanju našega poslanstva in cilja.

    Zapisal:
    Ignac Završnik

  • Z električnim vozilom od Ljubljane do Dunaja II

    Z električnim vozilom od Ljubljane do Dunaja II

    Že pred časom smo zapisali zgoraj omenjeno pot z električnim vozilom Nissan Leaf 24 kW. Prevožena pot je bila enaka, le prevozno sredstvo, je bilo sedaj drugo, tokrat Renault Zoe R90 s 40 kWh baterijo. Cilj je bil obisk avtomobilskega sejma na Dunaju, z namenom, preveriti novosti v letu 2018.

    Planiranje poti je bilo tokrat, zaradi večje baterije, enostavnejše. Prvi postanek za polnjenje vozila smo planirali pri polnilni postaji Ilz ob avtocesti. Odhod  ob 6:00 uri iz centra Ljubljane. Stanje dometa, po oceni potovalnega računalnika, 193 kilometrov. Vreme  oblačno, rahlo rosenje, 3 stopinje.

    Po prevoženih 236,7 km, smo na polnilno postajo Ilz ob avtocesti prispeli ob 9:00 uri. Potovalni računalnik je pokazal povprečno porabo 14,6 kWh/100 km, porabljeno 34 kWh. Stanje baterije 12 %, kar je potovalni računalnik ocenil še za 40 kilometrov.

    Renault Zoe R90 omogoča  polnjenje  22 kW, kar pa je v našem primeru pomenilo postanek za 1,5 ure. Ocenjen domet po pretočenih 30 kWh, 240 kilometrov. To pa je zadostovalo do avtomobilskega sejma na Dunaju.

     

    Vreme je bilo deževno,  s temperaturami, ki so se bližale ničli. Zato je tudi povprečje porabe naraslo na 15 kWh/ 100 km.

    V parkirni hiši je poskrbljeno za električna vozila. Imeli smo srečo in dobili zadnji prostor za polnjenje vozila. Stanje na števcu, prevoženih 388,7 k, porabljenih 58 kWh. Hitrost polnjenja je bila sicer skromna 3,6 kW, vendar bolje to kot nič.

    Nesramnost voznikov ni omejena na državo, ampak na odnos voznikov do rezerviranih parkirišč za električna vozila. Vsak izmed takšnih kršiteljev je dobil obvestilo.

    Sejem, ki  po velikosti ni primerljiv z npr. pariškim ali frankfurtskim, je zanimiv, vendar en dan zadostuje za ogled. Zanimivo povsod te pogostijo s pijačo ali s prigrizkom. Delili so celo pivo.

    Večina predstavljenih vozil je klasika v načinu pogona. Električnih vozil ni veliko, morda je nekaj več priključnih hibridov. V Evropi še vedno prevladuje  miselnost, ki jo je Kitajska na področju e-mobilnosti že prehitela. Svetla izjema v primeru Evrope je Norveška. Kje bo Slovenija? Sprejeta strategija vlade je korak v pravo smer, kaj se bo zgodilo pa še bomo videli.

    VW predstavlja klasiko e-Golf in e-Up in morebitni tudi I.D. Concept vzbuja pozornost. Audi e-tron je tudi električen, ostala vozila pa ne. Stavijo na priključne hibride, ki so po mojem mnenju slepa ulica. Kia in Smatrics sodelujeta na predstavitvi električnega vozila in polnilne postaje. Vendar v večini primerov domača infrastruktura ne omogoča hitrega 22 kW DC polnjenja brez večjih stroškov za priključno in obračunsko moč.

    Električni Smart, ki je narejen v Sloveniji, razvit s pomočjo BiH inženirjev v Nemčiji in prodajan s strani Mercedesa, je zanimiv za mestno vožnjo. Prvi so že registrirani v Sloveniji.

    Nissan Leaf z novo obliko, večjo baterijo in tehnologijo ProPilot doživlja podroben ogled vseh obiskovalcev. Glede na prodajno statistiko, ki govori o 10.000 naročilih, je verjetno večina izmed njih prihodnjih lastnikov, ki si je želela vozilo podrobno ogledati tudi v živo. Tudi sami smo spadali v to skupino. Naša ocena, najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Še ena podrobnost, izbire slovenskega jezika ni.

    BMW je predstavil izboljšanega I3S z dodatki, cena z davkom, v Nemčiji 56.294 €. Hyundai s klasiko EV IONIQ, kjer je zanimivo dobavni rok je daljši, kot npr. v Sloveniji.

    Renault ZOE s 40 kWh za nas ni novost, saj smo se z njim pripeljali in v praksi preverili domet 400 kilometrov. Električni Kangoo je zanimiv, vendar z eno veliko pomanjkljivostjo, brez hitrega polnjenja. V  praksi se omenjena vozila ne obnesejo dobro. Zgodbe iz Pošte Slovenije o polnitvi na hitri 50 kW polnilnici, ki ne prinese ustreznega rezultata, saj vozilo omogoča zgolj 7,4 kW polnjenje. Prodajalci električnih vozil morajo poskrbeti tudi za izobraževanje prihodnjih uporabnikov.

    Zaključek

    Pot na Dunaj je sedaj možna zgolj z enim vmesnim polnjenjem. Minus, v našem primeru, je bila odsotnost hitrega 43 kW polnilca. Možnost hitrega polnjenja je obvezna v sodobnih električnih vozilih, saj hitra polnilna infrastruktura že obstaja.

    Povprečna poraba 14,9 kWh / 100 km je za  Renault Zoe zelo dobra, vendar je treba upoštevati tudi vožnjo izkušenega voznika električnih vozil, ki ni običajna v praksi.

  • Pot do smučišča v Avstriji z električnim vozilom

    Pot do smučišča v Avstriji z električnim vozilom

     

    Velikokrat se odpravimo v Avstrijo na obisk smučišč. Eden izmed izzivov je tudi uporaba električnega vozila in testiranje polnilne infrastrukture v naši severni sosedi. Cilj je bil lokalno smučišče Weissensee saj so zaradi praznikov in počitnic  glavna smučišča precej oblegana in posledično je gneča na smučišču precejšnja.

    Obisk spletne strani “goingelectric” prikaže razvejano polnilno infrastrukturo na planirani poti, ki pa ji zaradi pomanjkanja avstrijskih vinjet na BS OMW v Radovljici, ni bilo moč slediti. Izračun poti  vodi preko karavanškega predora in skupno dolžino 160 kilometrov. Zoe ima izračunan ocenjen doseg v zimskih razmerah 265 kilometrov. Doseg cilja ni problematičen.

     

    Občasno uporabljamo tudi zadnjo hitro polnilnico v BS OMV Radovljica. Postanek pa sva tokrat imela zaradi nakupa tedenske vinjete za Avstrijo, ki je pa žal niso imeli. To pa je tudi bil razlog za odločitev, da sva izbrala pot preko Korenskega sedla in direktno preko lokalnih cest. Stanje na vrhu Korenskega sedla, ocenjen doseg 101 kilometer.

     

    Stanje ob 6:54 kaže na potovalnem računalniku doseg 243, zunanja temperatura okoli nič stopinj. Kako deluje preračun preostanka kilometrov, mi je še vedno skrivnost. Po vključitvi tempomata na 100 km/h se je pokazal nov preračun izračunan doseg 270 kilometrov

     

    Zoe in prostor za smučarsko opremo – nedeljiva zadnja klop je velik minus, saj je vozilo uporabno zgolj za dve osebi. Od vseh električnih vozil, ki trenutno obstajajo na trgu, ima edino e-Golf odprtino za smuči. Drugi pa imajo običajno deljivo zadnjo klop, ki omogoča podobno razporeditev smučarske prtljage.

     

    Regeneracija električnih vozil je ena izmed velikih prednosti, ki so očitne tudi v praksi. Tako se je ocenjeno stanje dometa vozila ob pogledu na Dobrač izboljšalo. Ocenjen doseg je bil 116 kilometrov.

    je viden iz priložene fotografije. Prevoženih 155 kilometrov porabljeno 30 kWh energije. Izračun potovalnega računalnika. Preostanek 44 kilometrov.

     

    Gneče na smučišču ni bilo. Prijaznost zaposlenega osebja pa je pravo presenečenje. Vsakdo te pozdravi in ti zaželi dobrodošlico.

     

    To pa pomeni, da izstopi iz tople hiške in ti te besede osebno zaželi. Turizem smo ljudje v praksi. Redko to doživiš, vendar si to prijaznost zapomniš.

     

    Na žalost se je vreme počasi slabšalo, tako smo morali s smučišča oditi predčasno. Začelo je deževati. Naslednje vprašanje je bilo, kje polniti. Na srečo je polnilna postaja oddaljena samo 150 metrov. Premor za polnjenje 1 uro in 7 minut je pomenilo stanje baterije iz 21% na 79% in pretočene energije za 24 kWh.  Kaj pa dela uporabnik v vmesnem času? Napolni svoje »baterije« s kosilom v bližnji restavraciji.

     

    Pot nazaj je na podlagi pridobljenih izkušenj kljub dežju potekala malo hitreje. Tempomat sem  nastavil na 110 km/h.

    Končni rezultat v povprečni porabi se je izboljšal zaradi poti, ki je v glavnem navzdol (Kranjska Gora – Ljubljana) in malo višje zunanje temperature.

    Potovalni računalnik

    Zaključek

    Zimski izleti v smučarska središča sosednje države so možni, z uporabo polnilne infrastrukture za dopolnitev baterije. Povprečna poraba energije je višja zaradi specifične vožnje. Nizke temperature veliko vzponov in spustov spravijo povprečno porabo energije na 17,3 kW za 100 kilometrov. Porabili smo 54 kWh, za 311 kilometrov ob povprečni hitrosti 65,4 kilometrov.