Na dogodku Zero Tour 2016 smo lastniki in uporabniki električnih vozil širili idejo o nujnosti večje prehranske in energetske samooskrbe ter uporabe čistejših prevoznih sredstev, če želimo okolje zanamcem zapustiti vsaj takšno, kot ga poznamo danes. Slovenski pionir e-mobilnosti in inovator Andrej Pečjak je zbranim na predavanju in ob poti odstiral mite in neresnice glede e-mobilnosti ter na praktičnih primerih in izračunih prikazal, kako lahko usmeritev v elektrifikacijo domačega voznega parka slovenski družbi in posameznikom prinese veliko koristi.
Slovenska, evropska in svetovna odvisnost od naftnih derivatov sili svet v nenehne konflikte, splošna zdravstvena slika prebivalcev zemeljske oble pa je zaradi škodljivih naftnih emisij vse slabša. Spreminjanje podnebja in vse manj ugodne razmere za kakovostno bivanje ljudi so dodatni negativni učinki in posledice uporabe fosilnih goriv. »S kupovanjem naftnih derivatov namreč politično in gospodarsko slabimo Evropo, saj žal industrija fosilnih goriv odpira nova delovna mesta drugje in ne pri nas,« je bil jasen Pečjak.
Druženje lastnikov in uporabnikov električnih vozil z zainteresiranimi podjetji in posamezniki ob poti in na najatraktivnejših turističnih točkah občine Ivančna Gorica je poleg deljenja izkušenj in testnih voženj predstavil tudi še neizkoriščene priložnosti Slovenije na področju zelenega turizma, posebej v kombinaciji z e-mobilnostjo. Udeleženci karavane električnih vozil lokalnemu okolju niso povzročili nobenih škodljivih emisij, hrupa ali odpadkov. Nasprotno, za svoje bivanje so izbrali lokalne ponudnike nočitev, svoje prehranjevalne potrebe pa zadovoljevali izključno z lokalno ekološko pridelano in predelano hrano.
samooskrbni sadovnak
in vrt
Andrej Pečjak, ki velja za pionirja električne mobilnosti v Sloveniji, je udeležencem in obiskovalcem predstavil lastne izkušnje ter izkušnje strank glede vsakodnevne rabe električnih vozil. Pri tem je ovrgel več mitov in neresnic, ki se sicer pojavljajo v javnosti kot proti reklama odločitvi o nakupu električnega vozila. Danes praktično vsak električni avto z vsaj 150 kilometri dosega nudi trikratnik dometa, ki ga potrebuje povprečni Slovenec. Poleg polnjenja na hitrih polnilnicah je razveseljujoče dejstvo, da vse več avtomobilskih proizvajalcev v serijske električne avtomobile vgrajuje 22 kW polnilnike, ki so vgrajeni v avtomobile Tesla S, električni Smart in Renault ZOE. Tudi vsi prihodnji električni avtomobili vseh pomembnejših proizvajalcev, kot so Volkswagen, BMW, Mercedes/Smart bodo opremljeni s temi polnilci. To pomeni, da bomo lahko električni avto hitro polnili tudi v mehaničnih delavnicah, gostinskih obratih in povsod tam, kjer so stavbe opremljene z močnejšim električnim priključkom vrste 3 x 32 A.
Dejstvo, da so nabavne cene električnih avtomobilov danes še visoke, sicer drži. Če pa primerjamo električni in klasični avtomobil skozi svojo življenjsko dobo skupaj z vsemi stroški vzdrževanja in goriva, lahko ugotovimo, da pri klasičnem avtu pri prevoženih 140.000 kilometrih več kot 10.000 evrov plačamo za gorivo, medtem ko nas »gorivo« za električno gnano vozilo pri enaki količini prevoženih kilometrih stane vsega nekaj 100 evrov. Subvencija za nakup serijskega ali predelanega električnega avtomobila je v Sloveniji ta hip med višjimi v Evropi, oprostitev cestne takse pa še dodatna pozitivna spodbuda za odločitev za nakup električnega vozila. Električni avto ima precej manj sestavnih in obrabljivih delov, zato je tudi strošek rednega vzdrževanja zanemarljiv v primerjavi s stroški vzdrževanja avtomobilov, opremljenih z motorji z notranjim izgorevanjem.
pred ogledom etnološke zbirke Nose
predvsem otroci so zavzeto zbirali nagradne žige
Izkušnje uporabnikov električnih vozil še kažejo, da baterije ne izgubljajo svoje zmogljivosti tako hitro kot laično menijo posamezniki. Pečjak je na 8 let starih akumulatorskih baterijah v avtomobilu s 150.000 prevoženimi kilometri izmeril le 5-odstotni padec njihove kapacitete. Poudarja pa, da je tudi iztrošene baterije mogoče uporabiti za novo, zelo pomembno poslanstvo. Uporabimo jih lahko med drugim kot zalogovnik energije v fotovoltaiki. V t. i. trajnostni energetski krog, ki ga sestavljajo fotovoltaični sistem, akumulatorji kot električni zalogovnik in hiša s stanovalci kot porabnik, lahko kot zalogovnik za električno energijo uporabimo tudi električni avtomobil, ki v nekaterih primerih, zaradi svojih zmogljivih baterij, lahko rabi tudi kot vir energije v sistemu.
daljši postanek ob reki Krki
odrasli v ležalnikih, mladina pa v in ob vodi
V prid elektrifikaciji predvsem mestnih avtomobilov govori tudi dejstvo, da največje onesnaženje s strupenimi dušikovimi oksidi, ogljikovodiki in trdnimi delci avtomobil povzroča v prvih petih do desetih minutah, dokler se ne ogreje na delovno temperaturo. V mestih zaradi kratkih razdalj in pogostega speljevanja in zaviranja namreč tudi najsodobnejši motorji dosegajo največ 5-odstotni izkoristek goriva. Povsem neizkoriščeno pa je gorivo, ki ga vozilo porabi v prostem teku motorja pri čakanju pred semaforjem. Nasprotno pa motor v električnem avtomobilu pred rdečim semaforjem, ker takrat ne deluje, ne porablja nič energije. Tudi če bi ta hip v Sloveniji zamenjali polovico voznega parka z električnimi vozili, bi po oceni Pečjaka sedanja električna infrastruktura zmogla celotno breme napajanja baterij teh vozil. Dodaja še, da ne bi potrebovali nobene nove elektrarne, če bi večino avtomobilov pametno polnili ponoči, ko se v elektrodistribucijskem sistemu pojavljajo viški. Pa še elektro distributerji bi bili bolj zadovoljni, ker bi bilo prenosno električno omrežje enakomerneje obremenjeno. Sporočilo dogodka Zero Tour 2016 se glasi: električna vozila so zelo uporabna in primerna za povprečnega Slovenca ter obenem niso tako draga, kot se zdijo na prvi pogled. Stroški na prevožen kilometer, če avtomobil polnimo na domači vtičnici, so zanemarljivi. Obenem pa sta okoljski in družbeni vidik rabe električnih vozil izjemno pozitivna. Organizator dogodka se iskreno zahvaljuje udeležencem ter Turistični zvezi Slovenije in občini Ivančna Gorica, ki sta sofinancirata Zero Tour.
V petek 8.julija 2016 se bo v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik v Novem mestu med 9.00 in 20.00 uro odvijal 2. Arduino dan, ki pa je glede na razpisano rdečo nit zelo zanimiv tudi za razvijalce s področja električnih vozil. Seveda bomo tudi uporabniki električnih vozil zelo veseli kakšnega novega izdelka, ki bi pomagal pri hitrejšem razvoju trga električnih vozil. Razvijalci vljudno vabljeni!
Glede na množico izkušenj, ki jih imamo z vsakdanjo uporabo električnih vozil člani društva DEVS pa bodo razvijalci gotovo z zanimanjem prisluhnili našim željam in potrebam (npr. iskalnik EV prijaznih hotelov, gostiln, trgovin, barov, ….za pametne telefone,…) zato smo seveda na dogodku dobrodošli tudi uporabniki EV. Poskrbljeno bo tudi za polnjenje električnih vozil (na voljo bo najmanj 6 šuko vtičnic s po 16A). http://www.startengine.si/
Društvo DEVS je povabilo udeležence 20.000 kilometrskega potovanja z električnim tuk-tukom. Poleg sprejema in spremstva smo poskrbeli tudi za odziv medijev, ki so njihovo sporočilo o e-mobilnosti prenesli Slovencem.
E-mobilnost na široko odpira vrata v čistejšo in bolj zdravo prihodnost. Obišči nas na katerem od navedenih dogodkov in spoznaj nove prevozne tehnologije. Zapelji se na kratek preizkus z vozilom, ki ne ropota in ne smrdi.
Zavod Zadihaj je organiziral zanimiv dogodek v Mariboru. Dopoldne so električna vozila brezplačno prevažala mariborčane po mestu, ob 11. uri pa smo se udeležili okrogle mize na temo trajnostne mobilnosti. Sodelovali so predstavniki treh ministrstev, Mestne občine Maribor, Inštituta za javno zdravje in še nekateri partnerji dogodka.
Predstavniki DEVSa smo v času za razpravo predlagali številne spremembe v davčni in prometni regulativi ter uvedbo ukrepov pozitivne diskriminacije okolju prijaznih vozil. Odgovorni so si povedano zabeležili. Z nekaterimi predstavniki smo se dogovorili za nadaljne stike in sodelovanje. fotogalerija
Prijeten in uspešen dan je skazil le dogodek na polnilnih postajah na Vodovodni cesti v Mariboru, ki niso delovale. Ena je bila kljub temu na portalu polni.si označena zeleno, kar pomeni, da deluje. Izvedeli smo, da so vse tri polnilne postaje že daljši čas neuporabne, zato pozivamo lastnika, Elektro Maribor in vzdrževalca, Etrel, da jih bodisi usposobijo ali pa označijo kot nedelujoče. Napačne informacije na polni.si lahko namreč uporabniku postaj povzročijo veliko težav.
V okviru sejma energetike je potekala tudi okrogla miza na temo e-mobilnosti, kjer se je v pogovoru z udeleženci lahko izvedelo, da e-mobilnost počasi postaja vsakdanja tema. Na področju e-mobilnosti potekajo intenzivne raziskave predvsem na področju hranjenja električne energije (baterije) in prilagoditev energetskih omrežij, hkrati pa se vse večji poudarek namenja tudi izobraževanju širše javnosti na temo e-mobilnosti. Izpostavljeni so bili nekateri ukrepi, ki bi lahko znatno dvignili količino električnih vozil kot so: vzpodbujanje postavitve polnilih postaj na delovnih mestih in javnih garažah, finančne (oz. Davčne) vzpodbude za nakupe službenih električnih vozil (nižje stopnje bonitet) in prav tako vzpodbude za postavitev polnilnic za električna vozila. Kot dober zgled bi se lahko izpostavilo tudi nakup več električnih taksijev, ki bodo v kratkem začeli voziti v Ljubljani. Z ustreznimi ukrepi bi se lahko v javnem prevozu hitro znašli tudi električni avtobusi »trole«. Kot rečeno so omenjene rešitve mogoče z ustrezno podporo Eko sklada.
Vabilo na 1. mednarodno srečanje društva za
električna vozila Slovenije (DEVS)
v Budanjah pri Ajdovščini,
dobrodošli tudi bodoči lastniki električnih vozil.
Tabor nad Erzeljem
Spoštovani člani, simpatizerji in tudi vsi drugi, ki vas zanimajo vozila, gnana z električno energijo, vabimo vas na prvo srečanje društva DEVS v Budanjah pri Ajdovščini. https://goo.gl/U1BNbN
Srečanje bo dvodnevno in se bo začelo v soboto 21. 5. 2016 ter bo trajalo do nedelje 22. 5. 2016.
V dvodnevnem programu bo med drugim organizirano tudi krajša 40 kilometrska vožnja po okoliških krajih, druženje z domačini, potopisno predavanje o Islandiji, bolšjak opreme za električna vozila… Program dogajanja na srečanju.
Športni park Budanje omogoča električno energijo za polnitev vozil, tekočo vodo, sanitarije, klopi, otroško igrišče, kampiranje na zelenici, možnost najema sob/apartmaja v neposredni bližini. Za najem športnega parka in pogostitev v Gočah bodo nastali stroški. Prostovoljni prispevek je 15 € za odraslo osebo. 1. Gostilna pri Kobalu 2. Hostel Ajdovščina 3. Trg Vipava
Najem sobe ali apartmaja je v lastni režiji, ob rezervaciji omenite srečanje električnih vozil
Hrano in pijačo vsak prinese s seboj. Na lokaciji bo organiziran žar, poskrbljeno bo tudi za pasulj.
Za vse informacije, želje, predloge in pripombe smo vam na voljo na naslednjih stikih:
Že od nakupa novega KIA Soul-a z 30 kWh baterijo v septembru 2015, sem čakal na optimalne pogoje za dosego rekordne razdalje z eno samo polnitvijo.
Dočakal sem torek, 5. 4. ob 17.43 z zunanjo temperaturo 22 stopinj, suha cesta ter veter v hrbet. Start Ig pri Ljubljani, cilj Grabonoš – hitra polnilna postaja. Avto je bil napolnjen do 100 % na parkirišču ZD Ig, kjer je 22kw Etrelova postaja. Klima na off, ECO off.
Že v startu me je zmotilo, da je GOM prikazoval 138 km, navigacija pa kar 168 km do cilja. Prvih 6 km do uvoza na AC je šlo po omejitvah lokalne ceste, 50-90 km; na sami AC pa sem nastavil tempomat na 95-100km odvisno od situacij. V bližini Krtine je bil rahel zastoj, sicer tekoč promet, ampak padec hitrosti na 50kmh. Pri vzponu v Trojanski klanec sem se odločil za počasnejšo vožnjo za tovornjakom, da sem zmanjšal izgube pri vožnji navzgor.
Do tukaj sem prevozil 41 km, GOM je prikazoval 115. Glede na to, da se cesta LJ-Trojane vseskozi vzpenja, sem komaj čakal, da prevozim ta največji zalogaj na poti. Cestninska postaja Vransko: GOM 106, poraba 10,9 kwh/100km. Procenta preostale baterije si namerno nisem prikazal, prvi checking sem delal v MB.
Pri Mariboru
Prispel na cilj
Zunanje temperature so vseskozi kazale 20-22 stopinj, veter v hrbet ter kot papir suhe ceste. Optimalni pogoji za EV razen mojih zimskih gum, ki jih še nisem zamenjal. Prva potencialna hitra polnilna postaja Lopata je švignila mimo z GOM 96km ter hitrostjo 106kmh (tukaj sem bil pri hitrosti že bolj pogumen zaradi ravnine). Cestninska postaja Tepanje in polnilna postaja: GOM 79km. Prelomna točka, saj je to zadnja hitra polnilnica na AC pred Grabonošem. Polniti, ne polniti, polniti? Med premišljevanjem mi švigne mimo izvoz Slovenska Bistrica… Maribor. Tukaj se prvič opogumim in stisnem gumb za prikazovanje baterije. 47%!!!. GOM je še zmeraj nerealno kazal 65 km glede na stanje baterije, ampak 47% preostanka nisem niti slučajno pričakoval! Pri izvozu Sveta Trojica je baterija kazala še 32%.
Tukaj sem dobil preblisk, da bi dosegel tudi Lendavo a tega nisem načrtoval oziroma bi imel težavo z polnitvijo avtomobila za pot nazaj. V Grabonoš prispem ob 19.50 (pot je trajala 2 uri in 7 minut) z 167 prevoženimi km, z baterijo na 26%, GOM na 48km. Povprečna hitrost je bila 81kmh. Med polnjenjem na postaji ugotovim, da bi mi tisti dan uspelo narediti cca 220km in če bi imel čas, bi šel do Lendave. Druga bolj praktična možnost bi bila, da bi šel v Mursko Soboto, obrnil avtomobil in peljal nazaj v Grabonoš na dotankanje, ta pot bi znesla 208km.Soul je izpolnil nalogo nad vsemi pričakovanji. Da prevoziš po avtocestah 200 km z EV-jem brez polnjenja (poletni pogoji!) je doseg, ki si ga vsi želimo. Sanje so, da dosežemo 500 km v zimskih razmerah. To pa je tema za kakšen drug članek …Zapisal Orlando
Poleg Istre je med Slovenci priljubljena turistična destinacija tudi otok Krk. Oddaljenost od Ljubljane je po izračunu spletnega mesta natanko 163 kilometrov.
Po izračunu Nissanove spletne strani v primeru Nissan Leaf-a s 24 kWh baterijo ni mogoče priti brez vmesnega polnjenja. Na koncu poti bi zmanjkalo energije. Zato je postanek na hitri polnilni postaji BS Ravbarkomanda obvezen.
Pot smo začeli ob 6:41 uri zjutraj, zunanja temperatura je bila 2 stopinji, baterije so imele 95 % napolnjenost. Pred nami je bilo 163 kilometrov.
Prvi postanek je bil ob 7:13 uri na BS Ravbarkomanda zahod. Za opravljeno pot v dolžini 46,4 km smo porabili 47 % energije. Vzpon, nizka zunanja temperatura in večja hitrost so običajno razlogi za večjo porabo in tudi v našem primeru je bilo tako.
Električno vozilo, priklopljeno na polnilno postajo, pritegne pozornost ljudi, ki jih zanima e-mobilnost. Zato se je postanek ob pogovoru zavlekel na 46 minut. V tem času smo električno vozilo napolnili na 94 %. Zadnji odstotki gredo vedno počasi.
Od Postojne se je pot vila preko Knežaka do mejnega prehoda Jelšane (stanje 69 % energije, 87,7 km prevožene poti). Gneče na prehodu ni bilo. Nadaljevali smo po avtocesti do Krškega mostu. Do plačila mostnine smo prispeli ob 9:32 uri (44 % energije, 133,7 km prevožene poti). Povprečna poraba je kazala 13,8 kWh na 100 km. Pot po otoku do mesta Krk je ugodna za povprečno porabo.
Pot smo končali ob 9:58 uri v mestu Krk po prevoženih 160,6 km in pri 25 % preostale električne energije. Povprečna poraba je pokazala 13,5 kWh na 100 km.
Začetek poti v Ljubljani
BS Ravbarkomanda
Pred Krkom
Polnitev vozila v mestu Krk
V mestu Krk trenutno ni javne polnilne infrastrukture. Prvotni plan je bil, da se polnimo v enem izmed odprtih kampov. Vendar plan ni vedno enak realizaciji. Po naključju smo naleteli na domačina, ki je tudi lastnik električnega vozila. Vse skrbi so odpadle, saj smo se priklopili na električno vtičnico, ki jo tudi sam uporablja za polnitev električnega vozila. Še več, posodil nam je svoje električno vozilo, s katerim smo se odpravili na ogled centra mesta Krk.
Sam pogovor z njim pa je nam podal še več informacij. Do poletja nameravajo v mestu Krk postaviti vsaj dve polnilni postaji in tudi samo mesto bo za svoje potrebe kupilo električna vozila. Informacije iz prve roke.
Zaključek
Ob obstoječi polnilni infrastrukturi in že s 24 kWh baterijo (Nissan Leaf 24 kWh) je pot izvedena z enim vmesnim polnjenjem na BS Ravbarkomanda. Javne polnilne infrastrukture trenutno v mestu Krk ni, to je sicer minus, ki pa ga bodo odpravili do poletne sezone. Časovno je pot trajala 3 ure in 15 minut, vendar smo s časom, porabljenim na BS Ravbarkomanda pretiravali, namesto 46 minut bi bilo realno računati na 20 minut postanek. Torej se je čas potovanja, od ocenjenih 2 uri in 10 minut (Google) povečal za dobro uro. Pa še ta ura, bi lahko bila samo polovična.
Električno tovorno vozilo, ki smo ga dobili na uporabo
P.S.
Tudi pot nazaj je potekala brez problema. Postanek je bil pri polnilni postaji ob Petrolovem bencinskem servisu na Reki, kjer smo odkrili, da prvi priklop neha delovati po 10 sekundah, drugi pa deluje brez problema. Polnitev je bila bolj zaradi rezerve kot zaradi potrebe, saj smo kasneje prispeli do cilja BS Ravbarkomanda z 19% preostankom električne energije. Če bi odšli s Krka s 100% baterijo, bi imeli, brez ustavljanja, na BS Ravbarkomanda 11% preostale energije.
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.