To poročilo temelji na javno dostopnih registrskih podatkih. Celotna metodološka in pravna pojasnila so v razdelku »Metodologija in omejitve« na koncu poročila.

Povzetek

Voltris, d. o. o., ustanovljen decembra 2025, je v manj kot devetih mesecih postal upravljavec 307 EU-sofinanciranih polnilnih mest, kar je 18,2 % vseh tako financiranih mest v Sloveniji. Formalni upravičenec do teh (odobrenih, ne nujno že izplačanih) sredstev ni podjetje Voltris, temveč deset ločenih podjetij. Iz javno dostopnih virov, ki smo jih pregledali, ni mogoče preveriti, ali je bila pri posameznih upravičencih izpolnjena zahteva razpisa glede pridobitve najmanj treh neodvisnih ponudb.

Kaj vemo in česa ne vemo

Ta razlika je po našem mnenju najboljša zaščita pred prenagljenimi sklepi:

Pomembno: 3.269.650 € ni znesek, ki ga je prejel Voltris. Gre za odobreno sofinanciranje desetim upravičencem, pri katerih je Voltris v registru naveden kot upravljavec. Dejanska izplačila so lahko nižja.

Marina Portorož

Marina Portorož ima po registru največjo koncentracijo polnilnih mest v Sloveniji – 79 mest na eni sami lokaciji, upravljavec je Voltris. DeMS je lokacijo obiskal in potrdil obstoj polnilne infrastrukture na lokaciji, ni pa izvedel sistematičnega popisa vseh mest niti preveril njihovega delovanja. Zato natančnega števila in dejanske razpoložljivosti vseh registriranih mest na tej lokaciji še ne moremo potrditi.

Toda bistveno vprašanje tega poročila ni več, ali polnilnice v Marini Portorož obstajajo, temveč, kako je novoustanovljeno podjetje Voltris v manj kot devetih mesecih postalo upravljavec infrastrukture desetih različnih upravičencev do sredstev RePowerEU.

Top 10 lokacij v Sloveniji po številu polnilnih mest (register NAP, stanje 27. 8. 2026)

Javno dostopni podatki o poslovnih vlogah

Zorica Sekulić po uradnem registru (PRS) ni lastnica ali direktorica Voltrisa – edini vpisani družbenik in direktor je Jožef Viszmeg. Spodnja časovnica prikazuje javno preverljivo zaporedje njenih poslovnih vlog, ne pa ugotovljene povezave z izbiro Voltrisa.

Spodnja časovnica povzema javno dostopne, ločeno preverljive podatke o poslovnih vlogah Zorice Sekulić v treh podjetjih. Vsak posamezni podatek je dokumentiran (registri, arhiviran posnetek zaslona profila na LinkedInu).

Javno dostopni registri kažejo naslednje podatke o poslovnih vlogah Zorice Sekulić na področju slovenske polnilne infrastrukture od leta 2017 dalje:

1. Elevat, d. o. o. (ustanovljen 2014; Zorica Sekulić po javnih virih 24,50-odstotna družbenica), je po javnih virih povezan z Implero, d. o. o., kot njen družbenik; natančen delež ni razviden.
2. Implera, d. o. o. (ustanovljena 2017), drugi največji upravljavec polnilnic v Sloveniji s 516 mesti, po registru NAP nima EU-sofinanciranja. Zorica Sekulić je bila njena izvršna direktorica od marca 2018 do junija 2025 (javno dostopen poklicni profil).
3. Po istem profilu je Zorica Sekulić vlogo solastnice pri Voltrisu prevzela avgusta 2025 – dva meseca po odhodu iz Implere in štiri mesece pred uradno registracijo Voltrisa v PRS (5. 12. 2025).
4. Električna premikala, z. o. o., so po podatkih AJPES registrirana na naslovu Metleče 39, Šoštanj, njihova predsednica pa je Zorica Sekulić. Podjetje je eden od desetih upravičencev, ki mu je odobrenih 203.550 € sofinanciranja RePowerEU za 19 polnilnih mest, katerih upravljavec je po registru NAP Voltris.

Zaporedje samo po sebi ne pove nič o povezavi z izbiro Voltrisa pri Električnih premikalih, niti o morebitnem prenosu sredstev ali infrastrukture med Implero in Voltrisom. To smo neposredno vprašali Voltris, Električna premikala in Zorico Sekulić (glej »Priložnost za odziv«).

Postopek izbire upravljavca: kaj ostaja nepojasnjeno

Ali je bila ta zahteva pri vseh desetih upravičencih dejansko izpolnjena, iz javno dostopnih virov, ki smo jih pregledali, ni mogoče preveriti. To je osrednje odprto vprašanje tega poročila.

Podjetje Voltris je v registru navedeno kot upravljavec infrastrukture desetih različnih upravičencev do sredstev. Na podlagi javno dostopnih podatkov ni mogoče rekonstruirati pogodbenih in poslovnih razmerij med upravičenci in podjetjem Voltris – kakšna pogodba obstaja, kdo je koga najel, kakšen je poslovni model, kdo je lastnik infrastrukture ali dobavitelj opreme.

307 od 309 mest, ki jih upravlja Voltris (99,4 %), je financiranih prek razpisa RePowerEU (JR NOO REPWR PPEV 2025, MOPE). A register poleg vira financiranja vsebuje tudi stolpec »Upravičenec« – in pri nobenem od 309 mest ni naveden Voltris, temveč deset ločenih pravnih subjektov:

(brez podatka): pri teh dveh mestih register NAP ne navaja upravičenca; iz javnih virov ni mogoče ugotoviti razloga.

Pot, po kateri je Voltris v devetih mesecih postal upravljavec infrastrukture desetih upravičencev, iz javnih virov ni razvidna. Ključno vprašanje je zato dokumentacija o postopkih izbire pri posameznih upravičencih. Razpis je bil od prvotne objave (Ur. l. RS 13/2025) trikrat spremenjen, vsakič z novim rokom za oddajo vlog – kar je pomenilo, da je bil razpisni postopek časovno odprt tudi podjetju Voltris, ki je bilo ustanovljeno decembra 2025. Skupna višina razpisanih sredstev je bila z zadnjo spremembo znižana z 22.435.000 € na 19.435.000 €.

Uraden, celovit seznam vseh prejemnikov sredstev po tem razpisu ni objavljen kot en dokument – MOPE ga je sproti objavljalo po posameznih odpiranjih in sklopih. Za dokončno potrditev dejanskih izplačil bi bila potrebna ločena poizvedba pri MOPE oziroma Borzenu.

Lastništvo in poslovne povezave: odprta vprašanja

Uradno lastništvo Voltrisa: dva vira, dve različni navedbi

LinkedIn ni uradni register lastništva, zato to obravnavamo kot samopredstavitev osebe, ne dokaz deleža; teh dveh navedb nam ni uspelo uskladiti, kar je eno od vprašanj v razdelku »Priložnost za odziv«.

Naslov in kontaktni podatki v registrih

Po AJPES je Voltris registriran na naslovu Metleče 39, Šoštanj – istem naslovu kot Električna premikala, z. o. o. V registru CPO/MSP (nap.si) je kontaktni e-naslov Voltrisa naveden kot promet@zadihaj.net, ne pod domeno voltris.eu, ki jo podjetje uporablja za lastno predstavitev. Podobno ujemanje se pojavi tudi v poslovnem registru Bizi.si, kjer je pri Voltrisu naveden kontaktni naslov zorica@zadihaj.net.

Kaj ta ujemanja pomenijo poslovno, ostaja nepojasnjeno; tudi to smo neposredno vprašali Voltris in Zorico Sekulić.

Razpisna konstrukcija

Ta razdelek obravnava sistemsko vprašanje zasnove razpisa, ločeno od vprašanja izbire Voltrisa: ali so razpisna pravila o zgornji meji sofinanciranja smiselno zasnovana, ne glede na to, kateri upravljavec ali upravičenec jih uporablja.

Razpis loči tri kategorije polnilnih mest, vsaka s svojo zgornjo mejo sofinanciranja:

Znotraj Kategorije 1 razpis ne loči med 3,7 kW in 22 kW: oboje je upravičeno do enake zgornje meje, do 10.000 € na mesto. Povprečna moč mest, ki jih upravlja Voltris, je 8,53 kW (nacionalno povprečje 37,3 kW, mediana okoli 11 kW). 72 % od 309 mest ima najnižjo možno moč za AC-kategorijo (3,7 ali 4,0 kW); pri Marini Portorož je razmerje najbolj izrazito: 77 od 79 mest ima 3,7 kW.

Zakaj je to vprašanje sporno?

3,7–4,0 kW pomeni 15–20 ur za poln AC-cikel povprečnega vozila. To je nizka moč za javno polnilno infrastrukturo, namenjeno tranzitnemu oziroma kratkotrajnemu parkiranju, vendar je lahko povsem primerna za lokacije, kjer vozila stojijo več ur ali čez noč – kot v marini. Vprašanje torej ni, ali je 3,7-kilovatno mesto na pravem mestu slaba rešitev, temveč ali je smiselno, da zanj velja ista zgornja meja subvencije kot za 22-kilovatni priključek.

Enaka zgornja meja za zelo različno moč

Preračunano na nazivno moč je teoretična zgornja meja na kW pri 3,7 kW približno šestkrat višja kot pri 22 kW. Razpis sredstev ne dodeljuje po kW, temveč po upravičenih stroških do zgornje meje na mesto – gre za strukturno lastnost pravil, ki velja za vsak projekt v tej kategoriji, ne glede na upravljavca. Razkorak je še izrazitejši pri koncentraciji mest na enem naslovu, kjer se strošek priključitve porazdeli med vsa mesta, subvencija pa se uveljavlja za vsako posebej. Podatki o Voltrisu ponazarjajo, kako lahko razpisna pravila, ki ne razlikujejo med zelo različnimi močmi AC-polnilnic, vplivajo na strukturo nastale infrastrukture.

97,9 % zgornjih mej sofinanciranja

Zneski v nadaljevanju so odobrena zgornja meja sofinanciranja upravičenih stroškov, določena v sklepu o dodelitvi sredstev – ne dejansko izplačan znesek; dejansko izplačilo sledi šele po zaključku del in je lahko tudi nižje, nikoli pa višje od odobrenega.

Vzorec kaže, da so odobreni zneski pri vseh desetih projektih zelo blizu najvišjim dovoljenim zneskom – v povprečju 97,9 %. Vzrok za to ni razviden iz podatkov – bodisi načrtovanje okoli razpisnih omejitev, bodisi dejanski stroški, bodisi oboje.

Voltris v kontekstu: izjemni delež EU-financiranja

Nacionalni register NAP vodi 4599 polnilnih mest na več kot 1400 lokacijah po vsej Sloveniji, od tega je 36,6 % (1685 mest) financiranih z vsaj enim EU-virom. Voltris upravlja 307 od teh 1685 mest, kar je 18,2 % vseh EU-financiranih polnilnih mest v državi – med večjimi upravljavci eden najvišjih deležev EU-financiranja. (Enertec ima sicer še višji delež, 100 %, a pri bistveno manjšem obsegu, 91 mest.)

Primerjava z drugimi upravljavci

Da bi ugotovili, ali Voltris po teh značilnostih res izstopa ali je le eden od več podobnih primerov, smo primerjali vseh trinajst upravljavcev z več kot 50 registriranimi mesti po štirih merilih hkrati: deležu EU-sofinanciranja, povprečni moči, deležu mest na najnižji dovoljeni moči (≤4 kW) in letu ustanovitve podjetja.

Na podlagi pregledanih javnih podatkov nismo ugotovili, da bi Voltris deloval zunaj pravil razpisa. Njegova struktura financiranja pa izrazito odstopa od strukture financiranja drugih večjih upravljavcev, ki imajo praviloma bolj razpršene vire financiranja.

Voltris je edini v zgornjem desnem kotu – hkrati skoraj v celoti EU-financiran in z večino mest na najnižji moči.

V evropskem merilu

Tudi če 79 mest v Marini Portorož drži, to ni evropski rekord – podobne ali večje koncentracije obstajajo tudi drugod v Evropi (npr. Wilgenveld pri Colruyt Group v Belgiji, 326 mest).

Vprašanja za Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko

Na podlagi ugotovitev poročila na ministrstvo (MZIE; v času razpisa MOPE) naslavljamo naslednja vprašanja in priporočila:

1. Ali je ministrstvo preverjalo dokumentacijo o izboru zunanjega upravljavca pri desetih upravičencih, vključno z dokazilom o pridobitvi najmanj treh primerljivih tržnih ponudb neodvisnih ponudnikov, kot zahteva točka 7.2.3 razpisa?
2. Kdaj so posamezni upravičenci izvedli postopek izbire upravljavca, koliko ponudb so pridobili in ali je dokumentacija o tem dostopna kot informacija javnega značaja?
3. Ali je ministrstvo preverjalo, da so bili ponudniki med seboj dejansko neodvisni, ter poslovne in lastniške povezave med upravičenci, izvajalci in upravljavci?
4. Javno objavo celotnega seznama prejemnikov sredstev po razpisu RePowerEU, ne le delnih seznamov po posameznih sklopih.
5. Pregled razmerja med močjo in subvencijo – ali je smiselno, da 3,7 kW in 22 kW prejemata enako zgornjo mejo sofinanciranja.
6. Sistematičen terenski pregled vsaj 10 % registriranih mest, zlasti pri upravljavcih z največjim razkorakom med prijavljenim in dejanskim stanjem.
7. Uvedbo obveznega rednega poročanja o dejanski razpoložljivosti polnilnih mest, ne le o prijavljenem stanju.
8. Analizo koncentracije upravljanja EU-sofinancirane infrastrukture – ali je smiselno, da en upravljavec upravlja 18,2 % vseh EU-financiranih polnilnih mest v državi.

Kam bi bilo smiselneje usmerjati javni denar?

Ali Slovenija z načinom subvencioniranja dejansko gradi takšno javno polnilno mrežo, kakršno želi in potrebuje? DeMS želi s tem poročilom odpreti prav to razpravo. Ne nastopa kot tožilec posameznega podjetja, temveč kot strokovni glas uporabnikov e-mobilnosti, ki na podlagi konkretnega primera opozarja na vprašanja razpisne zasnove in predlaga razpravo o boljši usmeritvi javnih sredstev.

Prihodnji razpisi bi morali poleg števila polnilnih mest sistematično upoštevati tudi njihovo moč, lokacijo, dejansko razpoložljivost, zanesljivost in uporabniško vrednost. Javna sredstva niso namenjena zgolj povečanju števila vpisov v register, ampak vzpostavitvi infrastrukture, ki uporabnikom omogoča dejansko in zanesljivo polnjenje tam, kjer ga potrebujejo.

Sklep

Metodologija in omejitve

Obdelujemo javno dostopne osebne in poslovne podatke na podlagi zakonitega interesa za obveščanje javnosti o delovanju javne infrastrukture, sofinancirane iz javnih sredstev (73. člen ZVOP-2). DeMS ni registriran medij, zato se ne opiramo na novinarske privilegije, a upoštevamo novinarske standarde, vključno s pravico prizadetih do odziva.

Poročilo temelji na javno dostopnih registrih, delnih seznamih MOPE, enem poklicnem profilu in enem terenskem ogledu (Marina Portorož; preostalih 36 lokacij dejansko nismo preverili). Poslovna in pogodbena razmerja med Voltrisom in upravičenci na podlagi javnih podatkov še niso rekonstruirana; poročilo ne vključuje pregleda internih pogodb, letnih poročil AJPES ali neodvisnega mnenja zunanjega strokovnjaka, kar navajamo kot omejitev. Nič od navedenega ni obtožba nezakonitega ravnanja; gre za odprta vprašanja, naslovljena na pristojne strani.

• DeMS je 30. 8. 2026 na pristojno ministrstvo (MZIE, prej MOPE) naslovil prošnjo za dostop do informacij javnega značaja glede postopka izbire Voltrisa kot upravljavca za deset upravičencev; načrtujemo ožjo, dodatno prošnjo, usmerjeno posebej na dokumentacijo o izbiri pri Električnih premikalih, z. o. o.
• Za razjasnitev lastniškega neskladja med PRS in profilom na LinkedInu nameravamo preveriti tudi letna poročila AJPES (če so za Voltris že oddana) in morebitne javno objavljene pogodbe ali sklepe skupščine.
• Sistematičen fotografski popis in preverba delovanja priključkov v Marini Portorož sta predvidena kot del jesenske terenske ocene.
• Pred objavo bomo za komentar zaprosili tudi pristojno ministrstvo; odgovor bomo, če ga prejmemo pravočasno, vključili v končno različico ali objavili ločeno.