Udeležujemo se tudi srečanj drugih skupin s področja e-mobilnosti v Sloveniji in drugje po Evropi. Eno izmed takšnih srečanj je tudi zimsko srečanje EVSVET, ki ga je organiziral moderator in lastnik portala evsvet.eu Zdenko Meglič. Zdenko je tudi naš član in prav je, da ga podpremo tudi v takšnih prizadevanjih za širitev e-mobilnosti.
Na datum srečanja me je spomnil Marjan, ki se ga je tudi nameraval udeležiti. Pa gremo, je padla odločitev. Na poti iz Ljubljane do Bohinja kakšnih težav ni bilo. Razen dogodka pred Bohinjem, kjer sem prehiteval meni nenavadno kompozicijo na cesti. Pešec, krava in traktor.
Ob Bohinjskem jezeru imajo sedaj dve polnilni postaji, ki delujeta po sistemu, priključi in polni. Prva je pred TIC Bohinj, druga pa pred gostiščem Kramar na parkirišču. Gneče ni bilo, obe polnilni postaji delujeta brez problema.
Po uvodnem polnjenju električnega vozila in popiti kavi sva se z Marjanom prestavila na kraj dogodka. Zbralo se nas je sedem voznikov in šest vozil. Kasneje pa se nam pridružil še Matija z družino.
Pogovor je kot običajno potekal o e-mobilnosti, fotovoltaiki in delovanju našega društva. Odprtih vprašanj je še precej in enotnost vseh deležnikov na področju e-mobilnosti je po mojem mnenju ključna za hiter in učinkovit prehod na brezogljično družbo. Napake, ki jih opažamo imajo vzrok v razmišljanju naše družbe. Ni važno kaj znaš, važno je, da si na pravi strani. Opažamo toleranco do projektov, ki jih vodijo »naši« in nestrpnost do drugih projektov, kjer ni »naših«. Vsem nam je skupen cilj prehod na brezogljično družbo in verodostojnost bi se morala graditi na enakih vatlih za vse.
Po kosilu smo zaključili prijetno druženje in smo se odpeljali vsak na svoj konec Slovenije. Vsekakor vsako takšno srečanje pripomore k boljšemu razumevanju našega poslanstva in cilja.
Redni zbor članov Društva e-Mobilnost Slovenija je potekal 3. 2. 2018 v Ljubljani. Kljub slabemu vremenu in zastojem na cestah se nas je zbralo 32 članov.
Upravni odbor je predstavil svoje delo od ustanovitve društva dalje. Na sejah upravnega odbora smo imeli skupno 64 točk dnevnega reda. V kratkem času je bilo narejeno veliko in postali smo prepoznavni.
Predstavili smo plan dela za leto 2018. Konstruktivne pripombe članstva so bile dobrodošle in se bodo obravnavale na naslednji seji upravnega odbora.
Izvedli smo volitve, na katerih smo izvolili novega člana upravnega odbora. Volitve so potekale v pozitivnem duhu in po tesnem izidu je zmagal kandidat z največjo podporo med člani. Čestitke Aleš Bregant.
Število članov je od 15 ustanovnih članov naraslo na 93 članov. Praktično vsak dan se vpisujejo novi člani. Z donacijami, ki jih nečlani društva namenjajo društvu pa se je pokazala podpora našemu dosedanjemu delu in viziji. Hvala vsem za podporo.
Pogostitev vseh prisotnih članov je potekala v sproščenem vzdušju in marsikatera ideja se je utrnila, ki bo dopolnila naše aktivnosti v tem letu.
Na hitrih polnilnih postaj ob avtocestnem križu ni veliko obiskovalcev. Glede na statistike se številka giblje 0,95 obiska na dan. Vendar če so parkirna mesta zametana s snegom, je uporabniku električnega vozila onemogočeno polnjenje. Naš član Jože je poslal sliko s terena. Podobna situacija je bila tudi pri OMV BS Lopata.
Na OMV smo poslali pritožbo in dobili tudi odgovor.
Na podlagi opažanja našega člana Marjana Božiča smo napisali dopis Petrolu.
Člani društva DeMS spremljamo in uporabljamo hitre polnilnice po vsej Sloveniji. Ena izmed teh je tudi na BS Šempas, Šempas 160c, 5261 Šempas. Velikokrat se zgodi, da so parkirna mesta pred polnilno postajo zasedena z vozili, ki niso električna.
Spodnji primer pa je prav specifičen. Obe parkirni mesti sta bili zasedeni s parkiranima voziloma vaših zaposlenih ali najemnikov vaših prostorov. Se pa to redno dogaja, saj opažamo ista vozila v različnih časovnih obdobjih.
Prosil bi vas, da ustrezno informirate zaposlene/najemnike, čemu so namenjena parkirna mesta pred hitro polnilnico. Hvala.”
Odgovor je bil hiter in posledice tudi. Zaposleni ne parkirajo več na omenjenih parkirnih mestih.
“zahvaljujem se za sporočilo in opozorilo.
Bomo takoj preverili in urgirali na BS Šempas.
Lep zaključek leta vam želim,
Miha”
Naši člani situacijo redno spremljajo in če bo prišlo do podobnih dogodkov, jih bom delili z vami. Obstaja podobna zgodba z neočiščenimi parkirnimi mesti na BS OMV o tem pa drugič.
V zadnjih dnevih dobivamo veliko telefonskih klicev s podobno vsebino. Ali morda poznaš tole vozilo ? Kako je z baterijami, kako preverim stanje, cena je izredno ugodna,…
Vsi klici so se nanašali na oglas, objavljen na avto.net, kjer prodajalec obljublja vozilo z baterijo. V resnici pa ni tako. Preverjanje VIN številke pokaže podatek, da je bilo vozilo kupljeno v Franciji in da so baterije še vedno v najemu. Renault pa ima možnost v primeru neplačevanja mesečnega najema baterije daljinsko izklopiti baterijo. Se pravi, prihodnji kupec bo kupil vozilo brez baterije. O dodatnem strošku za najem baterije pa ne bo izvedel ničesar.
V čem je problem, kot sem že zapisal v naslovu, je težko reči. Naš nasvet vsem prihodnjim lastnikom električnih vozil. Preko VIN številke vozila preverite pri Renault-u čigava je baterija. Če dobite potrditev, da je lastniška problema ne bo. Vendar je v preteklosti Renault v večini primerov prodajal vozila z najemom baterije, tako da morate prišteti še ta strošek.
Že pred časom smo zapisali zgoraj omenjeno pot z električnim vozilom Nissan Leaf 24 kW. Prevožena pot je bila enaka, le prevozno sredstvo, je bilo sedaj drugo, tokrat Renault Zoe R90 s 40 kWh baterijo. Cilj je bil obisk avtomobilskega sejma na Dunaju, z namenom, preveriti novosti v letu 2018.
Planiranje poti je bilo tokrat, zaradi večje baterije, enostavnejše. Prvi postanek za polnjenje vozila smo planirali pri polnilni postaji Ilz ob avtocesti. Odhod ob 6:00 uri iz centra Ljubljane. Stanje dometa, po oceni potovalnega računalnika, 193 kilometrov. Vreme oblačno, rahlo rosenje, 3 stopinje.
Po prevoženih 236,7 km, smo na polnilno postajo Ilz ob avtocesti prispeli ob 9:00 uri. Potovalni računalnik je pokazal povprečno porabo 14,6 kWh/100 km, porabljeno 34 kWh. Stanje baterije 12 %, kar je potovalni računalnik ocenil še za 40 kilometrov.
Renault Zoe R90 omogoča polnjenje 22 kW, kar pa je v našem primeru pomenilo postanek za 1,5 ure. Ocenjen domet po pretočenih 30 kWh, 240 kilometrov. To pa je zadostovalo do avtomobilskega sejma na Dunaju.
Vreme je bilo deževno, s temperaturami, ki so se bližale ničli. Zato je tudi povprečje porabe naraslo na 15 kWh/ 100 km.
V parkirni hiši je poskrbljeno za električna vozila. Imeli smo srečo in dobili zadnji prostor za polnjenje vozila. Stanje na števcu, prevoženih 388,7 k, porabljenih 58 kWh. Hitrost polnjenja je bila sicer skromna 3,6 kW, vendar bolje to kot nič.
Nesramnost voznikov ni omejena na državo, ampak na odnos voznikov do rezerviranih parkirišč za električna vozila. Vsak izmed takšnih kršiteljev je dobil obvestilo.
Sejem, ki po velikosti ni primerljiv z npr. pariškim ali frankfurtskim, je zanimiv, vendar en dan zadostuje za ogled. Zanimivo povsod te pogostijo s pijačo ali s prigrizkom. Delili so celo pivo.
Večina predstavljenih vozil je klasika v načinu pogona. Električnih vozil ni veliko, morda je nekaj več priključnih hibridov. V Evropi še vedno prevladuje miselnost, ki jo je Kitajska na področju e-mobilnosti že prehitela. Svetla izjema v primeru Evrope je Norveška. Kje bo Slovenija? Sprejeta strategija vlade je korak v pravo smer, kaj se bo zgodilo pa še bomo videli.
VW predstavlja klasiko e-Golf in e-Up in morebitni tudi I.D. Concept vzbuja pozornost. Audi e-tron je tudi električen, ostala vozila pa ne. Stavijo na priključne hibride, ki so po mojem mnenju slepa ulica. Kia in Smatrics sodelujeta na predstavitvi električnega vozila in polnilne postaje. Vendar v večini primerov domača infrastruktura ne omogoča hitrega 22 kW DC polnjenja brez večjih stroškov za priključno in obračunsko moč.
Električni Smart, ki je narejen v Sloveniji, razvit s pomočjo BiH inženirjev v Nemčiji in prodajan s strani Mercedesa, je zanimiv za mestno vožnjo. Prvi so že registrirani v Sloveniji.
Nissan Leaf z novo obliko, večjo baterijo in tehnologijo ProPilot doživlja podroben ogled vseh obiskovalcev. Glede na prodajno statistiko, ki govori o 10.000 naročilih, je verjetno večina izmed njih prihodnjih lastnikov, ki si je želela vozilo podrobno ogledati tudi v živo. Tudi sami smo spadali v to skupino. Naša ocena, najboljše razmerje med kvaliteto in ceno. Še ena podrobnost, izbire slovenskega jezika ni.
BMW je predstavil izboljšanega I3S z dodatki, cena z davkom, v Nemčiji 56.294 €. Hyundai s klasiko EV IONIQ, kjer je zanimivo dobavni rok je daljši, kot npr. v Sloveniji.
Renault ZOE s 40 kWh za nas ni novost, saj smo se z njim pripeljali in v praksi preverili domet 400 kilometrov. Električni Kangoo je zanimiv, vendar z eno veliko pomanjkljivostjo, brez hitrega polnjenja. V praksi se omenjena vozila ne obnesejo dobro. Zgodbe iz Pošte Slovenije o polnitvi na hitri 50 kW polnilnici, ki ne prinese ustreznega rezultata, saj vozilo omogoča zgolj 7,4 kW polnjenje. Prodajalci električnih vozil morajo poskrbeti tudi za izobraževanje prihodnjih uporabnikov.
Zaključek
Pot na Dunaj je sedaj možna zgolj z enim vmesnim polnjenjem. Minus, v našem primeru, je bila odsotnost hitrega 43 kW polnilca. Možnost hitrega polnjenja je obvezna v sodobnih električnih vozilih, saj hitra polnilna infrastruktura že obstaja.
Povprečna poraba 14,9 kWh / 100 km je za Renault Zoe zelo dobra, vendar je treba upoštevati tudi vožnjo izkušenega voznika električnih vozil, ki ni običajna v praksi.
Velikokrat se odpravimo v Avstrijo na obisk smučišč. Eden izmed izzivov je tudi uporaba električnega vozila in testiranje polnilne infrastrukture v naši severni sosedi. Cilj je bil lokalno smučišče Weissensee saj so zaradi praznikov in počitnic glavna smučišča precej oblegana in posledično je gneča na smučišču precejšnja.
Obisk spletne strani “goingelectric” prikaže razvejano polnilno infrastrukturo na planirani poti, ki pa ji zaradi pomanjkanja avstrijskih vinjet na BS OMW v Radovljici, ni bilo moč slediti. Izračun poti vodi preko karavanškega predora in skupno dolžino 160 kilometrov. Zoe ima izračunan ocenjen doseg v zimskih razmerah 265 kilometrov. Doseg cilja ni problematičen.
Občasno uporabljamo tudi zadnjo hitro polnilnico v BS OMV Radovljica. Postanek pa sva tokrat imela zaradi nakupa tedenske vinjete za Avstrijo, ki je pa žal niso imeli. To pa je tudi bil razlog za odločitev, da sva izbrala pot preko Korenskega sedla in direktno preko lokalnih cest. Stanje na vrhu Korenskega sedla, ocenjen doseg 101 kilometer.
Stanje ob 6:54 kaže na potovalnem računalniku doseg 243, zunanja temperatura okoli nič stopinj. Kako deluje preračun preostanka kilometrov, mi je še vedno skrivnost. Po vključitvi tempomata na 100 km/h se je pokazal nov preračun izračunan doseg 270 kilometrov
Zoe in prostor za smučarsko opremo – nedeljiva zadnja klop je velik minus, saj je vozilo uporabno zgolj za dve osebi. Od vseh električnih vozil, ki trenutno obstajajo na trgu, ima edino e-Golf odprtino za smuči. Drugi pa imajo običajno deljivo zadnjo klop, ki omogoča podobno razporeditev smučarske prtljage.
Regeneracija električnih vozil je ena izmed velikih prednosti, ki so očitne tudi v praksi. Tako se je ocenjeno stanje dometa vozila ob pogledu na Dobrač izboljšalo. Ocenjen doseg je bil 116 kilometrov.
je viden iz priložene fotografije. Prevoženih 155 kilometrov porabljeno 30 kWh energije. Izračun potovalnega računalnika. Preostanek 44 kilometrov.
Gneče na smučišču ni bilo. Prijaznost zaposlenega osebja pa je pravo presenečenje. Vsakdo te pozdravi in ti zaželi dobrodošlico.
To pa pomeni, da izstopi iz tople hiške in ti te besede osebno zaželi. Turizem smo ljudje v praksi. Redko to doživiš, vendar si to prijaznost zapomniš.
Na žalost se je vreme počasi slabšalo, tako smo morali s smučišča oditi predčasno. Začelo je deževati. Naslednje vprašanje je bilo, kje polniti. Na srečo je polnilna postaja oddaljena samo 150 metrov. Premor za polnjenje 1 uro in 7 minut je pomenilo stanje baterije iz 21% na 79% in pretočene energije za 24 kWh. Kaj pa dela uporabnik v vmesnem času? Napolni svoje »baterije« s kosilom v bližnji restavraciji.
Pot nazaj je na podlagi pridobljenih izkušenj kljub dežju potekala malo hitreje. Tempomat sem nastavil na 110 km/h.
Končni rezultat v povprečni porabi se je izboljšal zaradi poti, ki je v glavnem navzdol (Kranjska Gora – Ljubljana) in malo višje zunanje temperature.
Potovalni računalnik
Zaključek
Zimski izleti v smučarska središča sosednje države so možni, z uporabo polnilne infrastrukture za dopolnitev baterije. Povprečna poraba energije je višja zaradi specifične vožnje. Nizke temperature veliko vzponov in spustov spravijo povprečno porabo energije na 17,3 kW za 100 kilometrov. Porabili smo 54 kWh, za 311 kilometrov ob povprečni hitrosti 65,4 kilometrov.
Pred nekaj dnevi sem v prilogi časopisa Delo prebral zapis novinarja, da še vedno ne more priti z električnim vozilom iz Ljubljane do Kopra in nazaj brez vmesnega postanka na hitri polnilni postaji. Tehnični podatki za Zoe so znani, ocenjen domet v zimskih razmerah pa 250 kilometrov za 40 kWh baterijo. Najboljša izkušnja je lastna izkušnja, zato smo preverili terorijo v praksi in se odpeljali do Kopra.
Teoretično ne bi smelo biti problema, saj je razdalja ocenjena na 210 kilometrov in po potovalnem računalniku bi na koncu ostalo energije še za 52 kilometrov.
Ocenjen doseg baterije je bil v Ljubljani 262 km. Vreme hladno 0 stopinj, megleno in vlažno. Še en faktor, ki v praksi zniža domet električnih vozil. Temperaturo v kabini nastavljena na 20 stopinj. Sam način vožnje pa na ECO način. Omenjen način sem med vožnjo tudi izklapljal, saj tak način preveč omeji moč motorja in se hitrost v klanec zniža. Delno sem uporabil tempomat, saj je promet gost in občasno tudi onemogoča uporabo tempomata.
Povprečna hitrost, ki sem jo želel imeti je bila med 95-100 km/h.
Vreme se je spreminjalo od megle do sonca in tudi nekaj kapelj se je našlo po poti. Se pravi pestre zimske razmere, samo cestišče pa je bilo suho z nekaj izjemami, saj se je ponekod topil sneg ob avtocesti.
Na tej poti velja, da za električna vozila predstavljata izziv dva klanca; klanec po Vrhniki in v nazaj grede, klanecmed Kopromin Kozino. Premagovanje višinske razlike vzame precej električne energije.
Prvo presenečenje je izračun potovalnega računalnika v Kopru. Porabljeno je bilo 15 kWh za 104,9 km. Zadnji spust je pripomogel k zelo ugodni statistiki. Po kratkem odmoru v Kopru je bil čas za vrnitev. Prvi izziv predstavlja vzpon do Kozine. Koliko se nam je zmanjšal domet, se vidi iz priložene fotografije. Domet 111 kilometrov, preostanek 19 kWh. Hiter padec iz ocenjenega dometa 177 kilometrov. Vendar problema ni bilo, v Ljubljano smo prišli z rezervo 7 kWh in ocenjenim dometom 40 kilometrov. Zimski domet je realnih 250 kilometrov po avtocesti pri hitrosti 95-100 km/h.
Zaključek
Zimski izlet na kavo iz Ljubljane v Koper je možen tudi z vrnitvijo brez vmesnega polnjenja. Poleti se bo domet še povečal zaradi višjih temperatur. Pred časom je Janez Zbačnik zapisal »Po prvo pomoč za električna vozila na Petrol/OMV«. Zapis postaja s tehnološkim razvojem električnih vozil čedalje bolj aktualen. Še zadnja fotografija iz poti je nastala pred Mercator Centrom v Šiški. Hitra polnitev je sicer brezplačna, vendar pa se običajno uporabniki električnih vozil v vmesnem času ustavimo tudi v trgovini, lokalih, restavracijah, … Torej pridemo do rešitve, ki je dobra za obe strani.
Resnični pospešek elektrifikacije cestnega prometa v Evropi. 10.000 evropskih kupcev je naročilo novega 100 % električnega Nissan Leaf in to zgolj v dveh mesecih. Izdelava za evropski trg se je začela 18. 12. 2017. Prve dobave pa bodo v februarju 2018.
V društvu DeMS tudi nestrpno pričakujemo prve dobave v Slovenijo. Naš plan je v marcu 2018 odpeljati pot od Lendave do Pirana. Da bo izziv še težji, bomo to skušali narediti brez uporabe hitrih polnilnih postaj.
Vesele božične in novoletne praznike ter predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva
v prihajajočem letu 2018.
Vam želi ekipa Društva e-Mobilnost Slovenija.
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
