Avtor: Društvo Dems

  • DeMS testira električne SUV-je

    DeMS testira električne SUV-je

    Društvo e-Mobilnost Slovenija je organiziralo primerjalni test treh električnih vozil, katerih skupna cena znaša 335.980 evrov. Vozilo Tesla Model X Plaid je pripeljal Alan, vozilo Mercedes EQS SUV 450+ AMG LINE Blaž in jaz sem pripeljal svoje vozilo, Tesla Model Y Long Range.

    Čakamo še na Tesla Model X Plaid

    ● Mercedes EQS SUV 450+ AMG LINE, ki se uvršča v najvišji cenovni razred, stane 147.000 €. To vozilo ima en električni motor, tehta 2620 kg in ima skupno moč 360 KM (269 kW). Pospešek od 0 do 100 km/h doseže v 6,2 s, največja hitrost je 210 km/h. Baterijski paket znaša 108,4 kWh in naj bi omogočal domet 580 km.


    ● Tesla Model X Plaid, ki stane 134.990 €, ima tri električne motorje in tehta 2539 kg. Skupna moč vozila znaša neverjetnih 1020 KM (760 kW), s pospeškom od 0 do 100 km/h v le 2,6 s in največja hitrost je 262 km/h. Baterijski paket znaša 95 kWh in naj bi omogočal domet 543 km.


    ● Tesla Model Y Long Range predstavlja nekoliko bolj dostopno opcijo, saj stane 53.990 €. Ima dva električna motorja, tehta 2054 kg in ima skupno moč 483 KM (360 kW). Pospešek od 0 do 100 km/h doseže v 5,0 s in največja hitrost je 217 km/h. Baterijski paket znaša 75 kWh in naj bi omogočal domet 533 km

    Vse tri modele vozil smo ocenili v skladu z njihovimi značilnostmi in jih med seboj primerjali. Mercedes EQS SUV 450+ AMG LINE predstavlja vrhunski avtomobil, ki se uvršča v najvišji cenovni razred, medtem ko se Tesla Model X Plaid predstavlja kot najzmogljivejši model v primerjalnem testu. Tesla Model Y Long Range pa predstavlja bolj dostopno možnost širši populaciji, v primerjavi z drugima dvema voziloma.

    Jutranje polnjenje

    Klasičen DeMS-ov test poteka na relaciji Ljubljana–Koper. Objava o načrtovanem testu je bila objavljena na interni članski DeMS-ovi skupini na Viberju, kar je pritegnilo tudi nekaj obiskovalcev. Na startu se nam je tako pridružil član DeMS-a Matjaž. Na vsakem takšnem srečanju izmenjamo mnenja in izkušnje s področja e-mobilnosti. Med testom preverjamo tudi udobje vozil in testiramo druge funkcije, ki jih ponujajo vozila.

    Zastoji

    Start proti obali je bil ob 9.11. Običajno na tej relaciji ni veliko prometne gneče, vendar je bil praznični dan, kar je povzročilo gnečo v okolici Ljubljane. Zato smo uporabili navigacijo, ki nas je usmerjala po lokalnih cestah do Brezovice.

    Praznična gneča

    Tam smo se nato vklopili na avtocesto proti Kopru, vendar se je zaradi gneče pot podaljšala do vmesne postaje BS Ravbarkomanda za skoraj eno uro.

    Tri v vrsto

    Na vmesnem postanku BS Ravbarkomanda ob 10.23 smo preverili porabo in prevožene kilometre. Ponovno smo ugotavljali, da so polnilne postaje zasedene s klasičnimi bencinskimi vozili (ICE), ki so električnim vozilom onemogočala polnjenje.

    Okupacija ICE pred polnilno postajo

    Preverili smo porabo posameznih modelov na vmesnem postanku:

    • Mercedes EQS SUV 450+ AMG LINE  poraba 26,4 kWh na 100 km
    • Tesla Model X Plaid poraba 23,9 kWh na 100 km
    • Tesla Model Y Long Range poraba 18,5 kWh na 100 km

    Ob 10.30 smo se odpravili naprej proti Kopru, cilj je bila ultra hitra polnilna postaja Ionity. Počasi se je sprostil promet na avtocesti in hitrosti so postale bolj avtocestne.

    Na poti proti Kopru

    Na cilj smo prispeli ob 11.02, potem ko smo prevozili celotno pot od Ljubljane do Kopra v dolžini 110 kilometrov.

    Ionity Koper

    Preverili smo porabo in moč polnjenja posameznih modelov:

    • Mercedes EQS SUV 450+ AMG LINE
      • poraba 22,1 kWh na 100 km, moč polnjenja 75,10 kW
    • Tesla Model X Plaid 
      • poraba 17,9 kWh na 100 km, moč polnjenja 85,65 kW
    • Tesla Model Y Long Range
      • poraba 14,9 kWh na 100 km, moč polnjenja 49,69 kW
    Preverjanje moči polnjenja

    Vsekakor so bili modeli električnih vozil zanimivi, zato si jih člani radi ogledajo tudi v živo in izmenjajo mnenja o njihovih lastnostih ter prednostih v primerjavi s klasičnimi vozili. Med polnjenjem smo imeli tudi priložnost za kratko diskusijo o stanju električne infrastrukture v Sloveniji ter o načrtih za prihodnje izboljšave in nadgradnje. Sledil je kratek postanek za kavo in okrepčilo, nato pa smo se odpravili nazaj proti Ljubljani. Skupni vtis testa je bil zelo pozitiven, saj smo se lahko prepričali o zmogljivostih in prednostih električnih vozil ter izmenjali dragocene izkušnje med člani skupine.

     

     

     

    Zapisal Ignac Završnik.

     

    Alan Orlič

    Tesla X je eden od tistih avtov, ki spreminjajo našo mobilnost, čeprav ga bolj poredko vidimo na cestah. Testni model je imel še Plaid v imenu, kar ga spremeni skoraj v superšportnika. Ampak, kdaj ste videli superšportnika, v katerega se lahko usede 5, 6 ali 7 ljudi, ki jih 1030 konjev katapultira v slabih 3 sekundah od 0 do 100 km/h? Ta vidik avta je po svoje le pika na i, sicer je X zelo razumevajoč lakaj, ki večjo družino brez težav varno vozi po svetu. Električno odpiranje vrat, tako prednjih kot zadnjih, zelo posebna zadnja vrata, ki spominjajo na Mercedesovo SL 300 Gullwing, minimalistično okolje, vse to naredita ta avto tako poseben, da praktično pozabimo, da gre za različico SUV modela S. Baterija s 95 kWh, je spodobne velikosti za tak avto, in če malo pazimo na hitrosti in pospeške, je uraden doseg že praktično v rokavu. Skratka avto, ki pove, da je drugačen.

    Blaž Hrovat

    Kot je že omenjeno, EQS SUV spada v sam vrh paletne ponudbe pri Mercedesu. Vožnja z njim je izjemno udobna, za kar poskrbi zračno vzmetenje. Kljub ogromni velikosti in teži, ki se približuje trem tonam, je odzivnost vozila zelo dinamična. Testno vozilo z oznako 450+ ima zadnji pogon in dobrih 360 konjskih moči. Lahko bi ga poimenovali tudi različica long range, saj ima EQS SUV s to oznako največji domet. V nobenem pogledu vozilo ne razočara, tudi v pogledu električnega vozila, saj ima vse lastnosti odličnega električnega vozila. Vse polnilnice AC in DC so vpisane v navigaciji, ki je stalno on-line, in izračun poti, vnesene v navigacijo, izračuna vse postanke potrebne za polnjenje ter prihod na cilj v odstotkih. Baterija se temperira za najbolj optimalno polnjenje. Skratka, cena vozila se zdi visoka, vendar je upravičena z udobjem, izdelavo in karakteristikami odličnega električnega vozila. V stilu slogana znamke Mercedes-Benz, The best or nothing.

  • Svetovni dan Zemlje 22. 4. 2023

    Svetovni dan Zemlje 22. 4. 2023

    Drage članice in člani Društva e-Mobilnost Slovenija,

    🌍💚🚗🌞🔋👏

    danes je dan Zemlje, dan, ki nas spomni, da je naš planet edini dom, ki ga imamo, in da je naša odgovornost, da ga varujemo in ohranjamo za prihodnje generacije. V Društvu e-Mobilnost Slovenija smo ponosni na svoj prispevek k ohranjanju okolja z uporabo električnih vozil, fotovoltaičnih elektrarn in baterijskih hranilnikov.

    S svojim zavedanjem o pomenu trajnostnih alternativ in s svojim delovanjem na področju e-mobilnosti prispevamo k zmanjševanju ogljičnega odtisa, izboljšanju kakovosti zraka in zmanjšanju vpliva na podnebne spremembe. Skupaj se borimo za bolj trajnostno prihodnost in zaščito svojega planeta.

    Zato čestitamo za vaš prispevek k varovanju okolja in uporabo trajnostnih alternativ. Vaš trud in delo sta pomembna za ohranjanje našega planeta in ustvarjanje bolj trajnostne prihodnosti.

    Ob tej priložnosti vam želimo tudi sporočiti, da se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo naše delovanje še bolj usmerjeno k trajnostnemu razvoju in ohranjanju našega planeta.

    Hvala vam, da ste del Društva e-Mobilnost Slovenija in da soustvarjate bolj trajnostno prihodnost!

    S spoštovanjem,
    Ignac Završnik

  • DeMS Potep po Sloveniji z Mercedesom EQA

    DeMS Potep po Sloveniji z Mercedesom EQA

    Kot je že vsem znano, je ime Mercedes-Benz ime prestiža, ime nemške kakovosti. Tudi sam sem se lahko prepričal v to. Za vikend sem dobil na test Mercedesovo električno vozilo, in to za vikend, ko že vsako leto tradicionalno odpeljemo z DEMS-om 300 km iz Lendave v Koper, ampak k temu se vrnem na koncu.

    Mercedes-Benz ima v svoji paleti vozil model GLA in iz tega modela izvira tovarniška predelava v električno vozilo EQA. Kratica EQ v Mercedesovi paleti pomeni električno vozilo. Kot ve vsak poznavalec električnih vozil, je najboljše vozilo, če je narejeno na platformi za električna vozila, kot sta EQE in EQS. Ampak EQA se je kljub temu, da ni na platformi za električna vozila, odlično izkazal. EQA 250 ima vodno hlajeno baterijo kapacitete 66,5 kWh in pogon na prednji kolesi s 190 konjskimi močmi. Obstaja še pogon na vsa štiri kolesa (EQA 300) in tudi močnejši motor (EQA 350). Za polnjenje na javni AC-polnilnici ima vgrajen trifazni polnilec, ki sprejme največ 11 kW moči, hitro DC-polnjenje pa deluje z največ 112 kW. Meni je polnil od 8 do 59 % s 102 kW, kar je odlično za baterijo s 66 kWh.

     

    Prepričala me je tudi vrhunska kakovost izdelave vozila. V kabini nas pričaka ambientna osvetlitev, ki jih lahko spreminjamo barvo v skoraj neomejenih kombinacijah, celotna armatura je obdana z mehkimi materiali in usnjem. Vsi detajli v kabini so naravnost izjemi. Tudi sam sem to občutil v nočni vožnji, saj me je ambientna osvetlitev tako očarala, da sem na poti proti domu zamudil odcep na avtocesti. 

    Da je vozilo res odlično, dokazuje tudi to, da je Mercedesova navigacija vedno povezana, kar pomeni, da spremlja promet in prikazuje stanje ter zasedenost polnilnic. Ko v navigacijo vtipkamo cilj, nam avto izračuna odstotek napolnjenosti baterije ob prihodu in vmes ponudi polnjenje na polnilnici, če je potrebno.

    To je osnova dobrega električnega vozila, pa vseeno tega še veliko električnih vozil danes nima. Z EQA je vožnja tiha ter udobna in zelo uglajena. 190 konjskih moči pri model EQA 250 je ravno dovolj za tako vrsto vozila. 

    EQA sem lahko dobro preizkusil na daljši relaciji v praksi. Z DEMS-om smo se odpravili že peto leto zapovrstjo prevozit najdaljši cestni odsek v Sloveniji, iz Lendave do Kopra, kar znaša 305 km. Startal sem baterijo, napolnjeno do 95 %, ter vozil po omejitvah oziroma, kjer se je dalo, tudi med 120 in 130 km/h. Na poti nas je presenetil dež in sodra ter na koncu sonce v Kopru. Na cilj sem prišel z 8 % in 19 kWh povprečne porabe na 100 km ter za pot potreboval dobre tri ure, seveda brez vmesnega polnjenja.

    Moje druženje z EQA se je po treh dneh končalo s skoraj 1000 prevoženimi kilometri in skupno porabo 20,5 kWh na 100 km. Vozilo me je zelo prepričalo in bi ga v tem cenovnem razredu raje priporočal kot Mustang Mach-e ali Volvo XC40 recharge, verjetno bi še za piko na i izbral štirikolesni pogon. Mercedes-Benz je le to, kar je, in to upravičeno.

    Posebna zahvala za prijaznost in testno vozilo gre avtohiši AVTOPLUS Mercedes-Benz v Kopru.

    Zapisal
    Blaž Hrovat

  • Povezujemo eSlovenijo 5.0

    Povezujemo eSlovenijo 5.0

    Dobra volja, kljub slabemu vremenu

    V aprilu se društvo DEMS običajno odpravi na tradicionalni izziv Lendava–Koper. V tokratni 5. izvedbi je 16 električnih vozil uspešno prevozilo 305 kilometrov med stolpom Vinarium v Lendavi in hitro električno polnilnico Ionity v Kopru. Naj že na začetku omenim, da smo vsi srečno in brez večjih težav prispeli v Koper, saj je bila varnost na prvem mestu in izziv ni hitrostna preizkušnja, pač pa primerjava električnih vozil v realnem vremenu in voznih razmerah ter izmenjava izkušenj in informacij med uporabniki električnih vozil.

    Potek izziva je že ustaljen in kot običajno se je večina udeležencev in udeleženk zbrala na hitri polnilnici MOL v Lendavi. Nekateri smo tja prispeli s precej praznimi električnimi zalogami, ampak po približno dveh urah smo bili skoraj vsi na 100 %. Ob kavi, pogovorih in opazovanju polnjenja pri različnih vozilih je čas hitro minil.

    Tradicionalno nas je podprlo podjetje MOL Slovenija d. o. o. z brezplačno hrano in pijačo za udeležence. Uporabnikom električnih vozil pa je bila bistvena možnost brezplačne uporabe ultra hitre polnilne postaje MOL Pince sever.

    Gneča v Pincah

    Kratko vožnjo in nekaj višinskih metrov kasneje smo prispeli do stolpa Vinarium nad Lendavo, kjer smo se zbrali vsi udeleženci in udeleženke tokratnega izziva. Izkoristili smo (za zdaj) omejene možnosti polnjenja prek navadnih vtičnic in nekatere avtomobile dopolnili vse do 100 %. Obiskal nas je lendavski župan Janez Magyar in zagotovil, da bo v času naslednjega izziva na tej lokaciji stala tudi polnilnica za električna vozila.

    Janez, Ignac in Blaž


    Bilo je dovolj časa za klepet in izmenjavo izkušenj, kratko in glasno predstavo vozil Tesla, ogled okolice z vrha stolpa in (skupinsko) fotografiranje. Vreme je bilo rahlo deževno in napočil je čas za odhod. Vsi udeleženci so zapisali napolnjenost baterij in čas odhoda, saj je bil en od namenov dogodka primerjava vozil na 300 km poti do Kopra. Nekateri so pot opravili pri najvišji dovoljeni hitrosti, drugi pa smo bili nekoliko počasnejši in varčnejši. Tokrat je pomembno vlogo igralo tudi vreme, saj smo na poti doživeli malo sonca, veliko dežja in vsaj dve plohi z nalivi, sodro in vetrom.

    Dež in nekje v megli zasnežen Nanos.


    Trajanje poti je torej odvisno od kapacitete baterije, hitrosti vožnje in hitrosti polnjenja, kar je razvidno iz razpredelnice, kjer so zbrani podatki vseh vozil na tokratnem izzivu. Če izpostavim samo nekaj vozil; najnižjo porabo električne energije na 100 km je z varčno vožnjo pokazal Volkswagen e-UP, najvišjo porabo in tudi najvišjo povprečno hitrost pa Tesla Model Y. Če bi zamenjali načina vožnje med tema voziloma, bi se verjetno zamenjali tudi na lestvici porabe. V enakih pogojih in na isti relaciji je namreč poraba najbolj odvisna prav od načina vožnje, višja hitrost običajno pomeni višjo porabo. Najdlje je trajalo potovanje z Dacio Spring, ki ima tudi najmanjšo zmogljivost baterije in precej počasno polnjenje, a je trenutno tudi eden izmed najugodnejših električnih avtomobilov na trgu. Nekateri avtomobili so zmogli pot brez vmesnega polnjenja, nekateri so potrebovali le kratek postanek, tretji pa tudi dva daljša.

    Statistika poti “Povezujemo eSlovenijo 5.0”
    • informacije o povprečni porabi in kilometrih so pridobljene iz električnih vozil
    •  povprečna moč polnjenja pomeni povprečje prvih 6 minut polnjenja
    • v testu smo skupno porabili 830 kWh

    Na polnilnici Ionity v Kopru smo preverili tudi moč polnjenja različnih vozil in napolnili baterije za nadaljnjo pot. V primeru zelo hitrih polnilnic je hitrost polnjenja odvisna od vrste, kapacitete in temperature baterije. Proizvajalci običajno navedejo najvišjo hitrost polnjenja, tu pa zberemo realne podatke in tudi na tem področju so se vozila Tesla izkazala.

    Na cilju v Kopru sta nas čakala naša člana Toni in Živko

    Takamaka

    V Luciji v lokalu Takamaka je ob okusni hrani sledil zaključek srečanja. Razpoloženje je bilo veselo, saj smo prav vsi srečno in v pričakovanem času prispeli do cilja. Izkušena ekipa je poskrbela za odlično organizacijo in mislim, da lahko zapišem v imenu večine, da se bomo z veseljem še kdaj udeležili izziva Lendava–Koper. Druženje in izmenjava izkušenj pa je verjetno tudi poglavitni razlog za udeležbo pri večini članov in članic DEMS.

    Zapisal Matic

    Na obali je sijalo sonce

    Preverjanje porabe, moči polnjenja in delovanja polnilne infrastrukture

     

    Marjan je posnel razmere na cesti:

    Matic je posnel Tesla show:

    Matjaž in pogled iz višav:

    Matjaž in video posnetek poti:

     

    Fotografije Sabine Vaz iz Vinariuma iz štarta:

    Zbrani vtisi na spletu:

     

  • DeMS na #BETD23

    DeMS na #BETD23

    #BETD23

    Berlin Energy Transition Dialogue (BETD) je konferenca, ki jo organizira nemško Ministrstvo za gospodarstvo in energijo in je namenjena izmenjavi mnenj, idej in strokovnih spoznanj na globalni ravni glede prehoda na obnovljive vire energije. Konferenca Berlin Energy Transition Dialogue se odvija v Berlinu v Nemčiji in ponuja platformo za voditelje, strokovnjake in odločevalce s celega sveta. Osredotoča se na integracijo obnovljivih virov energije, razogljičenje prometnega sektorja, hranjenje energije in digitalizacijo. Na BETD-u sodelujejo predstavniki več kot iz 80 držav, med njimi visoki vladni uradniki, izvršni direktorji energetskih podjetij in vodje mednarodnih organizacij. BETD je odlična priložnost za povezovanje, izmenjavo najboljših praks in raziskovanje novih poslovnih priložnosti na hitro rastočem področju prehoda na obnovljive vire energije.

    Kot predstavnik Društva e-Mobilnost Slovenija sem bil povabljen na konferenco Berlin Energy Transition Dialogue. To je pomembno priznanje za delo društva na področju spodbujanja električne mobilnosti in prehoda na trajnostne vire energije. Električna mobilnost predstavlja enega ključnih elementov pri prehodu na trajnostne vire energije, ki bo v prihodnosti igrala pomembno vlogo pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in izboljšanju kakovosti življenja ljudi.

    Jutranja gneča pred vhodom


    1. dan


    Annalena Baerbock

    Z otvoritvenim govorom je navdušila nemška ministrica za zunanje zadeve v Annalena Baerbock, ki je poudarila pomen boja proti klimatskim spremembam na primeru Iraka. Prebivalci tamkajšnjih območij se soočajo z dramatičnimi spremembami in izgubljajo dostop do pitne vode zaradi ogrevanja ozračja. Klimatske spremembe predstavljajo največji varnostni izziv našega časa, zato je nujno, da se zavzamemo za energetsko neodvisnost in nadaljnji razvoj trajnostnih tehnologij in energetskih sistemov.


    Dr. William Ruto

    Dr. William Ruto, predsednik Republike Kenija. Izpostavil je skupne izzive, ki jih moramo nasloviti, če želimo rešiti klimatsko krizo, preteklost, neenakost, odvisnosti in kolonialne odnose. Poudaril je, da je za to potrebno pravo partnerstvo, ki bo omogočilo razvoj obnovljivih virov energije preko celotnega kontinenta, na socialno in okoljsko vzdržen način. Dr. Ruto je poudaril, da takšno partnerstvo ne sme prinašati odvisnosti od dolga, temveč mora vlagati v afriško tranzicijo, ki naj jo vodijo Afričani. Cilj je doseči pravo energetsko tranzicijo, ki bo Afriko popeljala v boljšo in čistejšo prihodnost, in ne nazaj v fosilno odvisnost.


    Damilole Ogunbiyi

    Damilole Ogunbiyi, izvršna direktorica in posebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov za trajnostno energijo. Izpostavila je, da ni možna energetska tranzicija brez Afrike, saj razviti sever ne more pustiti drugih v energetski revščini, saj to ni sprejemljivo. Ogunbiyi je omenila tri glavne izzive, ki predstavljajo krizo: hrano, energijo in finance, ki skupaj potiskajo milijone ljudi nazaj v revščino, zlasti energetsko revščino. Pojasnila je primer povprečnega afriškega prebivalca, ki letno porabi 404 kWh, v primerjavi s povprečnim Američanom, ki porabi 13.000 kWh na leto. Neenakost, ki že obstaja, onemogoča razvoj. Energetska tranzicija v revnejših državah vključuje tudi tranzicijo iz revščine proti trajnostni rasti, ki pa mora biti prilagojena posamezni državi, saj nobena tranzicija ne bo enaka.


    Licypriye Kangujam

    Licypriye Kangujam, podnebna in okoljska aktivistka iz organizacije “The Child Movement” iz Indije. Poudarila je, da je prepotovala tisoče kilometrov do razvitih držav, da bi opozorila na škodo, ki jo onesnaževanje okolja povzroča na južni polobli, in s tem tudi na odgovornost za odpravo vzrokov onesnaževanja. Posledica podnebnih sprememb so tudi izgube življenj v naravnih katastrofah. Nesprejemljivo je dejstvo, da se trenutno večina denarja porablja za orožje in vojne konflikte, namesto za izobraževanje in razvoj. Licypriye Kangujam nas je opomnila, da je odgovornost za dejanja in ne samo za lepe besede. Spremeniti moramo svoje vedenje, da bomo lahko rešili svoj planet.

    “Sanjam, da imajo vsi otroci, ki živijo na tem svetu, dostop do čistega zraka za dihanje, čiste pitne vode in čistega planeta za življenje,” je dejala Licypriya Kangujam v svojem mladostnem nagovoru.


    Panel: Kriza v energetiki – globalna točka preloma za energetsko tranzicijo?

    Hude težave s preskrbo z energijo so povzročale napetosti po vsem svetu že od začetka leta 2021. Suše v različnih delih sveta so zmanjšale proizvodnjo hidroenergije, medtem ko je gospodarsko okrevanje po pandemiji povzročilo zakasnjeno vzdrževanje in naložbeni zaostanek. Ruski napad na Ukrajino je morda pripeljal do prve resnične globalne energetske krize. V odziv na to se je zavedanje o nujnosti zagotavljanja energetske oskrbe skozi obnovljive vire energije povečalo. Podobno kot po naftnem šoku v sedemdesetih letih so se energetske politike preverjale, da bi dosegli cilje razogljičenja in povečali energetsko neodvisnost. Leto 2022 se lahko zapiše kot prelomno leto za globalni prehod v energetsko tranzicijo. Individualni in multilateralni napori so nujni, da se bomo lahko aktivno odzvali in to obdobje spremenili v ključni trenutek za ambiciozno in usklajeno prizadevanje po svetu za prihodnost s čisto in varno energijo.

    Pogled na udeležence iz občinstva

    Steffi Lemke

    Nagovor Steffi Lemke, zvezne nemške ministrice za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in zaščito potrošnikov, je opozoril na politične in gospodarske posledice vojne v Ukrajini, ki so v enem letu popolnoma spremenile odnose med EU in Rusijo. Kljub temu dejstvu se Nemčija odreka jedrski energiji, kar bo realizirano v dveh tednih, ko bodo zaprli še zadnji dve delujoči elektrarni. S tem se bo izboljšala varnost, saj se lahko iz primera z vojnega območja naučimo, da je tveganje preveliko. S pravilno cenovno politiko so cene energentov znižali na sprejemljivo raven za gospodinjstva in gospodarstvo. Vse to se je dogajalo tudi v času največje klimatske krize, ki je sprožila proces hitrejšega prehoda k obnovljivim virom energije.


     

    Anton Milner

    Nagovor izvršnega direktorja podjetja ib vogt GmbH Antona Milnerja nas je predramil in spomnil, kje se skriva glavni problem. Posel sam po sebi ni težaven, največje težave se pojavljajo drugje – pri umestitvi projektov v okolje. Odločitve se sprejemajo predolgo in realizacija projektov se zato preveč zavleče. Kljub temu pa velikost projekta ni ovira, saj je omenil primer enega največjih projektov v Singapurju – fotovoltaične elektrarne s kapaciteto 3,5 GW ter baterijskim hranilnikom s kapaciteto 12 GWh in naložbo v vrednosti od pet do sedem milijard dolarjev. Pri tem pa je poudaril, da se takšen projekt lahko realizira v osmih letih. Že nekaj časa je jasno, da so investicije v fotovoltaične elektrarne najcenejše glede na ceno kWh.

    “Lahko postavim fotovoltaičen sistem z zmogljivostjo 150, 200, 300 megavatov v enem letu. To ni moj problem. Moja težava je pet ali šest let, ki jih potrebujemo samo za sprejemanje odločitev,” je dejal Anton Milner v nagovoru.


    Elizabet Wathuti

    Govor Elizabeth Wathuti, ustanoviteljice pobude Green Generation iz Kenije, opozarja na medsebojno povezanost okoljskih problemov in naših življenj. Naša življenja so odvisna od okolja in od naše skrbi zanj. Kljub omejenim možnostim ima 70 % afriške populacije omejen dostop do električnega omrežja, 600 milijonov Afričanov pa sploh nima dostopa do električne energije. Poleg tega ima 970 milijonov ljudi na afriški celini omejen dostop do čiste vode. Vendar pa ljudje razumejo, da je zgolj obnovljiva energija ključnega pomena za varno prihodnost. Dostopnost do čiste in nizkocenovne energije lahko rešuje življenja. Leta 2019 je onesnaženje zraka prispevalo k smrti 1,1 milijona Afričanov. Fosilna goriva so slepa ulica, prihodnost pa leži v uporabi čistih in obnovljivih virih energije.


    Panel: Izboljšanje afriško-evropskega sodelovanja za zeleno prihodnost.

    Tako v Afriki kot v Evropi se uvajanje obnovljivih virov energije nadaljuje, vendar je pot do ogljične nevtralnosti še dolga. V tem skupnem boju za pospešitev prehoda na obnovljive vire energije se pojavljajo področja medsebojno koristnega sodelovanja: Afrika ima največji potencial obnovljivih virov energije na svetu, vendar mora povečati naložbe v infrastrukturo in industrijo obnovljive energije. Evropa je že precej napredovala pri prehodu na obnovljive vire energije, vendar mora najti načine za zadovoljitev svojih energetskih potreb izključno iz obnovljivih virov ter razogljičenje svojega kompleksnega industrijskega sektorja. Usmerjanje evropskih naložb v afriški sektor obnovljivih virov energije, hkrati pa povečanje dobave obnovljivih PtX-izdelkov iz Afrike v Evropo, bi lahko rešilo oba izziva.

    Hkrati bi povečanje zelenih naložb in vzpostavitev trgovine z obnovljivimi PtX-izdelki pospešila lokalni prehod na obnovljive vire energije, spodbujala trajnostno rast, ustvarjala nova delovna mesta in ustvarjala socialno ekonomske priložnosti za prebivalstvo na obeh celinah. Potencialne koristi so vzajemne: Afrika lahko izkoristi svoje obilne obnovljive vire za proizvodnjo energije in PtX, hkrati pa pospeši lokalno industrializacijo s privabljanjem energetsko intenzivne industrije. Evropa lahko zapre svoj domači proizvodni primanjkljaj v PtX-izdelkih, ki jih potrebuje za svoje industrijske in transportne sektorje, z zanašanjem na dolgoročna partnerstva z afriškimi državami.

    Pogled na oder

    Obisk Veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu

    Poleg obiska konference Berlin Energy Transition Dialogue (BETD) so me povabili tudi na vljudnostni pogovor na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu. Vljudnosti pogovor je potekal z veleposlanico dr. Ana Polak Petrič in ekonomskim svetovalcem g. Goranom Križem. To je bila tudi priložnost za izmenjavo idej in pogledov na področje trajnostne energije in prehoda na nizkoogljično družbo ter za navezovanje novih stikov in mreženje. Ob tej priložnosti smo dr. Polak Petrič podarili »DeMS paket«, kot vljudnostno gesto s strani našega društva.


    2. dan


     

    dr. Robert Habeck

    Govor državnega ministra za gospodarstvo in podnebno ukrepanje dr. Roberta Habecka: “Naš cilj je jasen: globalno segrevanje je treba ohraniti pod 1,5 °C. Ta cilj je še vedno dosegljiv. Imamo znanje, tehnologijo in orodja, da to dosežemo. Vendar je potrebno več ukrepov kot doslej. Trenutno poročilo IPCC je hkrati opomin in motivacija, da se to doseže. Sedaj je ključno, da naredimo resničen napredek pri spodbujanju prehoda na obnovljive vire energije. Eden od pogojev za to je mednarodno sodelovanje. Podnebna kriza zahteva več, ne manj sodelovanja: pri prehodu na podnebno nevtralne sisteme za proizvodnjo energije in razogljičenje industrije, ki je sedaj naslednji izziv, s katerim se moramo spopasti. Potrebujemo enotne standarde za zelene vodikove mreže, za proizvodnjo zelenega jekla in okolju prijazno proizvodnjo gradbenih materialov. Vemo, kaj je treba storiti za obvladovanje podnebne krize. Sedaj je potrebna politična volja, da to storimo brez odlašanja.”


    dr. Sultana bin Ahmeda Al Jabera

    Govor dr. Sultana bin Ahmeda Al Jabera, predsednika COP28, se je osredotočal na pomembnost zagotavljanja enakosti pri prehodu na čisto energijo. “Treba je zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen,” je dejal. Poudaril je, da so države v razvoju lani prejele le 20 % naložb v čisto tehnologijo, čeprav predstavljajo 70 % svetovnega prebivalstva, vključno z 800 milijoni ljudi, ki nimajo dostopa do energije. Zato je ključno, da imajo dostop do najmanj ogljično-intenzivnih možnosti, ki so danes na voljo, medtem ko gradimo energetski sistem za prihodnost. Za dosego tega cilja je finančna podpora ključnega pomena. Dr. Al Jaber je poudaril, da države po svetu dosegajo različne stopnje napredka v energetski preobrazbi, zato ne moremo sprejeti pristopa, ki bi ustrezal vsem. Pozval je k potrojitvi globalne zmogljivosti obnovljive energije do leta 2030 in šestkratni povečavi do leta 2040 na 50.000 teravatnih ur, saj svet skuša zmanjšati emisije za 43 % v naslednjih sedmih letih.


    Heike Bergmann

    Predstavnica podjetja Voith Hydro za Afriko Heike Bergmann, se osredotoča na pomembnost transformacije industrije za reševanje izzivov, ki jih prinašajo klimatske spremembe. Poudarja, da je ključnega pomena, da se zagotovi zanesljiva in cenovno dostopna energija ne samo v razvitih državah, ampak tudi v državah v razvoju, kot je Afriška celina, ki se sooča z izzivi, kot so revščina, pomanjkanje dostopa do čiste vode in zdravstvenega sistema ter občutljiv ekosistem. Bergmannova tudi opozarja, da se mnoge od teh držav še vedno zanašajo na fosilna goriva, saj so ta pogosto na voljo in se zdijo poceni. Vendar pa je ključno, da politika ustvari pogoje za industrijo, ki bo ustvarjala inovativne tehnične rešitve za prihodnost. Le tako bo mogoče rešiti največji izziv našega časa, klimatske spremembe, hkrati pa zagotoviti kakovostno življenje in gospodarski razvoj.


    Mitzi Jonelle Tan

    Govor mlade govornice, mednarodne predstavnice in organizatorke skupine Youth Advocates for Climate Action Philippines (YACAP). Da bi dosegli globalno zeleno prihodnost, moramo preučiti trenutni sistem, ki je usmerjen v dobiček in obseden s fosilnimi gorivi. Ne moremo več zanemarjati fizičnih omejitev planeta in potreb ter glasov najbolj marginaliziranih. Potrebujemo spremembo sistema.

    Ob tem je postavila vprašanje občinstvu, kdaj bo Nemčija izstopila iz kluba ogljičnih držav. Naravni plin je namreč fosilno gorivo in ne more biti trajnostna rešitev za prihodnost. Nepravičnost sistema izhaja iz zgodovine kolonialističnega odnosa držav. V boju proti korporacijam, ki uničujejo naravo po svetu, umirajo okoljevarstveni aktivisti. Nadlegovanje okoljevarstvenih aktivistov ni samo posebnost držav v tranziciji, ampak se to dogaja tudi v Nemčiji. Ne smemo nadaljevati pod sloganom “posla kot običajno”. Namesto tega moramo investirati v odpravo posledic, a to ne v obliki kredita, ampak kot pomoč oziroma odškodnina na podlagi zgodovinskih dejstev. Ukrepati moramo sedaj, sicer bo prepozno.

    
    

     

    Povzel in zapisal Ignac Završnik

  • 1000 električnih kilometrov do Berlina

    1000 električnih kilometrov do Berlina

    Opraviti pot iz Ljubljane do Berlina z električnim vozilom Tesla Model Y je bilo posebno doživetje, saj je udobna in varna vožnja z nizko porabo energije pravi užitek. Pot je bila dolga 996 kilometrov in je trajala 11 ur in 22 minut, nekoliko dlje od prvotnega izračuna, predvsem zaradi oteženih prometnih razmer.

    Radovljica, prvi postanek, predvsem zaradi kave.

    Iz Ljubljane po avtocesti proti Beljaku. Vozilo Tesla Model Y se je obneslo izjemno dobro, saj je zmogljiva baterija omogočila zanesljivo in učinkovito vožnjo po avtocesti. Nato mimo Salzburga ter na avtocesto A8 proti Münchnu.

    Tesla s prav posebno barvo platišč

    Vreme ni šlo na roko, pogoji so bili težki, vključno z dežjem in snegom. Temperatura se je gibala od 0 °C do 5 °C, vendar pa se je vozilo Tesla Model Y odlično obneslo v teh razmerah, saj je imelo učinkovito električno klimatsko napravo in ogrevanje, kar je zagotavljalo udobno vožnjo tudi v slabših vremenskih razmerah. Zaradi ledenih ploskev na cestišču je bila odločitev za celoletne gume pravilna.

    Polnjenje na polnilnicah Supercharger v omrežju Tesla omogoča zelo hitro polnjenje, ki lahko v nekaterih primerih omogoča več sto kilometrov dosega v samo nekaj minutah. Druge javne polnilnice s standardom CCS lahko omogočajo nižje hitrosti polnjenja, odvisno od moči polnilnice in modela vozila. Zaradi ugodne cene sem večino polnil pri ponudniku hitrega polnjenja Enel. Cena, 0,31 € na kWh, je bila namreč trenutno najnižja, in to brez mesečne naročnine. V primeru Tesla SC je cena višja, in sicer 0,61 € na kWh.

    Cena je nižja, vendar tudi izkušnja je temu primerna. Spodaj je primer napake, zaradi katere sem moral vozilo premakniti na drugo polnilno mesto.

    Čeprav je bilo na poti kar nekaj ovir, kot so prometne nesreče/zastoji in gradbišča, je zanesljiv navigacijski sistem natančno vodil po najboljši poti do želenega cilja. Pot je vodila po avtocesti A9, vse do Berlina in nato na avtocesto A10, ki obkroža Berlin. 

    Veter in izračun

    Večina hotelov, ki ponujajo storitve polnjenja električnih vozil, ima polnilne postaje nameščene v garažah ali na parkiriščih. Polnilne postaje so običajno opremljene s standardnim priključkom za polnjenje električnih vozil, ki ga lahko uporabljajo različni modeli vozil. In tudi zdaj je bilo tako. Polnjenje električnega vozila na polnilni postaji v garaži hotela je običajno preprosto in enostavno, če ni zasedeno. Polnilno mesto je zasedalo fosilno vozilo, kar nam je prvi dan onemogočalo polnjenje. Z malo dobre volje se je uredil tudi ta problem.

    Zasedeno parkirišče

    Opravljena pot je dokaz, da se z električnimi avtomobili zmore in lahko, ne da za to trpi udobje, saj je bila celotna razdalja prevožena brez težav s štirimi postanki. Električni avtomobili so priljubljeni predvsem zaradi svoje okoljske naravnanosti in učinkovitosti ter nas lahko prepričajo, da postanemo bolj trajnostno naravnani. Opravljena pot je dokaz, da so električni avtomobili lahko tudi izjemno praktični in udobni.

    Podatki o postankih in polnjenju

    • 6.58 Ionity Radovljica, 20 minut, jutranja kava in polnjenje do 98 % (10,72 kWh)
    • 9.53 Ionity Golling an der Salzach, 22 minut, odmor za malico, polnjenje do 85 % (19,62 kWh)
    • 13.26 Alego Hilpoltstein, 60 minut, odmor za kosilo, polnjenje do 99 % (70,81 kWh)
    • 17.17 Tesla SC Nempitz, 14 minut, varnostno polnjenje do 65 % (23,96 kWh)

    Stroški plačljive polnilne infrastrukture od Ljubljane do Berlina.

    • Enel (101,15 kWh × 0,31 € = 31,36 €) + Tesla SC (23,96 kWh × 0,61 € = 14,62 €) = 45,98 €

    Povprečna poraba Ljubljana – Berlin – Ljubljana 176 Wh/km, prevoženih 1991 električnih kilometrov

     

    Zapisal Ignac Završnik

     

  • DEMS poda predlog regulacije cen za polnjenje električnih vozil

    DEMS poda predlog regulacije cen za polnjenje električnih vozil

    Spoštovani g. minister mag. Bojan Kumer,

    Društvo e-mobilnost Slovenije je društvo s statusom nevladne organizacije v javno korist in ima kot glavni cilj delovanja zavzemanje za hitrejši prehod na trajnostno mobilnost z uporabo električnih vozil, postavljanjem lastnih sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov.

    Spremljamo vaše delovanje in delovanje vašega ministrstva in nas veseli, da se aktivno ukvarjate z energetiko ter sedaj tudi združujete pod eno streho okolje in energetiko, ki drug brez drugega težko delujeta uspešno. Z nekaj direktorati vašega skupnega ministrstva imamo tudi redne stike in zgledno sodelujemo.

    Zaradi turbulentnih časov na energetskem področju dobave energije se je do sedaj vlada ukvarjala z regulacijo cen električne energije, toplote, plina za potrošnike in mala podjetja, kar čutimo doma in se vam za to zahvaljujemo. Izvedla se je tudi ponovna regulacija pogonskih goriv, ki so trenutno občutno cenejša kot v povprečju EU ter tudi cenejša kot v bližnjih sosednjih državah.

    Nasprotno pa se je na področju zagotavljanja dostopnosti do polnilne infrastrukture na javnih polnilnicah in tudi tistih, ki jih je postavila in financirala država (SODO), zgodilo ravno nasprotno, cene drvijo v nebo in za nekajkrat presegajo cene, ki jih imamo potrošniki ali mala podjetja. Trenutno so cene polnjenja na javni polnilni infrastrukturi tako visoke, da strošek vožnje na kilometer presega strošek vožnje z bencinskim motorjem na notranje izgorevanje, kar nas oddaljuje od usmeritve v trajnostno mobilnost.

    Trg polnjenja električnih vozil je zelo pomemben za razvoj področja e-mobilnosti in tudi kot korenček za tiste, ki razmišljajo, da svoje vozilo nadomestijo z električnim. Zelo potrebno je, da imamo potrošniki in podjetja stabilno in dolgoročno politiko podpor oziroma bonitet, ki so znane nekaj let vnaprej, da omogočajo načrtovanje, kakovostno redundantno mrežo polnilne infrastrukture (večje število mest za polnjenje, ki delujejo vsaj 98 % časa), namenjene polnjenju na poti za nas domačine kot tudi za turiste, ki prehajajo Slovenijo ali imajo pri nas končno destinacijo, ter veliko število počasnih polnilnic na vseh možnih destinacijah ter za pregledno in pošteno ceno.

    Gospod minister! Apeliramo, da kot prvi hitri ukrep sprejmete shemo, da bi lahko komercialni ponudniki storitve polnjenja na svoji polnilni infrastrukturi kupovali regulirano ceno elektrike in s tem zagotavljali strokovno učinkovito ceno polnjenja za uporabnike ter s tem uravnotežili cenovne škarje med fosilnimi gorivi in elektriko, ki je bolj zelen način prevoza.

    Enako bi vas prosili, da imate pri nadaljnjih dolgoročnih ukrepih v mislih razmerje med stroškom vožnje z ekološkimi viri proti fosilnim gorivom v korist ekoloških virov.

    Prosimo vas tudi, da se predmetna tematika razhajanja med ceno elektrike za pogon vozil in ceno fosilnih goriv prenese tudi na agendo EU, ker je tudi v tujini cenovni kaos in je tudi potovanje po EU za nas uporabnike električnih vozil dražje in bolj zapleteno kot vožnja s fosilnim pogonom.

    Prepričani smo, da razumete našo problematiko in da boste hitro ukrepali, zato se vam najlepše zahvaljujemo.

     

    Zapisal za UO DeMS

    Marko Logonder

  • DEMS komentar na cilje za leto 2035

    DEMS komentar na cilje za leto 2035

    Konec ali začetek sveta, kot ga poznamo?

    Marsikoga je razburila novica, da želi oziroma bo Evropska unija prepovedala prodajo avtomobilov na notranje izgorevanje z letom 2035.

    Konec ali začetek sveta, kot ga poznamo?

    A če dobro preberemo novico, objavljeno na strani EU je stvar rahlo drugačna. Cilj je namreč klimatska nevtralnost do leta 2050, kar v praksi pomeni, da praktično ne želimo več imeti CO2 izpustov oziroma kar bi jih takrat proizvedli, bi jih tudi znali pobrati iz ozračja in jih ali ponovno uporabiti ali trajno skladiščiti. Pravzaprav to znamo početi že danes s proizvodnjo sintetičnih goriv kot je na primer kerozin, a je njihova proizvodnja še dražja od vodika, pridobljenega preko elektrolize.

    Vir: https://cleantechnica.com/2021/02/01/chart-why-battery-electric-vehicles-beat-hydrogen-electric-vehicles-without-breaking-a-sweat/

    Zakaj tak uvod? Kot je marsikdo že opazil, je v Sloveniji dokaj velik odpor proti električnim vozilom, tako na strani odločevalcev kot tudi uporabnikov. Glavni razlog pri uporabnikih je seveda visoka cena, a kot kaže raziskava ZPS iz leta 2021 se bodo slednji cenili do te mere, da bodo postali splošno dostopni in to še krepko pred letom 2035. Strašenje, ki ga trenutno povzročajo nekateri vidni gospodarstveniki z najavami, da bodo osebni avtomobili postali predragi za večino uporabnikov so tako bolj kot ne namenjeni ohranjanju trenutnega stanja.  Preseneča nas tudi odpor na strani odločevalcev, kjer naredijo zelo malo v smeri spodbujanja nakupa novih električnih vozil tako pri fizičnih kot pravnih osebah. Glede na to, da Slovenija nima naftnih vrtin niti močne avtomobilske industrije je razlog za zaviranje zelo vprašljiv, prodajne številke pa nas postavljajo na rep evropskih držav po deležu električnih vozil.

    Slow Europe

    Tu sta še dve težavi, na katere nasprotniki elektrifikacije voznega parka radi pokažejo, javna polnilna infrastruktura in lastna proizvodnja elektrike. Pri slednji smo deloma odvisni od uvoza in novi viri elektrike bi prišli prav že sedaj, ne le v prihodnosti. Možnih rešitev je več, od nove nuklearne elektrarne do pospeševanja izgradnje obnovljivih virov energije, a pri slednjem se na državnem nivoju stvari ne odvijajo v želeni smeri. Na portalu Tehnozvezdje so izračunali, da bi, če bi elektrificirali celoten slovenski vozni park osebnih vozil (slabih 1,2 milijona osebnih avtov) porabili približno polovico proizvodnje NEK.

    Žal  zaostajamo tudi pri izgradnji javne polnilne infrastrukture, tako pri hitrih kot počasnih polnilnicah. Avtocestni križ je še nekako pokrit z njimi, a slabo vzdrževan, na podeželju pa jih praktično ni. Vsekakor je tudi tu potreben pospešek, da bi vsaj dosegli evropsko povprečje.

     

    Cilji iz leta 2017

    Avtomobilski svet, kot ga poznamo se zagotovo nepovratno spreminja, ne glede na želje proizvajalcev avtomobilov ali nafte. O prednostih in slabostih električnih vozil smo že veliko pisali in praktično z vsakim novim dnem je slabosti manj. Žal pa tudi slednji niso odgovor na čedalje več prometnih zagat, a zopet smo tu bolj kot ne odvisni od odločevalcev.

    Zapisal

    Alan Orlič

  • DeMS in test Tesla Model S Plaid

    DeMS in test Tesla Model S Plaid

    Na zimsko februarsko nedeljo zjutraj smo se zbrali ob priložnosti, ki je ljubitelj električnih vozil ne sme zamuditi, preveriti zmogljivosti testnega modela v okviru Siolovega testa.

    Tesla Model S Plaid

    Seveda, saj gre za znamko vozila, brez katere ne bi nikoli bilo tako hitrega premika vozil s fosilnih goriv na elektrifikacijo. Govorimo o znamki Tesla ter o modelu vozila iz leta 2012, Model S. 

    Prenove je bil deležen že pred dvema letoma v ZDA, zdaj je končno prišla tudi v Evropo. Po zunanjosti je ostal skoraj enak, ampak tehnologija in izdelava sta na veliko višji ravni. Kot je znano, pri Tesli nov ali prenovljen model najprej predstavijo v najvišji različici, v tem primeru najprej Model S Plaid.

    Več možnosti za P,R,N in D

    Kaj to pomeni? Vozilo s 1020 konjskimi močmi ter tremi motorji, dvema na zadnji osi ter enim spredaj. Navadna običajna limuzina za pet potnikov in ogromnim zadnjim prtljažnikom za tovor ter sprednjim, imenovanim “frunk”, ki je celo tapeciran, brez trde plastike, od 0 do 100 km/h pospeši v dveh sekundah.

    Frunk

    Polnjenje je neverjetno, z 250 kW moči polni do 38 %, temu sledi rahel padec. To pomeni v 12 minutah z 10 % do 52 % ali z 10 % do 80% v 27 minutah.

    Moč polnjenja 256 kW na SC V3

    Nekaj novega, česar je človek navajen bolj v letalu, je volan, imenovan yoke (slovensko jarem), ki je zgoraj odrezan, namesto obvolanskih ročic pa uporabljamo gumbe na volanu – za smernike, kar se meni zdi zelo uporabna zadeva, pa tudi gumb za hupo in pranje prednjega stekla. Smer vožnje izbiramo kar na glavnem zaslonu. Vožnja kljub brutalnim pospeškom je lahko zelo varčna, govorimo o avtocestni vožnji do 130 km/h, kjer brez težav lahko brez polnjenja prevozimo 500 km. Kapaciteta baterije je neto 98 kWh. Sprednja sedeža sta zelo udobna, oba ogrevana in hlajena, kar vabi na zelo dolgo potovanje. Zadnji sedeži so tudi zelo udobni in v naslonu za roke, ki se spusti iz srednjega sedeža, tudi z brezžičnim polnilcem za dva telefona.

    Brezžično polnjenje

    Med sprednjimi sedeži zadaj je tudi manjši zaslon, občutljiv na dotik, na katerem nastavljamo ventilacijo, gretje sedežev ter gledanje Netflixa in YouTubea tudi med vožnjo. Na zadnji klopi se odrasle osebe ne bodo počutile najbolje zaradi visokega položaja za noge, kar je znano že od prve različice Modela S in tako je ostalo tudi tu. In to je velik minus za tako veliko potovalno limuzino.

    Največji plus in največja prednost v vseh vozilih Tesla je superiorna programska oprema, ki omogoča predgretje baterije, informacije o zasedenosti polnilnic in tarifah polnjenja, uporabo Netflixa, Disney + in YouTubea ter Spotfyja, inovativno in preprosto uporaba vseh funkcij vozila na enem mestu, odlične asistenčne sisteme itd. V Modelu S Plaid ima sistem za upravljanje vozila zmogljivosti konzole PlayStation 5 s procesorjem AMD Ryzen. V sistemu lahko igramo igre, ampak naložiti si jih moramo sami, kot pri igralnih konzolah. Prve različice Modela S Plaid v ZDA so imele 8 GB pomnilnika, kar ni omogočalo igranja iger, evropska različica pa ima 16 GB in omogoča igranje kot z najnovejšimi konzolami. Med polnjenjem vozila tako ne bo dolgčas, prihaja pa tudi možnost, da bi vozilo uporabljali kot konzolo in zrcalili sliko igranja iger domov v dnevno sobo na domači televizor.

    Zadnji zaslon

    Skratka, Plaid ne razočara v nobenem pogledu ter ima veliko več, česar drugi nimajo. Cena? Če obstaja vozilo, v katerem lahko vozimo pet oseb in pospeši v dveh sekundah do 100 km/h ter polni izjemno hitro, temu pa dodamo še igranje iger na ravni vseh najnovejših konzol ter za piko na I omrežje zelo zanesljivih hitrih polnilnic po celem svetu, in to vse za dobrih 140.000 €, mislim, da konkurence ni.

    Zapisal

    Blaž Hrovat



    Zbor pri hotelu Nox

    Matjaž Potrč

    S Teslo Model S Plaid sem se najprej peljal zadaj, zato prvi vtis ni bil dober, saj ob svoji višini nisem navajen, da bi v katerem koli avtu sedel tako, da stegen ne bi mogel imeti na sedežu in da ne bi mogel nog vsaj malo potisniti pod sprednji sedež. Ampak sem na to hitro pozabil, ko sem se začel »igrati« z zaslončkom, namenjenim potnikom zadaj. Z njim uravnavamo temperaturo, usmerjamo zrak, nastavljamo moč ogrevanja posameznega sedeža, izbiramo glasbo ali tudi med vožnjo gledamo Netflix, YouTube ali Twitch.

    Prvi vtis za krmilom avta je bil povsem drugačen. Nastavitev na zaslonu sem seveda povsem navajen iz svojega Modela Y, privajanje je zahtevalo predvsem vklapljanje smernikov, saj imam seveda po vseh prevoženih kilometrih z najrazličnejšimi vozili povsem avtomatizirano uporabo leve obvolanske ročice. Še posebej sem iskal, kje je stikalo za vklop desnega smernika, pred zapuščanjem krožišča, ko je bil jarem zaradi vožnje v krogu obrnjen še levo – ročica je v avtu vedno na istem mestu, ne glede na to, kako je obrnjen volan, tipke pa se z obračanjem premikajo, in če takrat držiš krmilo samo z desno roko, začneš z levo iskati tipke … In seveda sem pri obračanju najprej hotel zagrabiti volan na zgornjem delu, pa tam ni bilo ničesar. Mislim sicer, da bi se tudi takšnega krmila hitro navadil, in če bi se sam odločal za nakup, verjetno ne bi vzel navadnega volana, ki je zdaj na voljo brez doplačila, saj tudi v tem primeru ostaja vklapljanje smernikov z gumbi, obvolanskih ročic ni možno dobiti.

    Yoke

    Pospeški so res nori, še posebej, ko te kot potnika presenetijo med vožnjo, čeprav se pelješ že okrog 100 km/h. Takrat sem bil vesel, da sem imel za seboj vzglavnik. Pa niti nismo preizkusili najhujših, tistih v načinu drag strip, ki najprej zahtevajo ogrevanje baterije na optimalno temperaturo.

     

    Ignac Završnik

    Model S Plaid. Brutalni pospeški, dovršena notranjost, “Yoke” volan in ultra hitro polnjenje vas preseneti pri najnovejši Tesla Model S Plaid. Sodelovanje z Gregorjem Pavšičem vedno prinaša sinergijo znanja in izkušenj, ki se vidijo v čedalje boljših zapisih s področja električne mobilnosti z ene in druge strani.  Spodaj je posnel pospeške do 200 km/h v 7,3 s. Odlični rezultati.

     

     

  • Polno naloženi z električnim vozilom do Švice

    Polno naloženi z električnim vozilom do Švice

    Potopis · Z električnim vozilom na smučanje · januar 2023

    Polno naloženi z električnim vozilom do Švice

    Zimski čas prinaša različne izzive na področju uporabe električnih vozil. Eno so zimske razmere na cesti, drugo je večja poraba in seveda zasedenost ultra hitre polnilne infrastrukture v EU.

    • Slovenija → Arosa
    • smučarska oprema in strešni prtljažnik
    • do 1867 m
    4odseki do Arose
    0,31 €za kWh z JuicePass na Ionityju
    468 Wh/kmrekordna poraba na vzponu
    1867 mnadmorske višine na cilju
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik

    Poti do smučarskih središč v bližini smo opisovali že pred leti. Pot do smučišča v Avstriji z električnim vozilom. Za vas pa smo preverili, kakšna je situacija v 2023.

    1863 metrov nad morjem, sneg, veter in nizke temperature
    1863 metrov nad morjem, sneg, veter in nizke temperature

    Pred potjo: preverite ceno gostovanja

    Pred vsako potjo je treba preveriti, kakšna je cena gostovanja pri ponudnikih plačljive polnilne infrastrukture. Cene so različne in prihranki so lahko precejšnji. Tudi o tem smo že pisali v zapisu »DeMS preverja cene plačljive polnilne infrastrukture«.

    Izbrali smo si zakup 145 kWh pri »JuicePass« aplikaciji po ceni 45 €, kar je trenutno najbolj ugodno v množici različnih ponudnikov in omogoča gostovanje na Ionity mreži ultra hitrih polnilnic (1 kWh = 0,31 €). Vendar pozor, sprememba paketa pri »JuicePass« lahko traja tudi do 24 ur. V našem primeru se je ta sprememba zgodila v nekaj minutah. Uporabljali smo tudi možnost Tesla SC, saj smo želeli preizkusiti različne možnosti polnjenja. Vendar je bila v času naše poti cena na Tesla SC precej višja (1 kWh = 0,47 €)

    JuicePass · Ionity0,31 €/kWhpaket 145 kWh za 45 €
    Tesla Supercharger0,47 €/kWhv času naše poti
    Aplikacija JuicePass
    Aplikacija JuicePass – paket
    Aplikacija JuicePass – potrditev

    Štirje odseki, štiri porabe

    1. Odsek 1 · Golling244 Wh/km242 kmporabljenih 58,53 kWh
    2. Odsek 2 · TürkheimTesla SCdež, nizke temperatureporabljenih 39,02 kWh
    3. Odsek 3 · Maienfeld221 Wh/km176 kmporabljenih 39,02 kWh
    4. Odsek 4 · Arosa468 Wh/km50 km, vzpon na 1867 mporabljenih 23,57 kWh

    Nizke temperature, dež, polno naloženo električno vozilo z vso smučarsko opremo in strešni prtljažnik so prinesle tudi rekorde v porabi. Prvi odsek v dolžini 242 kilometrov je prinesel presenečenje v obliki povprečne porabe 244 Wh/km.

    #01 Porabljenih 58,53 kWh.
    #01 Porabljenih 58,53 kWh.
    Z električnim vozilom do Švice

    Gneča na vseh polnilnicah

    Drugo presenečenje pa je bilo zasedenost polnilne infrastrukture. Vse je bilo zasedeno, tudi 50 kW polnilnica, ki je bila v bližini in se je na njej polnil BMW i3. Postanek nam je omogočil odmor za jutranjo kavo in možnost, da si razgibamo sklepe.

    Odpravili smo se naprej in si za naslednji postanek izbrali Tesla SC. Morda ne bo tako zasedeno, kot je bilo v Avstriji. Zmotili smo se! Tudi Tesla SC so zasedeni, kljub višji ceni za 1 kWh v primerjavi z »JuicePass«.

    Eno prosto mesto
    Eno prosto mesto
    #02 Porabljenih 39,02 kWh
    #02 Porabljenih 39,02 kWh
    Dež, nizke temperature
    Dež, nizke temperature

    V bližnjem Burger Kingu smo si privoščili kosilo in si v tem času napolnili vozilo na 89 %. Zaradi sneženja smo se odločili še za en postanek v Švici, bolj zaradi varnosti kot zaradi potrebe.

    Tretji odsek v dolžini 176 kilometrov je prinesel malce nižjo porabo 221 Wh/km. Da ne bo zmote, tudi v Švici je bila gneča na polnilni postaji.

    #03 Porabljenih 39,02 kWh
    #03 Porabljenih 39,02 kWh
    Polno zasedeno
    Polno zasedeno

    Zadnjih 50 km: rekord v porabi

    Zaradi slabega vremena in mraza smo vozilo napolnili do 71 %. Nikoli se ne ve, kaj nas čaka na takšni poti. Četrti odsek v dolžini 50 kilometrov je prinesel zaradi snega, mraza in vzpona na 1867 metrov nadmorske višine rekord v porabi 468 Wh/km.

    !
    468 Wh/kmSneg, mraz in vzpon na 1867 metrov nadmorske višine
    #04 Porabljenih 23,57 kWh
    #04 Porabljenih 23,57 kWh

    Razmere so bile čisto zimske in uspelo nam je narediti nekaj fotografij za spomin na snežni metež. V primeru snega na cesti priporočamo opcijo “Teren” pri TMY Dual Drive.

    Arosa
    Arosa
    Sneg se nabere na zadnjem delu
    Sneg se nabere na zadnjem delu

    Nasvet #01

    Mraz in ogrevanje vozila

    Kako pa ogreti električno vozilo v hudem mrazu? Zaradi višine in mraza smo testirali tudi to. V nekaj minutah smo dobili spodnji rezultat. Za vse skeptike, mnogo hitreje kot pri vozilih, gnanih na fosilna goriva.

    Ogrevanje vozila – začetek
    Ogrevanje vozila – rezultat

    Nasvet #02

    Cena smučarskih kart v Švici

    Običajno se smučarske karte kupijo na samem smučišču. Švicarske cene niso nizke in dnevna karta stane po ceniku tudi do 72 CHF. Kako do cenejše karte? Uporabite to povezavo in kupite karte preko spleta. Določena obdobja izven sezone imajo tolikšen popust, da je cena dnevne karte enake ceni dnevne karte na Krvavcu.

    Sneg in mraz
    Sneg in mraz

    Naslednja avantura bo z vami?

    Člani DeMS skupaj potujemo, preizkušamo polnilnice in delimo izkušnje z dolgih poti.