Že četrto leto se je DeMS udeležil dogodka Future ZERO. Na Kongresnem trgu v Ljubljani se vsako leto predstavijo različne znamke novih in že obstoječih električnih vozil. Letos je Hyundai predstavil obnovljeno Kono, ki je bolj prostorna in na pogled deluje bolj resno. Za piko na i so pripeljali tudi novega Ioniqa 6, ki je bil zasnovan, da podira rekorde v porabi. Pa je to res? Na Kongresnem trgu so bili tudi Renault, BMW, Mini, Dacia, Avant2Go, Citroën in drugi predstavniki, povezani z e-mobilnostjo.
Sam dogodek obiskujem že četrto leto in vidim idealno priložnost, da bi se v glavnem mestu lahko zbrali člani DeMS ob svojih električnih vozlih in pokramljali o vseh dogodivščinah in novostih električnih vozil, ampak žal ni tako. Letos sva bila ob stojnici DeMS samo jaz in Matjaž Kuček. Upam, da se prihodnje leto zberemo v večjem številu, kajti električna vozila nas povezujejo.
Američani si radi lastijo zasluge za marsikaj. Ena od teh zadev je tudi elektrifikacija in eden glavnih vizionarjev na tem področju je bil Nikola Tesla. Danes se beseda tesla povezuje z ameriško blagovno znamko električnih avtomobilov Tesla, ki ima marsikaj skupnega prav z Nikolo Teslo, zato ni naključje, da se v Smiljanu pri Gospiću, kjer leži ob domači hiši Nikole Tesle elektrotehnični muzej, radi ustavijo lastniki električnih vozil.
Hrvaška, Slovenija in BiH
Na vizionarjev rojstni dan 10. julija se tja praviloma vsako leto poda tudi delegacija Društva e-Mobilnost Slovenija in tudi letos je bilo tako. Želja je, da bi dogodek tradicionalno povezoval in združeval vse narode, ki so kakorkoli vpleteni v življenje in delo Nikole Tesle na področju elektrifikacije. Zanimivo je, da tega genija ne posvojimo v enaki meri v Evropi, kot to obvladujejo v Ameriki. Nikola je bil sin srbskega pravoslavnega duhovnika, ki je živel v hrvaškem Smiljanu pri Gospiću. Mama je bila matematični genij in je poskrbela za sinovo matematično znanje, kasneje pa je študiral v avstrijskem Gradcu, služil denar pri prijatelju v Mariboru, kjer je že imel nekatere patente, pozneje pa se podal prek luže, kjer je bil bolj uspešen pri pridobivanju investitorjev za svoje ideje in raziskovanja. Lahko rečemo, da mu je vsako od okolij nekaj dalo in pripomoglo k njegovim revolucionarnim odkritjem na področju elektrike in magnetizma.
Tokratni dogodek, ki ga pripravi lokalna skupnost na njegov rojstni dan za vse obiskovalce muzeja, nas je nekoliko presenetil. Osredotočil se je na njegovo psihološko osebnost, kot da bi iskali kaj, kar ni bilo dobro. Običajno je tako, da znanstveniki, umetniki, vizionarji res niso najprijetnejši karakterji za svojo okolico, zato ne preseneča, da se najdejo pri njem poleg psihičnih težav tudi zasvojenost z igrami na srečo, bil je velikan in hkrati suhljat, nenavadna pisma ženskemu spolu, izogibal se je služenju vojaškega roka in hkrati prejemal vojaško štipendijo, izgubljal je investitorje, ker se ni držal dogovorov, saj so mu bila bolj pomembna znanstvena raziskovanja od končnih izdelkov … Vsekakor je bil genij, ki nam je omogočil lagodnejše življenje z elektrifikacijo.
Predavanja
Člani društva DeMS iz Slovenije in naši prijatelji iz Hrvaške in BiH smo se popoldan iz muzeja odpravili še na druženje in sklepanje znanstev v lokalno gostišče, kjer smo na parkirišču naredili pravi električni vozni park. Kot se za takšen dogodek spodobi, so bili najštevilčnejši parkirani modeli znamke Tesla. Oči pa so se napasle tudi na nekaterih preostalih električnih vozilih, npr. povsem novem Hyundai Ioniqu 6 iz BiH, ki je na parkirišču hkrati deloval še kot mobilna polnilnica za električno motorno kolo iz Slovenije. Mednarodna pomoč in sodelovanje v popolni izvedbi in zgled, kako lahko Tesla povezuje tudi »neteslaše«.
EV so bili v večinieSolidarnost, električni motor se polni iz drugega električnega vozilaUdeleženci iz Hrvaške, Slovenije in BiH
MG je nekoč bila tradicionalna britanska znamka avtomobilov. Podjetje MG (Morris Garages) je bilo ustanovljeno leta 1924 v Oxfordu v Veliki Britaniji. Sprva so se specializirali za izdelavo športnih avtomobilov, ki so postali znani po svoji zmogljivosti in dirkaških uspehih.
Vendar pa se je lastništvo znamke MG skozi leta spreminjalo. Leta 2005 je družba Nanjing Automobile Group iz Kitajske prevzela blagovno znamko MG po stečaju podjetja MG Rover. Kasneje je Nanjing Automobile Group postal del SAIC Motor Corporation, ki je ena največjih avtomobilskih skupin na Kitajskem in ima tudi partnerstvo z nemškim proizvajalcem avtomobilov Volkswagen.
SAIC Motor Corporation je prevzela nadaljnji razvoj in proizvodnjo avtomobilov pod znamko MG. Trenutno MG proizvaja in prodaja različne modele avtomobilov, vključno s športnimi terenskimi vozili (SUV) in električnimi avtomobili. Čeprav se lastništvo in proizvodnja znamke MG nista več utesnjevala v Veliki Britaniji, je znamka še vedno prisotna na svetovnem trgu in je znana po svojih cenovno dostopnih vozilih.
MG4 na Ptuju
Tokrat smo imeli privilegij testirati MG4, ki nas je očaral s svojo kombinacijo kompaktnih mer, športnega dizajna ter praktične opreme, ki je kot nalašč za vsakodnevno uporabo. To vozilo se brez dvoma uvršča med prave alternative v segmentu električnih vozil.
MG4
Njegove prednosti se kažejo v izjemno kratkih previsih, s čimer zagotavlja izredno okretnost in manevrirnost na cestah. S svojo 2,71-metrsko medosno razdaljo in izjemno tanko baterijo, ki meri le 11 centimetrov v dnu vozila, MG4 izkazuje izjemen občutek za kompaktnost brez žrtvovanja prostornosti.
Notranjost vozila je dobro zasnovana, kar ustvarja uravnoteženo razmerje med kompaktnostjo in prostornostjo. Poleg tega pa se lahko pohvali z dinamično vožnjo ter impresivnim dosegom, kar še dodatno povečuje njegovo privlačnost. In vse to po relativno ugodni ceni, kar MG4 postavlja v zelo konkurenčen položaj na trgu električnih vozil.
Hitra aplikacija
Hitra aplikacija
MG4 je na voljo v treh različicah: Standard, Comfort in Luxury, pri čemer ima Standard zgolj 51 kWh, drugi dve različici pa kapaciteto baterije 64 kWh. Naš testni model je bil Comfort z baterijo kapacitete 64 kWh. Vse različice, razen Standard so opremljene z 11-kilovatnim AC-polnilnikom in DC-polnilnikom z močjo do 140 kW.
Avtomobil MG4 že zdaj ponuja impresivne zmogljivosti, a za tiste, ki želijo še več, se v prihodnosti obetajo dodatne različice. Načrtujejo različici s štirikolesnim pogonom in zmogljivejšo baterijo s 77 kWh, ki bo omogočala doseg več kot 500 km. Poleg tega obljubljajo tudi športno različico z močjo motorja več kot 300 kW. To zagotavlja, da bo MG4 lahko zadovoljil potrebe tistih, ki iščejo večji doseg, in tistih, ki si želijo vrhunsko zmogljivost v športnem paketu.
Vsako leto zadnja sobota v maju prinese tradicionalno mednarodno srečanje Društva e-mobilnost Slovenija (DeMS), ki je priljubljeno med ljubitelji električnih vozil. Letos smo se že desetič zapored zbrali v v slikoviti Postojni. Z Miranom sva se odločila, da izkoristiva priložnost in opraviva tudi tradicionalni DeMS-ov test, ki poteka od Lendave do Kopra. S tem smo želeli preizkusiti zmogljivost polnilne infrastrukture v Sloveniji.
50 kW na srečo deluje
Skoraj 100 % polni
Naša pustolovščina se je začela že zgodaj zjutraj, ko sva se ob treh odpravila proti bencinskemu servisu MOL na Pincah, ki je prva polnilna postaja ob vstopu v Slovenijo. Tam naju je pričakovala polnilnica z močjo 160 kW, vendar se je za naju začela prava mora. Kljub številnim poskusom aktiviranja polnilnice sva ugotovila, da ta ni delovala. Delavka na bencinskem servisu nama je prijazno sporočila, da polnilnice žal že dva tedna ne delujejo. Kljub razočaranju sva se odločila poskusiti srečo na drugi polnilnici z močjo 50 kW. Na srečo je ta polnilnica delovala in sva si vzela čas za zajtrk ob kavi, medtem pa malce nergala o stanju slovenske polnilne infrastrukture.
Kljub manjšim oviram sva se odločila, da ostaneva pozitivna in uživava v poti ter se veseliva drugih izzivov, ki naju čakajo na poti od Lendave do Kopra.
Nekje pri Trojanah
Z namenom, da bi pravočasno prispela v Koper in se nato vrnila do Postojne, sva se ob 5. uri zjutraj odpravila na pot z baterijo, napolnjeno na visokih 97 %. Po ponastavitvi potovalnega računalnika sva se podala na pot. Tempomat sva nastavila 5 km/h nad dovoljeno omejitvijo in se odpeljala proti obali. Med prečkanjem Trojanskih predorov, kjer se pot prelomi na polovico, sva imela natanko 50 % napolnjene baterije in prevoženih 152 kilometrov. Ker sva že izkušena voznika električnih vozil, sva vedela, da bova brez težav prišla do cilja brez potrebe po vmesnem polnjenju. Kljub manjšim zastojem blizu Blagovice sva prispela na cilj po 2 urah in 50 minutah vožnje, prevozila pa sva 308 kilometrov s povprečno porabo 18 kWh/100 km. Ostalo nama je 6 % baterije.
Ionity Koper
Podatki, podatki
Stanje baterije
Moč polnjenja
Na cilju sva priklopila vozilo na polnilnico, ki je takoj začela polniti s hitrostjo več kot 134 kW, pri čemer je dosegla najvišjo moč 141 kW, ki je še vedno možna tudi pri 50 % napolnjenosti baterije. Polnjenje je bilo izjemno hitro, saj je do 80 % baterije trajalo samo 27 minut, medtem ko je polnjenje od 10 % do 80 % trajalo le 23 minut, kar je več kot odličen rezultat. Po zaključenem polnjenju sva se odpravila nazaj v Postojno, kjer sva se pridružila drugim udeležencem dogodka. MG4 je na glavnem trgu pritegnil ogromno pozornosti in zanimanja obiskovalcev, saj gre za relativno nov avtomobil.
Zanimanje v Postojni
Za spoznavanje in test vozila se zahvaljujem g. Matjažu in g. Primožu iz podjetja ASP Lesce, kjer ponujajo pester izbor električnih vozil, zraven znamke MG še znamke Renault, Dacia in Nissan.
Vozilo, ki sva ga imela na testu, MG4 Comfort 64 kWh, se ponaša z odlično opremo in pri ceni 33.000 € (ob upoštevanju subvencije) predstavlja več kot odlično izbiro. V primerjavi s konkurenco na trgu ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Vozna izkušnja je solidna, saj vozilo odlično absorbira neravnine na cesti. V naselju je mogoče doseči porabo približno 12 kWh/100 km, med mešano vožnjo pa se poraba povzpne na približno 15 kWh/100 km, kar pomeni več kot 400 km dosega pri tako veliki bateriji. Aplikacija deluje zanesljivo in omogoča dostop do ključnih informacij ter nastavitev, ki so pomembne pri električnih vozilih. Zaslon za volanom prikazuje najpomembnejše informacije, medtem ko je sredinski zaslon nekoliko manj občutljiv na dotik, vendar so meniji razporejeni na logičen in pregleden način. Seveda obstaja nekaj prostora za izboljšave. Radarski tempomat deluje nekoliko nervozno in grobo.
Skupno gledano, če niste zvesti določeni blagovni znamki vozil in ob upoštevanju ugodne cene, ni veliko razlogov, da ne bi bil za vas MG4 odlična izbira. Osnovna cena dobro opremljene različice z baterijo 51 kWh znaša 28.000 €, kar pomeni, da je MG bistveno cenejši od primerljivega nemškega modela.
DeMS testna voznika: Boštjan Završnik in Miran Skok
Prepišna Postojna je pravi kraj za uresničitev uvodnega slogana Iz starega v novo. V tem kraju se ne menja le podnebje iz primorskega v celinsko, tu so bile skozi zgodovino na prepihu tudi meje, zato je bila Postojna izbrana za prizorišče prepiha med tehnologijami v soboto, 27. maja, ko je gostila že 10. mednarodno strokovno srečanje e-mobilnosti.
Na dogodku je bilo navzočih 134 oseb, ki so se prijavile in registrirale za udeležbo. Verjamemo pa, da je bilo še več ljubiteljev, ki so se pridružili, vendar v tej številki niso zajeti. Na priloženi fotografiji je ujet le majhen del udeležencev, ki so prispevali k energiji in uspehu dogodka. Ta posnetek je le drobec celotne zgodbe, polne nasmehov, navdušenja in neprecenljivih trenutkov.
V jutranji tišini je v njej mrgolelo na desetine električnih vozil najrazličnejših znamk, oblik in zmogljivosti. Ti niso zapolnili le osrednjega postojnskega trga z razstavljenimi primerki, ki je bil središče tokratnega dogodka, pač pa tudi okoliška parkirišča.
Parkirišče je bilo polno elegantnih in inovativnih EV-jev, ki združujejo estetiko, zmogljivost ter skrb za naše okolje (foto: Ignac Završnik, DeMS)Električna vozila so tvorila barvito paleto, ki je odražala raznolikost modelov, slogov in blagovnih znamk. (foto: Ignac Završnik, DeMS)
V sožitju in medsebojnem spoštovanju so med njimi zbujali poglede starodobniki lokalnega Oldtimer Cluba Postojna.
Starodobniki, ki ohranjajo zgodovino in dediščino avtomobilizma, se harmonično prepletajo z naprednimi električnimi vozili, ki predstavljajo prihodnost trajnostne mobilnosti. To je resnično spoštljiv in navdihujoč prizor, ki poudarja, kako lahko različni avtomobilski svetovi sobivajo v harmoniji. (foto: Ignac Završnik, DeMS)
Omeniti velja predvsem predelani starodobni Citroën Cabrio DS »kabriožaba«, ki je v svoji električni različici kraljeval na prizorišču. V lepem sončnem dopoldnevu so se lahko marsikatere oči napasle pogledov na lepotce preteklosti in prihodnosti na enem mestu.
električni kabriolet Citroën DS
električni kabriolet Citroën DS
Dopoldansko električno tišino je nekajkrat prekinil le organiziran mimohod s hrumenjem starodobnih Tomosovih mopedov, ki so začinili prijetno vzdušje med obiskovalci. Za piko na i dopoldneva pa je poskrbela še mobilna starodobna vojaška kuhinja, iz katere se je širil vonj po okusnem pasulju.
Občudovali smo predanost ekipe mobilne vojaške kuhinje, ki je s svojimi veščinami pričarala nepozaben gastronomski doživljaj. Njihov trud je bil kot dodatek, ki nas je povezal skozi okus in vonj.Ta edinstvena kuhinja nas je popeljala nazaj v čase, ko so se vojaki okrepčali s tradicionalnimi in hranljivimi jedmi.
Na Titovem trgu v Postojni so se razprostrle stojnice in mobilna pisarna, ki so bile posebej namenjene našim partnerjem. Ti so s ponosom predstavljali izdelke in storitve svojih podjetij, ustvarjajoč živahno in dinamično dogajanje.
Zahvaljujemo se vsem našim partnerjem, ki so se pridružili s svojimi izdelki in storitvami ter s svojo mobilno pisarno. Vaša prisotnost je bila neprecenljiva in je prispevala k uspehu dogodka, hkrati pa je okrepila naše partnerstvo in medsebojno sodelovanje.
Petrol, d. d.
Petrol, d. d.
TAB, d. d.
TAB, d. d.
EVPolnilnice, d. o. o.
EVPolnilnice, d. o. o.
Rotoks
Rotoks
Metron
Metron
Sredi dneva se je središče dogajanja preselilo v kulturni dom, kjer sta udeležence strokovnega srečanja pozdravila Igor Marentič, župan občine Postojna (povezava do videoposnetka), ki je po lastnih izkušnjah že spoznal prioritete na področju e-mobilnosti v občini, in Ignac Završnik, predsednik organizatorja DEMS (povezava do videoposnetka).
Nagovor župana občine Postojna Igorja MarentičaNagovor predsednika Društva e-Mobilnost Slovenija Ignaca Završnika
V odlični organizaciji s kratkimi vsebinskimi paneli je srečanje povezovala voditeljica Saša Petejan.
Moderatorka Saša Petejan je z izjemnim šarmom in profesionalnostjo vodila naš dogodek v popolnem slogu. Njen izjemen talent za povezovanje, znanje ter energija so prispevali k nepozabni atmosferi in uspehu dogodka. Prav tako smo ponosni, da smo imeli podporo in pokroviteljstvo podjetja GEN-I, ki je s svojo vizijo in predanostjo trajnostni energiji prispevalo k uspehu dogodka.Vprašanja iz občinstva so imela pomembno vlogo in predstavljala velik del našega strokovnega dogodka. Razumemo, da so vprašanja udeležencev ključnega pomena za izmenjavo idej, poglobljeno razpravo in pridobivanje dodatnih informacij.
Posamezni predavatelji so osvetlili različne vidike trenutnega stanja e-mobilnosti:
Simon Zgonc: Postavitev fotonapetostne elektrarne in baterijskega zalogovnika
Simon Zgonc je predstavil investicijo v 1 MW sončno elektrarno na strehi svojega podjetja v Logatcu. Po njegovih izkušnjah je najpomembnejša izbira ustreznih partnerjev z dolgoletnimi izkušnjami iz fotovoltaike. Odločitev za sončno elektrarno je bila sprejeta še pred ponorelimi cenami energije v zadnjih dveh letih. Državna neodločnost pri subvencioniranju hranilnikov pa žal zadržuje drugi večmilijonski projekt hranilnikov, ki bodo v sodelovanju s sončno elektrarno ponudili možnost postavitve polnilnega parka v neposredni bližini avtocestnega izvoza Logatec.
Marko Germani: Predstavitev e-mobilnosti v Italiji
O Italijanskih zablodah e-mobilnosti je spregovoril Tržačan Marko Germani, ki je predstavil nekaj podatkov o električnih vozilih in primerjav s sosednjimi državami. Italija je kljub nekoč cvetoči avtomobilski industriji pristala v spodnjem delu lestvice e-mobilnosti.
Janez Humar (ELES, d. o. o.): Postavitev in upravljanje polnilnih parkov visokih moči
Državni operater prenosnega omrežja Eles se je v zadnjem letu prebudil in dejavno sodeluje v iskanju rešitev za polnilne parke ob avtocestah z državnimi organi. Načrte postavitve polnilnih parkov s po sto ultrahitrimi priključki, ki bodo priključeni na 110 kilovoltni daljnovod, je predstavil Janez Humar. Prva dva polnilna parka sta že v pripravi, obratovanje PP Kranj se pričakuje leta 2025, PP Novo mesto pa do leta 2027.
Maja Požar Andrejašič (REC d. o. o.) in Matic Navotnik (TAB d. d.): Raziskave in razvoj na področju ESS v Sloveniji
Uporabo slovenskega znanja upravljanja baterij sta predstavila Maja Požar Andrejašič iz podjetja REC in Matic Navotnik iz podjetja TAB. Slovenija ima dovolj znanja, vendar smo tako majhni, da če se ne bomo povezovali in sodelovali, nas preprosto ne bo na zemljevidu sveta.
Luka Strnad Peterca (Petrol d. d.): UHP in baterijski hranilnik
Za pridih kolesarske sobote je poskrbel Luka Strnad Peterca s Petrola. Trenutno največji slovenski ponudnik hitrega polnjenja se srečuje s težavami nezdružljivosti različne polnilne infrastrukture, ki mu otežuje plačevanje s kreditnimi karticami brez registracije. Predstavil je ponudbo storitev nekaj paketov, s katerimi želijo, da vsakdo najde nekaj za svoje potrebe polnjenja.
Sledil je pogovor o prihodnosti polnilne infrastrukture, kjer so sodelovali:
Boštjan Okorn – ZPS (Zveza potrošnikov Slovenije), Boštjan Bertalanič – MOL Slovenija, d. o. o., Vesna Uršič Krulej – MOPE (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) , Matic Markovič – Petrol, d. d. , Janez Humar – ELES, d. o. o.
Ugotovitve pogovora: Pred dnevi je bila sprejeta zakonodaja, s katero je država Elesu podelila obveznost gospodarske javne službe za pripravo in upravljanje s polnilnimi parki, ki bodo predvidoma na 15 lokacijah ob avtocestnem križu v neposredni bližini uvozov. Poleg sedanjih večjih ponudnikov Petrola in MOL-a, ki je v fazi širitve z nakupom postajališč, lahko pričakujemo še Shell. Zveza potrošnikov nagovarja ponudnike na predhodno preglednost cen pri dinamičnem polnjenju.
Izvedli smo tudi hitro anketo, v kateri smo postavili vprašanja in dobili takojšnje odgovore.
Za sladico ob zaključku je poskrbel koprski predelovalec starodobnikov Bratislav Andjelković – Bata, ki je spremenil pogon pri »žabi« oziroma Citroënu Cabrio DS. Ohranitev starodobnikov v rednem prometu morda omogoča tudi predelava v EV.
električni kabriolet Citroën DS
električni kabriolet Citroën DS
električni kabriolet Citroën DS
električni kabriolet Citroën DS
električni kabriolet Citroën DS
Tomaž Blažič Solomun Oldtimer Club Postojna: Predstavitev zgodovine bivše raketne baze Poljane nad Postojno
Po stari slovenski šegi gosta ne spustiš domov s praznim želodcem. Člane društva in vse udeležence strokovnega srečanja je čakalo še druženje na Poljanah nad Postojno. Za gostoljubje gre zahvala Tomažu Blažiču Solomunu iz Oldtimer društva, ki nas je povabil v njihove prostore, ki so si jih uredili v bivši raketni bazi iz časov nekdanje države.
Zapisal: Boštjan Marolt
Fotografije: Simon Pintar
Tehnična predstavitev: Alan Orlič
Uredil: Ignac Završnik
Lektoriral: Matjaž Potrč
Iz srca se zahvaljujemo našim članicam, članom, pokroviteljem, sponzorjem in partnerjem za njihovo dragoceno podporo in sodelovanje pri izvedbi našega dogodka. Vaša predanost, zavzetost in prispevek so ključni dejavniki, ki so nam omogočili uspešno izvedbo tega dogodka.
Nordic EV Summit 2023 predstavlja najbolj obiskano konferenco s področja električne mobilnosti v nordijskih državah. S straniDruštva e-Mobilnost Slovenija sva se je udeležila Matjaž Potrč in Ignac Završnik. Običajno se na tovrstne dogodke odpravimo z električnim vozilom in tudi tokrat je bilo tako.Sama pot je opisana v drugem prispevku in zagotovo je zanimivo izvedeti, koliko časa, energije in truda je bilo potrebnega za obisk konference.
Matjaž Potrč
Ignac Završnik
Že pred srečanjem na sedežuThe Norwegian Electric Vehicle Association – Norsk elbilforening v Oslu sva obiskala tri salone e-vozil,Voyah,Nio iz Kitajske inLucid Motors iz ZDA. Voyah in Lucid imata predstavitvene salone, ki smo jih vajeni pri Tesli, Nio pa je dvignil predstavitvene salone na višji nivo. Igralnica za otroke, prodajalna dodatkov, kavarna, delovni prostor za start-up podjetja. Glede na dogovorjeni zoom-sestanek ob 11. uri smo kavarno uporabili kot pisarno za sestanek.
Voyah
Voyah
Voyah prtljažnik
Voyah notranjost
NIO
Nio ET7
Nio ES8
Nio ES8
Nio soba za sestanke
Nio igralnica za otroke
Nio salon
Lucid Motors
Lucid spredaj
Lucid zadaj
Lucid notranjost
Lucid prtljažnik
Lucid in Matjaž
Lucid sprednji prtljažnik
PredstavnikiGEVA (Global EV Alliance) smo se srečali 2. 5. 2023 v prostorih organizacijeThe Norwegian Electric Vehicle Association – Norsk elbilforening v Oslu. Na dogodku smo imeli priložnost predstaviti svoje delo in organizacije. Pred vhodom v zgradbo smo srečali kolege iz Nizozemske, Avstrije, Švedske, Danske, Poljske, Kostarike, ZDA in Avstralije, ki so se prav tako udeležili konference.
Zanimivo druženje GEVA se je začelo s kosilom, nato pa smo nadaljevali s kratkimi predstavitvami posameznih organizacij. Od predstavnice organizacije ALAMOS – Asociación Latinoamericana de Movilidad Sostenible iz Kostarike Silvie Rojas Soto smo izvedeli, kako poteka elektrifikacija prometa. Zanimivo je, da so najbolj prisotne kitajske blagovne znamke električnih vozil. Prav tako se trudijo povezati vse države v regiji in na tak način promovirati e-mobilnost.
OrganizacijoPlug In America iz ZDA je predstavil Joel N. Levin. Po njegovih besedah zaradi nedavno sprejetih zakonov v ZDA lahko pričakujejo obilico finančnih spodbud za e-mobilnost, kar bi lahko vodilo v razcvet razvoja e-mobilnosti v ZDA.
Australian EV Association je predstavil Michael Day. Čaka jih še obilo dela, saj deleži v prodaji električnih vozil ne dosegajo številk iz Kitajske, EU in ZDA. Ob ponudbi EV v obliki poltovornjakov se bo verjetno to tudi zgodilo.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je predstavilo projektOcenjevanje polnilne infrastrukture, ki smo ga že predstavili na našem dogodkuScale Up e-Mobility v Lipici. Gre za sodelovanje zZPS, kjer bomo ocenjevali polnilno infrastrukturo s stališča uporabnika električnih vozil. Projekt je edinstven v svojem pristopu in trenutno nima primerjave v drugih državah. Izvedba projekta je načrtovana pred letošnjimi poletnimi počitnicami.
GEVA srečanje v Oslu
GEVA predstavitev DeMS projekta
GEVA in Markus Nielsen
GEVA in Plug in America
GEVA in ALAMOS
GEVA organizacija
Po predstavitvah je sledil ogled znamenitosti Osla, ki vključuje električne trajekte, parkirišča, namenjena samo električnim vozilom z brezplačnimi polnilnimi postajami, brezžične polnilne postaje za električne taksije, električne avtobuse in druge zanimivosti. Oglede smo izvedli pod vodstvom norveških kolegov, ki so nam predstavili napredek na področju električne mobilnosti v zadnjih nekaj letih. Bilo je zanimivo in poučno videti, kaj vse se da doseči v tako kratkem času.
OsloSkupinska GEVA fotografija iz Osla (Plug In America, EV Klub Polska, Društvo e-Mobilnost Slovenija, Asociación Costarricense de Movilidad Eléctrica (ASOMOVE), Vereniging Elektrische Rijders, EMC ElektroMobilitätsClub, Elbil Sverige, Elbilforeningen i Danmark, Australian Electric Vehicle Association EV Expo, EVA England, Norsk elbilforening)
Z uporabo javnega transporta smo se iz Osla odpeljali v Lillestrøm na večerni sprejem Nordic EV Summit. Priložnost za neformalno druženje in spoznavanje ob norveški kulinariki. Povabljeni smo bili tudi na nove dogodke, ki so načrtovani v jesenskem času.
Za konec smo bili priča zanimivemu presenečenju, ko se je pred zgradbo na parkirišču znašel električni betonomešalec, hruška po domače. Gre za inovativno tehnologijo prevoza betona, ki jo naši kolegi iz Norveške šele spoznavajo. Vendar pa so uporabniki potrdili, da je beton, ki se prevaža na tak način, izjemno kakovosten, verjetno zaradi manjšega tresenja, ki ga zagotavlja uporaba električnega motorja za pogon vozila.
eHruška
Nordic EV Summit, 4. 5. 2023
Po jutru se dan pozna, pravi slovenski pregovor. Tako sva se odločila preizkusiti novo kitajsko znamko po imenuVoyah. Dan pred tem sva si ogledala salonVoyah v Oslu in logična posledica je tudi testna vožnja. Razstavni salon se je odprl že od 9. uri, sama konferenca pa se je začela ob desetih. Idealno za testno vožnjo in nabiranje izkušenj. Zračno vzmetenje, fizična prilagoditev sprednjega zaslona, elektronsko zatemnjeno zgornje steklo in veliko prostora je značilnost edinega modela, ki je trenutno v prodaji. Zadovoljna z izkušnjo vožnje, malo manj pa s ceno, ki je visoka glede na blagovno znamko na trgu.
Voyah notranjost
Voyah test
Voyah aplikacija
Naslednji na vrsti za ogled je bilFisker Ocean, baje z najdaljšim dometom na trgu. Velik in hkrati majhen z vgrajenimi fotovoltaičnimi paneli na strehi. Poudariti je treba, da je bil kasneje poleg vozila tudi Henrik Fisker, ustanovitelj in lastnik podjetja. V bistvu smo zgodbe iz ozadja izvedeli iz prve roke. Žal so se pojavile tehnične težave in vozilo ni imelo več napajanja, tako da vpogleda v razne izbire na notranjem zaslonu nismo več imeli, čeprav je v četrtek zjutraj deloval še brez težav. Domnevamo lahko, da se je izpraznil 12-voltni akumulator.
Fisker
Fisker
Fisker panel na strehi
Pogled v dvorano pred uradnim začetkom
Ob 10. uri uradno odprtje dogodka s predavanjem Christine Bu izThe Norwegian Electric Vehicle Association – Norsk elbilforening. V 14 letih se je prodaja novih vozil na notranje izgorevanje (ICE) zmanjšala s 100 % na 14 %, medtem ko je prodaja baterijskih električnih vozil (BEV) dosegla 86 %. Letos so na Norveškem prvič uvedli delne dajatve za BEV, ki so odvisne od cene in teže vozila. V svojem predavanju je poudarila, da še niso dosegli cilja, kljub temu da BEV predstavljajo 21,7 % celotne flote vozil na Norveškem. Zanimiv podatek je tudi, da je leta 2012 obstajalo samo devet različnih modelov BEV, medtem ko jih je zdaj 109. Podoben skok se je zgodil tudi na področju hitrih polnilnih postaj, ki jih je trenutno 6250. Letos so jih dodali še 600. Druga tema je bila globalna prodaja BEV, ki je v letu 2022 narasla za 10 %. ZDA so prodali 800.000 BEV, kar predstavlja 5,7 % delež, EU pa 1.000.000 BEV, kar predstavlja 12,9 % delež. Kitajska je prodala 4.400.000 BEV, kar predstavlja 21,6 % delež.
Christina Bu
Nadaljeval je Robert Llewellyn, ustanovitelj in so-izvršni direktor podjetja Fully Charged. S svojim edinstvenim in zabavnim slogom se je brez težav prilagodil svetu električnih vozil, kjer je že desetletja legenda. “The EV show must go on.”
Robert Llewellyn
Pogovor med Henrikom Fiskerjem, ustanoviteljem podjetja Fisker Inc., in voditeljem oddaje Fully Charged Jack Scarlettom je bil zanimiv. Podjetje Fisker Inc. si prizadeva za revolucijo v avtomobilski industriji z oblikovanjem in razvojem trajnostne mobilnosti v harmoniji z naravo. Kljub temu da je njihov prvi izdelek, električni SUV Fisker Ocean, že v proizvodnji, so se pri predstavitvi soočili s tehničnimi težavami, omenjenimi v zgornjem besedilu.
Jackom Scarlett in Henrik Fisker
V popoldanskem času so v vzporedni dvorani potekala izredno zanimiva predavanja na temo »Dostopnost polnjenja za vse«. Obravnavala so oblikovanje hitrih polnilnic in uporabniških vmesnikov, ki jih lahko uporabljajo vsi, tudi starejši brez pametnega telefona ali ljudje s posebnimi potrebami. Prav tako so bile predstavljene smernice za gradnjo polnilnih postaj, ki omogočajo enostavno parkiranje, polnjenje, in po potrebi tudi čakanje v vrsti. Veliko izmed predstavljenih izzivov imamo v DeMS-u pokritih s projektom ZPS-DeMS na temo »Ocenjevanje polnilne infrastrukture«. Posebej zanimivi predavanji sta bili predstavitvi Michela Scholtesa iz podjetja Tritium in Stiana Mathisena iz podjetja Recharge. Sodelovali so tudi gostje, Alexander Verduyn iz DG MOVE, Caro De Brouwer iz Fastneda ter Velizar Velkov iz EV Charging Payments.
Stian Mathisen, osvetljenost in streha
Stian Mathisen, plačilo s kartico
Stian Mathisen, dostopnost
Michel Scholtesa, dostopnost
Michel Scholtesa, primeri iz prakse
Michel Scholtesa, načini plačila
V glavni dvorani so govorci predstavili temo »Zgraditi ultra hitro – hitro polnjenje – učinek kečapa?« z novim ciljem EU za leto 2035, da bodo vsa nova vozila električna vozila brez emisij, zato je treba povečati načrtovanje, proizvodnjo in razvoj infrastrukture za polnjenje. Kakšne so ambicije evropske industrije za polnjenje in kaj se lahko naučimo od norveškega zgodnjega množičnega trga? Nagovorili so nas Andreas Müller iz ABB E-mobility, Caro De Brouwer iz Fastneda ter Milos Bartosek iz PwC.
Andreas Müller
Andreas Müller
Caro De Brouwer
Caro De Brouwer
Caro De Brouwer
Milos Bartosek
Milos Bartosek
Milos Bartosek
Sprejem pri nizozemskem razstavnem prostoru
Po končanem uradnem delu je sledil sprejem na nizozemskem razstavnem prostoru na povabilo nizozemskega ambasadorja Johna Groffena na Norveškem. Vsekakor je pomembno, da se takšnih dogodkov udeležujemo le na podlagi povabila. Znanemu youtuberju Bjørnu Nylandu se je zgodila neprijetna izkušnja, ko so ga sprva zavrnili, vendar so ga po intervencijah drugih spustili na dogodek. Ni pa znano, ali je ta dogodek omenil v kakšnem od svojih video posnetkov.
Večerni sprejem na električnem turističnem plovilu v Oslu
Križarjenje skozi norveške fjorde, kombinirano z norveško kulinariko, je bilo nepozabno doživetje. Na električnem plovilu Legacy of the Fjords, oblikovanem na osnovi arhitekture opere v Oslu, smo lahko občudovali neverjetne razglede brez izpušnih plinov, hrupa in vibracij. Plovilo, dolgo 42 metrov, poganjata dva električna motorja, napaja pa ga baterijski paket s 1800 kWh. Ta izkušnja nam daje vpogled v prihodnost na tem področju. Poleg uživanja v naravnih lepotah in tehničnih sposobnostih plovila smo izmenjali tudi mednarodne izkušnje s kitajsko kolegicoJie iz podjetja SunGrow, kar nam je prineslo zanimiv pogled največjega svetovnega trga električnih vozil.
Pogled na morje
Oblika, ki ni klasična
Lepo sončno vreme
Nordic EV Summit, 5. 5. 2023
Awadhesh Kumar Jha, predavatelj iz Indije, se je osredotočil na vprašanje, kdaj bo električna mobilnost prevladovala ne le v ZDA, EU in Kitajski, temveč tudi v Indiji in drugih državah. V tem kontekstu, ko vidimo napredek, dosežen v Indiji, ni več vprašanje »kdaj«. To se dogaja že zdaj. Leta 2022 je Indija prodala več kot milijon električnih vozil v vseh segmentih. Prodaja električnih vozil s štirimi kolesi je bila več kot 40.000 vozil, pričakuje se, da bo leta 2023 blizu 150.000. To bi bilo več kot celotno število novih prodaj na Norveškem. Ni neverjetno? S 500 GW zmogljivosti iz obnovljivih virov energije, načrtovanih do leta 2030, in predvidenimi 6 milijoni električnih vozil na cestah do leta 2030, je Indija pripravljena prevladovati na globalnem trgu električnih vozil. Tak obseg bi spodbudil znižanje stroškov EV. Poleg tega prevlada Indija v digitalnem prostoru, zlasti na področju plačil (260 milijonov digitalnih plačilnih transakcij na dan), kar državo postavlja na hitro pot do sprejetja EV s povezanim poenostavljenim plačevanjem.
Awadhesh Kumar Jha
Awadhesh Kumar Jha
Awadhesh Kumar Jha
»Latinska Amerika je pripravljena na električno mobilnost!« je izjavila direktorica Asociación Costarricense de Movilidad Eléctrica (ASOMOVE) in predsednica ALAMOS – Asociación Latinoamericana de Movilidad Sostenible Silvia Rojas Soto.
Latinskoameriška regija ima velike priložnosti za e-mobilnost v okoljskem, zdravstvenem in ekonomskem smislu. Ta regija proizvaja obnovljivo električno energijo, zato so električna vozila napajana s čisto energijo. Nadaljujejo s pospeševanjem prehoda na e-mobilnost in pošiljajo jasno sporočilo svetu, da pričakujejo več električnih vozil ter polnilnih postaj.
Silvia Rojas Soto
Koridorji ze EV
Električni avtobusi
Skupnost uporabnikov EV
Govorec iz Finske Tomi Ristimäki iz podjetja Kempower se je v svoji predstavitvi osredotočil na povečanje razpoložljivosti polnilnih postaj, da bi podprli rastoči trg električnih vozil. Prikaz virtualnega polnjenja je bil eden izmed najboljših.
Tomi Ristimäki iz podjetja Kempower
Tomi Ristimäki iz podjetja Kempower
Tomi Ristimäki iz podjetja Kempower
Lucie Mattera iz Charge Up Europe nam je skušala odgovoriti na naslednja vprašanja: Koliko polnilnih postaj bomo imeli v EU do leta 2030? Koliko neposrednih delovnih mest bo ustvarjenih v našem sektorju? Koliko električnih vozil bo na evropskih cestah do konca desetletja? Ali ji je uspelo? Podatkov je veliko, samo poročilo pa je v celoti dostopnona naslednji povezavi. Seveda brezplačno. Nekaj utrinkov s predavanja pa na spodnjih fotografijah.
Z navdušenjem sva se udeležila predavanj in panela o področju V2X. Zanimalo naju je, kakšne so nove smernice razvoja na tem področju, in iz predstavitev je bilo razvidno, da se intenzivno dela na integraciji sistema. Med futurističnimi predlogi je bila tudi ideja o integraciji samovozečih vozil in polnilnih postaj, ki bi se povezale ob urah, ko je polnjenje cenejše. V praksi bi se vozilo samodejno odpeljalo do polnilne postaje, napolnilo baterijo in se nato dostavilo domov, podobno kot nakupovanje v nakupovalnem centru. Zanimivo predavanje je imel Dr. Gautham Ram iz Delft University of Technology. Vidno tudi s spodnjih fotografij.
Sledil je panel s strokovnjaki na področju V2X. Izziva sta standardizacija in usklajevanje strojne opreme, ki zahtevata še precej dela. Kljub temu je to obetavno področje, ki pa je še v začetni fazi.
Zaključek
Letos smo se odločili, da bomo sledili trajnostni obliki mobilnosti, podobno kot mnogi drugi udeleženci iz drugih držav, ki so na dogodek prišli s svojimi električnimi vozili. Obisk dogodka Nordic EV Summit je hkrati tudi priložnost za osebno spoznavanje številnih strokovnjakov s področja električne mobilnosti, kar nam kot Društvu e-Mobilnost Slovenija odpira veliko možnosti za sodelovanje v prihodnosti. Podobno velja za združenje GEVA, povezanost skupnosti in pripravljenost za sodelovanje pri promociji električne mobilnosti ter izmenjavi izkušenj v svojih državah je prava pot, ki lahko pospeši prehod tega sektorja. Kot smo videli na primerih v Oslu, je elektrifikacija celotnega prometnega sektorja prihodnost, ne samo za nas v Evropi, temveč tudi za druge regije po svetu.
Z Ignacem sva se 1. maja zjutraj odpravila iz Ljubljane na dolgo pot proti Oslu oziroma še malo naprej proti Lillestrømu. Odločila sva se, da greva z njegovo Teslo Model Y LR, in to brez postanka, med katerim ne bi hitro polnila baterije. Če bi šel en sam, to seveda ne bi bilo možno, tako pa sva se lahko zamenjala po vsakem polnjenju, da je lahko drugi takrat počival, če že ne spal. Izbrala sva pot brez trajektov, torej proti severu skozi Avstrijo in Nemčijo do Danske, tam proti vzhodu in čez most na Švedsko, nato pa po zahodni obali spet proti severu na Norveško.
Navigacija v Tesli
Čeprav bi se glede polnjenja lahko povsem prepustila Teslini navigaciji, sva poskusila pot časovno še bolj optimizirati, kar pomeni, da sva poskusila do polnilnice priti s čim bolj prazno baterijo, hkrati pa polnjenje končati že kmalu po polovici napolnjenosti, ko se moč polnjenja preveč zniža. Poleg tega sva želela pot opraviti tudi s čim manjšimi stroški, zato se nisva odločila za Tesline superchargerje, ampak sva pri Enelu zakupila vsak 320 kWh za 99 €, kar pomeni, da sva za kWh plačevala po 31 centov, polnjenje pa je bilo možno pri praktično vseh ponudnikih ultrahitrega polnjenja, Ionity, Allego, has.to.be …
Polnilnice sva iskala v Enelovi aplikaciji na telefonu, hkrati pa v Teslinem brskalniku odprla tudi A Better Route Planner in ga prek Teslinega računa povezala z avtom, da je imel na voljo trenutne podatke o napolnjenosti baterije in povprečni porabi pri hitrosti 110 km/h (to je sicer njegova osnova za izračun).
A Better Route Planner
Vedno je bila končna odločitev, kje bova polnila, seveda najina. Cilj sva dala v Teslino navigacijo, da sva videla, kakšna je predvidena napolnjenost na cilju. Če je bila previsoka, sva izbrala bolj oddaljeno polnilnico, če do izbrane ne bi prišla, pa seveda bližjo.
Nisva pozabila na preverjanje cen na superchargerjih, tako sva ugotovila, da se nama na Danskem in včasih na Norveškem bolj splača polniti kar na njih. Tudi če je bila cena na superchargerju nekoliko višja od 31 centov, sva glede na to, da sva imela za v obe smeri zakupljenih samo 640 kWh, včasih izbrala supercharger, da nama je kaj zakupljenega ostalo za nazaj za sicer najdražjo Nemčijo.
DanskaNorveška
Izkušnje na polnilnicah so bile različne. Seveda je najpreprosteje na superchargerjih, kjer sva samo vtaknila kabel, pa se je začelo polniti. Drugje je bilo treba polnjenje aktivirati z aplikacijo. Težav tudi pri tem v splošnem ni bilo, le pri prvem polnjenju sva se malo lovila in ugotovila, da skeniranje QR-kode pri kablu ne deluje, saj je v njej zapisan celoten spletni naslov, ne samo oznaka polnilnice oziroma priključka. Zato sva morala vedno do konca povečati zemljevid v aplikaciji in pritiskati po vseh prikazanih polnilnicah, da sva našla pravo. Pa še vrstni red je bil kar pomemben, pri prvem polnjenju je tudi zaradi tega od prihoda do začetka polnjenja minilo celih šest minut, pri čemer sva se z zagonom trudila kar oba, vsak s svojim telefonom.
Aktivacija, celih 6 minut
Zanimivo težavo sva imela tudi na eni od polnilnic na Danskem, kjer sva želela samo na hitro napolniti nekaj odstotkov, da prideva do naslednje. Tam sta bili dve polnilnici, vsaka z dvema priključkoma, toda brez vseh oznak. V aplikaciji sva naključno izbrala eno, pa se ni na polnilnici, ob kateri sva bila, zgodilo nič. Potem sva videla, da se je na drugi (ki je bila kar precej oddaljena od te), barva luči okrog nosilca vtiča iz zelene spremenila v modro. Aha, OK, očitno sva izbrala napačno. Bova prekinila, pa izbrala drugo. Ampak žal tistega nezačetega polnjenja ni bilo možno prekiniti in začeti novega. Na srečo sva bila dva, tako da je lahko novo polnjenje sprožil drugi, in ko sva videla, okrog katerega vtiča je začelo utripati modro, sva tega tudi vstavila v avto.
Igra skrivalnic z aktivacijo polnilnice
Polnjenje se je vedno začelo z največjo možno močjo za tisto napolnjenost baterije. Na enem superchargerju sva za trenutek videla tudi 257 kW, drugače pa standard CCS tok omejuje na 500 A. In vedno se je polnjenje začelo s takim tokom, torej močjo okrog 185 kW. No, v resnici je bilo vedno 499 A, številke 500 nisva videla nikjer. 🙂 In pravzaprav ni res, da se je že začelo s takim tokom – vedno se tok počasneje ali hitreje povečuje do največjega možnega. In pri tem je opazna razlika med Ionity, ki uporablja polnilnice avstralskega izdelovalca Tritium, in npr. polnilnicami, ki jih izdeluje italijanski Alpitronic. Pri Ionityju se je tok vedno povečeval opazno počasneje kot pri drugih polnilnicah, kjer je bil največji možen že po nekaj sekundah.
499 A
Člana DeMS-a sva na eni od polnilnic tudi malo svetovala uporabnikoma, ki sta se čudila, kako je možno, da plačujeva samo 31 centov za kWh, če pa je redna cena, navedena na polnilnici, blizu enega evra. Sicer sva se z njima zapletla v pogovor, ko sva videla, da imata med polnjenjem pri Mercedesu EQA odprt pokrov (kjer bi bil pri klasično gnanem avtu motor). Še dobro, da ga je sploh možno odpreti (ne kot npr. pri EQS), saj sta morala dotakati hladilno tekočino. Pri skoraj novem avtu, ki še ni imel prevoženih 4000 km. Pa tudi na starejših 50-kilovatnih polnilnicah menda sploh ni delovalo polnjenje. Ajaj …
Gneča na polnilni postajiPogled v notranjost Mercedesa
Za tja prevoženih 2293 km sva skupaj potrebovala en dan, dve uri in 42 minut, od tega je bilo vožnje 21 ur in 23 minut, postankov za polnjenje pa 5 ur in 19 minut (čeprav je polnjenje trajalo samo 4 ure in 34 minut, drugo je bila izguba časa ob aktivaciji, priklapljanju in odklapljanju). Za polnjenje sva se ustavila trinajstkrat.
Nazaj grede se nisva trudila, da bi pot opravila v rekordnem času, pa vseeno ni bila skoraj nič daljša. 2299 km sva prevozila v 21 urah in 47 minutah, postankov je bilo skupaj za 5 ur in 7 minut, od tega za polnjenje 4 ure in 52 minut. Za polnjenje sva se ustavila enajstkrat. In nazaj grede nisva imela nobenih težav z aktivacijami ipd., predvsem pa sva večkrat uporabljala superchargerje, zato je bil skupen čas postankov manjši kljub nekoliko daljšemu skupnemu času polnjenj (čeprav sta bila postanka dva manj). Na poti nazaj sva bila skupaj šest minut manj od 27 ur.
Podrobna statistika za pot v obe smeri je sicer na voljo v preglednicah.
Predstavljajte si, da preden stopite v trgovino, od vas zahtevajo plačilno kartico in vam ob vstopu takoj vzamejo 50 €, le za vstop. Sicer vam to ob izstopu vrnejo, če nič ne kupite, a vseeno. Pravzaprav vam bodo rekli, da “rezervirajo” sredstva, za vsak primer. In lahko se vam zgodi, da boste šli čez minuto še enkrat v isto trgovino in zopet vam bodo rezervirali sredstva, če to ponovite še nekajkrat, se vam lahko oglasi alarm, da ste prišli na limit na plačilni kartici, čeprav niste ničesar kupili.
Drug, morda še bolj boleč primer, želite vstopiti v trgovino in vam zaračunajo vstop, vmes “rezervirajo” sredstva in nato vam še dokaj drago zaračunajo kupljeno blago. Oba primera sta resnična pri večini ponudnikov polnilne infrastrukture, tako z rezervacijo kot z začetkom oziroma kot temu reče ponudnik “pristojbina” za polnjenje.
Sedaj pa oboje prenesite v klasične bencinske črpalke ali trgovine, koliko ljudi mislite, da bi šlo tankat na tako črpalko oziroma po nakupih ob teh pogojih? Ne prav veliko. Sedaj pa k temu dodajmo še možnosti plačila, kjer ste brez aplikacij ali posebnih kartic tako rekoč na hladnem. Polnilnice v Sloveniji, kjer lahko plačate s klasično plačilno kartico, lahko preštejete na prste in to ob dejstvu, da je pri nas trenutno okoli 2.000 polnilnih mest. Večino si razdelita Petrol in Gremo na elektriko, s tem, da je prvi rahlo prijaznejši in ne obračunava pristojbine za polnjenje.
Del cenika “Gremo na elektriko”
Že to nas postavlja uporabnike električnih vozil v podrejeni položaj v primerjavi z vozniki klasičnih vozil, saj praktično nimamo enakovrednih možnosti. Ob tem zna marsikdo pripomniti, da je elektrika vseeno cenejši energent, kot nafta, a če pogledate cenike, boste videli, da ni tako. Povprečen električen avto porabi za 100 km med 15 in 20 kWh, kar uporabnika pri »Gremo na elektriko« stane vsaj 6.35 € oziroma 8.3 €, kar je čisto primerljivo z vozili na notranje zgorevanje. Petrol je cenejši, tu boste plačali 4.65 € oziroma 6.3 € za 100 km. Upoštevati moramo, da so to cene na počasnih polnilnicah, na hitrih so cene med 20 in 30 % višje, kar je že krepko nad cenami naftnih derivatov. Ob neenakovrednih plačilnih pogojih in visokih cenah energenta dodajmo še drugorazrednost pri infrastrukturi, saj večina polnilnih mest nima nobene vremenske zaščite, kot jo recimo imajo bencinske črpalke. Če vas je elektrika kadarkoli stresla v življenju (in verjetno vas je), potem vas rahlo zmrazi, ko sredi naliva želite priklopiti avto na polnilno postajo. V eni roki polnilni kabel, v drugi telefon ali kartica, pod pazduho poizkušate držati dežnik in obenem upate, da bo polnilna postaja delala.
Ponekod streha že obstajaV večini primerih strehe ni
Ko smo ponudnike polnilnih postaj vprašali, zakaj vztrajajo pri svojih načinih plačila in ne gredo na klasična plačilna sredstva, je bil odgovor vedno v ceni, saj naj bi to podražilo samo polnilno postajo. Zato smo povprašali tudi drugo stran, banke, kjer so nam delno pritrdili. Problematična je tudi slovenska zakonodaja, ki zahteva klasičen račun za vsako storitev, kar pomeni, da bi morale polnilne postaje imeti tudi tiskalnik, kar še dodatno podraži slednjo. A po drugi plati pri bankah pravijo, da bi večje število polnilnic s terminali POS te pocenilo, poleg tega bi lahko ponudniki polnilne infrastrukture recimo šli v polnilne parke, kjer bi na enem mestu izbral polnilno mesto in tudi plačal za storitev. Skratka, rešitve, ki omogočajo uporabo klasičnih plačilnih sredstev, so in tako rekoč ni nobenega razloga, da jih ponudniki ne bi začeli uvajati.
Terminali POS, kakor smo jih navajeni drugje, so še redkost pri polnilni infrastrukturi
Poglejmo še malo v prihodnost, že sedaj število električnih vozil narašča hitreje od polnilne infrastrukture, v Sloveniji med stanovanjskimi naselji praktično ne boste našli polnilnega mesta. Tudi število hitrih polnilnic je že sedaj premajhno, tiste, ki pa so, pa znajo biti velikokrat slabo vzdrževane. Uporabnikov električnih vozil nas je vsak dan več, zato je prav, da zahtevamo enakovredno obravnavo, saj bomo v prihodnosti večinski uporabnik osebnih vozil. Zaradi tega se moramo že danes boriti za svoje mesto, saj nam ga upravljavci polnilne infrastrukture ne bodo dali na lepe oči.
Moje tridnevno druženje z najbolj prestižnim vozilom Mercedes-Benz EQS SUV 450+ AMG line z baterijo bruto kapacitete 120 kWh in 360 konjskimi močmi je bilo nepozabno.
Na izzivu DeMS 600 km sem bil navdušen nad EQS SUV-jem, ki me je prepričal, in to zasluženo. S svojo baterijo bruto kapacitete 120 kWh in 360 konjskimi močmi je brez polnjenja prevozil kar 603 km po podeželskih cestah. Tudi na avtocesti se je izkazal z realnim dosegom 400 km pri vožnji do 130 km/h. Testno vozilo, ki stane 147.000 evrov, je brezkompromisno in zasluženo v samem vrhu ponudbe znamke Mercedes-Benz. Ne bom izgubljal besed o modelu razreda S, saj je udobje na nivoju z zelo udobnimi sedeži in izjemno mehko vožnjo, ki jo omogoča Mercedesovo zračno vzmetenje. Občutek med vožnjo je skoraj kot lebdenje na čudežni preprogi. Testno vozilo je bilo dodatno opremljeno z obračanjem zadnjih koles, ki omogoča, da je obračalni krog pri tako velikem vozilu zmanjšan in se zdi, kot da bi vozil manjše vozilo. Tudi v ovinkih je občutek enak.
Notranjost
Kot vrhunski model Mercedesove palete ponudbe seveda ne preseneča, da je notranjost vozila opremljena z najboljšimi materiali, ki so izjemno prijetni na dotik in pogled. Vendar pa je pri električnih vozilih ključnega pomena tudi programska oprema, ki pa v EQS SUV ne razočara. Navigacija hitro in natančno prikazuje zasedenost polnilnic v realnem času, tako da lahko voznik vedno najde ustrezno polnilno postajo. EQS SUV tudi samodejno izračuna postanke za polnjenje, če je to potrebno, ter baterijo nastavi na optimalno temperaturo za hitro polnjenje.
Priprava baterije
Mercedes-Benz se trudi izboljšati uporabniško izkušnjo pri polnjenju električnih vozil in poskuša odpraviti potrebo po uporabi RFID kartic ali aplikacij, kot jih že nekaj let uporablja Tesla. V navigaciji Mercedes je že prikazana ogromna mreža polnilnih postaj, vendar pa trenutno še nobena od njih ni aktivirana za uporabo brez aplikacije ali RFID kartice. Ekipa pri Mercedes-Benz dela na tem, da bi čim prej zagotovili brezskrbno in enostavno polnjenje brez dodatnih zapletov.
Navigacija
Mercedes-Benz očitno resnično vlaga veliko truda v izboljšanje uporabniške izkušnje pri polnjenju električnih vozil. Poleg tega, lahko rečemo, da je EQS SUV opremljen z impresivno svetlobno tehnologijo prednjih žarometov, ki zagotavlja izjemno varnost in udobje voznika. Svetlobni opozorilni sistem, ki vas opozori na nevarnost menjave pasu ali morebiten trk, je prav tako zelo dobrodošel dodatek. Ambientna osvetlitev kabine je vrhunska in prilagodljiva v neskončno barvnih odtenkih. EQS SUV 450+ z največjo baterijo uporabne kapacitete 108 kWh in težo 2.8 tone se ne ustraši dolgih razdalj ter kljub temu ostaja dinamičen in vznemirljiv za vožnjo. V primeru polnjenja na hitri polnilnici pa je najvišja dosegljiva moč kar 210 kW, kar pomeni, da polnjenje ne bo predstavljalo nobenih težav.
Moč polnjenja
Po 10-minutnem postanku je uspelo meni napolniti 30 kWh, kar mi je omogočilo prevoziti približno 120 km pri avtocestnih hitrostih do 130 km/h. Kot pravi slogan Mercedes-Benz »the best or nothing« “, tudi v tem vozilu ni bilo kompromisov.
Spoštovani člani, simpatizerji in vsi drugi, ki vas zanimajo vozila s pogonom na elektriko, vabimo vas na tradicionalno 10. mednarodno strokovno srečanje Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS) v Postojni dne 27. 5. 2023. Prireditev bo potekala pod sloganom »Iz starega v novo«. V sodelovanju z Oldtimer klubom Postojna bodo razstavljeni starodobniki in poleg njih sodobna električna vozila. Ta dogodek predstavlja simbolno povezavo med preteklostjo in prihodnostjo, saj se zavedamo, da elektrifikacija osebnih vozil predstavlja ključen korak v trajnostno mobilnost.
Električna vozila se lahko polnijo na javni polnilni infrastrukturi naosrednjem mestnem trgu, vendar priporočamo, da pridete s polnimi baterijami. Prijavnine oz. prostovoljnega prispevka za člane društva ni, za nečlane je znesek 20 € in vključuje stroške vstopnin ter prehrane.
Za prijavo na dogodek pošljite e-pošto in navedite morebitno električno vozilo. Rok prijave je do 25. 5. 2023 na elektronski naslov marjan.bozic@demssi.live, vse dodatne informacije Marjan Božič (031 727 089).
Električna vozila postajajo vse bolj priljubljena po celem svetu, saj se zavedamo, da je elektrifikacija neizbežna za ohranjanje okolja. Kljub temu ostaja vprašanje dosega električnih vozil ena izmed glavnih skrbi voznikov. Čeprav so baterije vedno večje, pa je za domet potreben tudi učinkovit in zmogljiv električni motor ter programska oprema vozila.
Zato smo se v društvu odločili za izziv, da odpeljemo 600 km brez polnjenja, in sicer iz Kopra v Lendavo ter nazaj v Koper. Pri tem smo si izbrali najnovejšo Teslo Model Y Long Range z 82 kWh bruto ali 77 kWh uporabne kapacitete baterije ter Mercedes-Benz EQS SUV 450+ s 120 kWh bruto ali 108 kWh uporabne kapacitete baterije. EQS SUV spada v sam vrh Mercedesove ponudbe ter ima trenutno največjo baterijo, ki je serijsko vgrajena v katerokoli električno vozilo. S tem smo želeli preizkusiti, kako se oba avtomobila obneseta na dolgi razdalji, ter prikazati, da za večji doseg električnega vozila ni dovolj le velika baterija, ampak tudi zmogljiv električni motor ter odlična programska oprema vozila.
Koper, začetek poti
Začetek našega izziva se je odvil v Kopru, kjer smo se pred polnilnicami Ionity odločili, da napolnimo bateriji električnih vozil – Tesla Model Y Long Range in Mercedes-Benz EQS SUV 450+. Bateriji smo napolnili do 100 %, nastavili potovalna računalnika in se okoli 12. ure odpravili na izziv. Za prvi del poti smo se odločili voziti po regionalnih cestah, ki so ponujale lepe razglede na okoliško pokrajino. Čudovit sončen dan je dodatno izboljšal izkušnjo vožnje, vožnja skozi Črni Kal pa je bila še posebej prijetna. Pot smo nadaljevali skozi Razdrto, Postojno in se spustili proti Vrhniki. Po prevoženih dobrih 100 kilometrih je bil pri obeh vozilih na navigaciji prikazan predvideni prihod v Lendavo z okoli 50 % baterije, kar pomeni, da se bova lahko brez težav vrnila nazaj v Koper. Nadaljevala sva pot skozi center Ljubljane, Domžale in Trojane ter se spustila proti Savinjski dolini. Pri prevoženih približno 200 kilometrih sva ugotovila, da bi pot po regionalnih cestah trajala predolgo in se zato odločila za nadaljevanje po avtocesti. Pri Ločici pri Savinji sva zavila na avtocesto in nastavila aktivni tempomat na 90 km/h. Nadaljevala sva proti Mariboru, na avtocestnem počivališču Maribor pa sva si privoščila krajši odmor. Tam so naju pričakali tudi člani društva, ki so naju razveselili z dobrodošlico ter štajerskimi dobrotami. Pot sva nato nadaljevala proti Prekmurju, kjer naju je presenetilo delo na avtocesti, zato sva za nekaj kilometrov zapustila avtocesto, a kmalu nadaljevala pot po njej.
Lendava, na polovici poti
V Lendavo sva se pripeljala nekaj minut pred 18. uro. Mercedes-Benz EQS SUV 450+ je imel 50 % baterije in porabo 16,6 kWh na 100 km, medtem ko je Tesla Model Y imel 46 % baterije in porabo 12,3 kWh na 100 km. Do Lendave sva prevozila približno 320 km. Zaradi padanja temperature, kar vpliva na optimalni doseg, sva se hitro odpravila nazaj. Vožnjo sva nadaljevala po avtocesti prek Maribora do Celja, skozi predore in se spustila proti Lukovici. Blizu Ljubljane sva prevozila že dobrih 500 km. Ker sta bateriji v obeh vozilih padli pod 20 %, sva se odločila, da bova zaključila pot na hitri polnilnici Ionity v Radovljici, kjer bi bila skupna dolžina poti 580 km. Po preučitvi stanja na cestah okoli Radovljice sva se odločila, da bova pot vseeno nadaljevala proti Kopru, po regionalnih cestah skozi center Ljubljane in proti Vrhniki. Temperature so se proti večeru še znižale. Pot sva zaključila v Postojni, kjer je bila temperatura 9 stopinj Celzija in je bilo že temno. Tesla Model Y LR je imel ob prihodu v Postojno še 3 % baterije, prevoženih 578 km in porabo 12,4 kWh na 100 km. Na AC-polnilnico sva ga priključila za nekaj minut. Mercedes-Benz EQS SUV 450+ je prišel v Postojno z 9 % baterije, prevoženih 579 km in porabo 17,0 kWh na 100 km. Doseg v EQS SUV je kazal dobrih 59 km. Premišljevala sva, ali bi pot nadaljevala do Kozine, saj bi se nato spustila proti Kopru, vendar sva se odločila, da ne, saj naju je skrbelo, da bi lahko odstotki baterije sunkovito padli pri tako nizki napolnjenosti. Zaradi izkušenj sva se odločila, da se vrneva proti Ljubljani. Zaradi sunkovitega padca odstotka baterije, kot sva že predvidevala, sem pot z EQS SUV zaključil v Logatcu s prevoženimi 603 kilometri in porabo 16,9 kWh na 100 km, pri čemer je ostalo še 5 % baterije.
Logatec, 5 % baterija, 603 km, 16,9 kWh/ 100 km
V izzivu smo se naučili, da lahko pri električnih vozilih s primernimi voznimi navadami in načrtovanjem poti dosežemo deklarirani doseg vozila WLTP. S pravilno uporabo tehnologij in strategij za učinkovito vožnjo ter z izbiro ustrezne hitrosti in načina vožnje lahko dosežemo daljše razdalje z manjšo porabo baterije.
Zamisel o 600-kilometrskem izzivu po slovenskih cestah brez polnjenja smo imeli v mislih že nekaj časa in zato smo se odločili, da jo bomo uresničili. Za dosego čim boljšega izkoristka električnih vozil je pomembno upoštevati tudi vremenske pogoje, kot so temperatura, dolžina dneva, vlaga v ozračju ipd. Izbrani dan ni bil povsem idealen, vendar smo se odločili, da izvedemo izziv. Tesla ni dosegla načrtovanega cilja zaradi padca temperature popoldne, vendar prevoziti 578 kilometrov brez polnjenja s povprečno porabo 12,4 kWh na 100 kilometrov je vseeno impresivno. V prihodnjih izzivih se bomo potrudili in popravili dosežen rezultat.
Odmor za kosiloPostanek v LendaviPostojna 3 %, 578 km, porabljeno 71 kWh
Video posnetek Blaž Hrovat
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
