Spoštovani gospod Primož Lemež,
Hvala za vaša vprašanja! tudi sam sem velik privrženec trajnostne mobilnosti (še posebej FCEV), ki jo že vsaj 13 let podpiram po svojih najboljših močeh. Morda se v kratkem sestaneva in skupaj preveriva kako lahko še koristiva pri teh naporih, morda skupaj nabaviva vozilo na vodik ? in koristiva polnilnico v Lescah. Prepričan sem, da naju bodo upravitelji polnilnice z veseljem oskrbeli, če nama uspe nabaviti vsakemu vsaj eno vozilo, še toliko rajši ?
Naj podam še namig; polnilnica v Lescah je namenjena avtobusom, ki jih polnimo pri tlaku 350 bar, ker imajo dovolj prostora za večje, cenejše rezervoarje, tako morava razmisliti o nakupu avtobusa, s katerim lahko prevažava sebe in/ali potnike željne potovanja v TNP in »okrog« blejskega jezera.
Če želiva še osebni avtomobil, naju bo obstoječa polnilnica prikrajšala za približno polovico razdalje, ki jo sicer takšno vozilo nudi z enim polnjenjem.
Imam še dodatni namig; pomagajte mi prosim tudi pri iskanju investitorja v dodatno polnilnico, npr. v Ljubljani, ob LPP garažah, ki nama bo omogočila potovanje po Evropi, danes!
Hvala, ker ste se udeležili nedavnega dogodka in aktivno sodelovali! hvaležen bom za vašo progresivno in pozitivno energijo pri naših naporih glede vzpostavljanja vodikove infrastrukture na slovenskem! Kolega z Avstrije je omenil prometni koridor, ki bo pripomogel k trajnostnemu transportu s FCEV, če se tako odločimo tudi pri nas, in sem že pri dodatnem namigu; širite pozitivno energijo o vodikovih tehnologijah, morda bodo kmalu nujne ?
Ker je projekt »Vodikova polnilnica« dejansko projekt Centra odličnosti za nizkoogljične tehnologije, vaša formalna vprašanja, najbolje, naslovite na direktorja CONOT, prof.dr. Mirana Gaberščka, v cc.
Uf, ti »konkretni« odgovori (skupaj s smeški vred!) pa so nekaj. No, edino kar je g. Auer res povedal, je to, da so mislili na avtobuse in da je zato vodikova postaja samo 350-barska in v Lescah, ker naj bi se avtobusi vozili okoli Blejskega jezera!
Pa razčistimo tole z avtobusi: vodikovega avtobusa v Sloveniji ne moremo imeti. Pa ne samo zaradi nedelujoče infrastrukture, ampak zato ker nam proizvajalci takega avtobusa sploh ne bi prodali. Razlogov za to je več, glavni pa je vzdrževanje. Ampak tudi če bi nekdo že prepričal proizvajalca, da nam tak avtobus vendarle proda, bi bilo to še enkrat več metanja denarja v jezero! Ne samo da bi bil avtobus božjastno drag – že brez stroškov servisiranja – tudi sama pogonska energija, torej vodik, bi bil neprimerno dražji od vseh ostalih energentov. Če se torej že hoče Triglavski narodni park (njegovo delovanje seveda tudi financiramo davkoplačevalci, da ne bo pomote!) okoli jezera voziti ekološko, potem je neskončno boljša rešitev električni avtobus. Ampak, glede na »odgovore« zgoraj, je seveda jasno, da je »avtobus« samo izgovor; mislim, da lahko povsem upravičeno trdim, da celo laž. Proizvajalci teh avtobusov so mi povedali, da se ne spominjajo, da bi iz Slovenije prejeli kakšno resno povpraševanja po vodikovih avtobusih. Res pa je – to moram priznati – da verjetno nisem povprašal čisto vseh proizvajalcev, predvsem ne tistih »garažnih« in tistih manjših proizvajalcev iz Kitajske. In da ti direktor, namesto konkretnih odgovorov, kam in koliko denarja je šlo za tole vodikovo zablodo, pošlje kup smeškov, jasno pove odnos združbe zbrane okoli Razvojnega centra za vodikove tehnologije do porabe javnega denarja. Nihče mi namreč ni želel uradno odgovoriti – niti Ministrstvo za šolstvo šport in izobraževanje – koliko denarja je res prejel Center. Po ovinkih sem izvedel, da je šlo za 10 milijonov (deset milijonov!!!) evrov. Jasno, da ni nihče želel povedati, koliko denarja so sploh dobili!
In tisto »da bi nas z veseljem oskrbeli« je verjetno precej slaba šala … Sem poskusil in vem, kako z »veseljem« nas NISO oskrbeli!
O nesrečni polnilnici sem povprašal tudi preostale partnerje; Petrol je seveda že prej povedal svoje, zdaj pa z mano nočejo več komunicirati.
Kaj pravijo pri Domelu:
1. Kakšna je bila vloga Domela pri tem projektu?
Domel je skupaj s partnerji pomagal pri postavitvi vodikove polnilnice v Lescah. Naša naloga je bila izvedba naročila in prevzem polnilnice. Ob prevzemu smo izvedli testiranje polnilnice in pregled tehnične dokumentacije.
2. Kakšen je bil vložek Domela in kaj si je od tega obetal?
Domel je sodeloval s svojimi zaposlenimi usposobljenimi za različne strokovne naloge iz področja elektromotorjev in krmilne elektronike ter nadgrajeval znanje na področju vodikovih komponent in sistemov. Želeli smo se čim več naučiti in pridobljeno znanje uporabiti tudi pri drugih vodikovih sistemih. Hkrati pa smo želeli z vodikovo polnilnico spodbuditi uporabo vodikovih vozil v Sloveniji. V ta namen smo se prijavili na evropski razpis za vodikove avtobuse, na katerem je kljub enkemu številu točk zmagal konkurent Daimler. Iskali smo kupce za vodikova vozila in se pogovarjali s številnimi podjetji ter občinami, da bi sofinancirali plačilo avtobusov. Vložili smo čas naših zaposlenih in naša sredstva za pripravo projektne dokumentacije ter za pogovore s potencialnimi partnerji. Za predplačilo vodikove polnilnice smo založili finančna sredstva, dokler nismo dobili plačila ob prevzemu polnilnice.
3. Kako komentirate (ne)delovanje polnilnice?
Bili smo pobudnik ustanovitve Razvojnega centra za vodikove tehnologije, ker smo že pred leti v vodikovih tehnologijah videli prihodnost in poslovno priložnost. Izdelujemo EC puhala za dovajanje kisika na membrano gorivne celice. Področje razvoja in raziskav smo razširili na vodikovo črpalko za dovod vodika v gorivni celici. Sodelovali smo pri vzpostavitvi prvih stacionarnih vodikovih sistemov v Sloveniji. Ker je bila za razvoj vodikovih tehnologij nujno potrebna infrastruktura, smo z veseljem sodelovali pri zagonu prve polnilnice. Obetali smo si razvoj prometa na vodikov pogon ter vpliv na boljše sprejetje stacionarnih vodikovih sistemov pri končnih uporabnikih. Na žalost so vodikovi sistemi še vedno vsaj dvakrat dražji od dizelskih in brez subvencij nam ni uspelo prepričati podjetij v nakup. Interesa je bilo veliko, toda doba vračanja investicije je bila predolga. Za primer naj povem, da srednje velik avtobus na vodik stane 650.000€, primerljiv dizelski pa od 180.000-210.000€. Ker ni vozil na vodik v Sloveniji, se polnilnice na žalost ne uporablja.
4. Čigava je bila odločitev, da se polnilnica postavi v Lescah in to 350-barska?
Lesce so bile izbrane zaradi bližine Bleda. Bližina področja Triglavskega narodnega parka in zaščita obeh naravnih jezer je upravičevala uporabo napredne brezemisijske tehnologije. Ideja projekta je bila, da bi vodikovi avtobusi vozili okoli Bleda, hkrati pa bi bila polnilnica zaradi bližine avtoceste dostopna tudi od drugod.
Ko se je polnilnica naročala, je bil rok za dobavo dve leti. Takrat se še ni vedelo, da bodo osebna vozila prešla na višje tlake. Z najboljšimi nameni smo takratni člani RCVTja oziroma vodikovega stebra CONOTa oblikovali tehnične zahteve za polnilnico. Predvidevali smo, da bodo vsaj v začetni fazi demonstracijske aktivnosti pretežno vezane na avtobuse.
Jasno je, zakaj je sodeloval Domel! Želeli so se čim več naučiti! Založili so celo nekaj denarja; sodelovali so pri postavitvi. Pravilno in pozitivno! Morda so ga z zadnjim odgovorom o tem, da niso vedeli, s kakšnim tlakom se bodo polnili avtomobili, pihnili malo mimo. Vprašanje je samo, če so vedeli, da bo na koncu vse skupaj izpadlo kot nateg! Ne trdim, da je to res nateg, trdim, da je vodikova polnilnica izpadla kot nateg!
In za konec še odgovor najbolj odgovornega za postavitev vodikove polnilnice po besedah g. Auerja. Prof. dr. Miran Gabršček! Ja doktor, ki dela v instituciji, kjer zaposleni – domnevno zaradi denarja – med sabo dobesedno obračunavajo v stilu divjega zahoda iz nekega drugega, zdavnaj minulega časa! (Saj se spominjate, kako žalostno je končal direktor te institucij Janko Jamnik!).
No, tu pa so njegovi odgovori:
1. Kako je bil financiran celoten projekt in koliko javnih sredstev (EU in Slovenija) je bilo za polnilnico porabljenih ter koliko sredstev in kaj ste posamezni partnerji v projekt prispevali?
Odgovor: Nabavna vrednost za vodikovo polnilnico, ki je postavljena v Lescah, je znašala 450,948 EUR. 85% sredstev je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 15 % pa RS. Zainteresirani partnerji so v projekt vložili dodatna sredstva. Količino in dinamiko dodatnih vlaganj je določala (in določa) poslovna politika vsakega od partnerjev, kar velja tudi za obveščanje o tovrstnih vlaganjih.
2. Kdo je bil nosilec projekta in kdo je nadzoroval postavitev objekta ter kdo in katero ministrstvo je nadzorovalo porabo sredstev?
Odgovor: Naziv projekta: RRP 8: Demonstracijski projekt 1 – Postavitev polnilnega mesta za vodik; nosilec projekta: Petrol. Porabo sredstev je nadzoroval MZŠI. Po izvedbi projekta je bila v novembru 2013 opravljena podrobna revizija s strani »Projektne enote za izvajanje kohezijske politike« pri MZŠI in ugotovila, da je bila poraba skladna z vsemi predpisi.
3. Kakšne so bile vloge posameznih partnerjev (Co Not, Petrol, Domel, TPJ, KI, TPJ …)?
Odgovor: Vloga CONOT je bila administrativna podpora pri izvedbi projekta, s ciljem, da se vse aktivnosti izvedejo skladno z razpisom, kar je omenjena revizija kasneje tudi potrdila. Glede vloge ostalih partnerjev – glej pojasnilo pri točki 1.
4. Kako, kot direktor CO NOT, gledate na to, da polnilnica ne deluje, čeprav je bil mišljen kot demonstracijski projekt?
+
5. Kako lahko odgovorite na očitek, da je šlo v tem primeru – glede na vsa poznana dejstva – samo za porabo javnih sredstev, ne pa za to, da bi bil projekt v resnici tudi delujoč (četudi samo kot demonstracijsko)?
Odgovor: O projektu ste si sicer že ustvarili podrobno mnenje in ga objavili na več spletnih straneh. Vaše mnenje spoštujem, čeprav se v mnogih točkah z njim ne strinjam. Prepričan pa sem, da se oba strinjava v tem, da je prihodnost človeštva v nizkoogljični trajnostni družbi, ki bo slej ko prej morala zamenjati sedanjo netrajnostno »fosilno družbo«. V tem smislu sem si dolga leta (skozi celotno kariero) prizadeval za uvajanje novih rešitev, od razvoja električnih avtomobilov, uporabe sončne energije ipd. Ob tem seveda ne moremo spregledati dejstva, da je v tem trenutku edina celovita rešitev, ki lahko zamenja fosilna goriva na vseh nivojih, sončna energija v kombinaciji z vodikovimi tehnologijami. Če torej ne bo izjemnih novih odkritij, nas v prihodnosti hočeš nočeš čaka intenzivno uvajanje vodikovih tehnologij na vse področjih delovanja človeštva. Postavitev vodikove polnilnice vidim le kot zelo droben, začeten kamenček v tej zgodbi, s katero Slovenija pravzaprav zgolj sledi precej bolj prodornim državam. Vsekakor nas v nadaljevanju čakajo še precej večji izzivi, ki jih bodo spremljali številni vzponi in padci, nasprotovanja, podtikanja – prehod v novo družbo in lagodje pač nista združljivi kategoriji. Ob tem nam je lahko (čeprav na nek način ironično) za zgled prav začetnik sedanje mobilne fosilne družbe – Karl Benz, ki je s svojo vztrajnostjo in vizionarstvom radikalno spremenil svet, kljub neprestanim tehničnim in finančnim težavam ter kljub splošnemu nasprotovanju in celo posmehu.
S spoštovanjem, Miran Gaberšček
Uf, sem pa gospoda malo razjezil. Je pa res, da je podal bolj konkretne odgovore kot g. Auer. Z mano pa se je šel malo »pingpongati« tudi dr. Gabršček. On trdi, da je bil prav Petrol tisti, ki je skrbel za ta projekt. Ampak tudi doktorjeve odgovore je treba nekoliko pokomentirati. Ne bom se prerekal o ceni za postavitev polnilnice. So pa mi iz Air Liquide, ki je to polnilnico postavljal, neuradno povedali, da so bili pri Petrolu izredno neprijeten partner; da so želeli najcenejšo opcijo in da so še pri tej najcenejši komplicirali. Jasno, v sodobni poslovni mantri Petrola; mi smo veliki, nam morate vse dati (skoraj) zastonj (če nam že ne podarite) in zato morate biti še prekleto srečni!
In glede nadzorovanja projekta iz strani MZIŠ (Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport). Vprašanja sem zastavil tudi njim. Kljub 14-dnevnem predpisanem roku, tudi po več kot mesecu dni (!) še vedno nisem prejel nobenega odgovora! Ne vem, ali jih ne znajo podati ali nočejo ali pa sploh ne vedo, za kaj gre! Kar sedem (s številko: 7!!) raznih inšpekcij in nadzornih organov naj bi se (po neuradnih informacijah, ki sem jih dobil, ker do uradnih itak ne morem priti) ukvarjalo s to nesrečno »delujočo-neobratujočo« polnilnico. In te nadzorne organe seveda plačujemo davkoplačevalci! Kdo pa drug?
S tretjim odgovorom sem 100-odstotno zadovoljen. Polnilnica je bila res postavljena in verjamem, da je bila vsa papirologija lepo zložena! Žal pa se s samo vsebino ni nihče ukvarjal!
Za ta »+« znak v četrtem odgovoru, ne vem, kaj naj bi pomenil. Če je to križ, si lahko mislim, da je gospod Gabršček polnilnico itak že pokopal. Verjetno je bila pokopana, že preden so jo sploh postavili! Bistvo je to, da so dobili in porabili denar!
In na koncu nekaj pridige, kako da ne razumem trajnostne mobilnosti. No, zdaj pa mi dr. Gabršček prosim še odgovorite s kakšnim avtomobilom se vozite? Jaz se recimo z električnim! Verjamem v brezogljično družbo, verjamem tudi v vodik; ampak če se bodo z njim ukvarjali taki šalabajzerji, kot ti, ki so postavljali vodikovo polnilnico v Lescah, potem nas do tja čaka še hudo dolga pot! Absolutno predolga in da niti ne govorim kako zelo draga!
O konkretnih finančnih vprašanjih sem dobil samo izredno natančen odgovor o stroških za postavitev vodikove polnilnice. Ne pa tudi o tem, koliko denarja je dobil Razvojni center za vodikove tehnologije. Ampak brez skrbi; obstajajo službe, ki mi bodo morale na to vprašanje odgovoriti!
Seveda tudi ni nobenega konkretnega odgovora, kaj še ali pa sploh kaj so naredili s tem denarjem. Če bi kaj naredili, bi se s tem tako hvalili, da bi se slišalo do neba, če se že s to »delujočo-neobratujočo« polnilnico hvalijo kot s primerom dobre prakse: »learning by doing«, kot je zadnjič povedal mag. Salkič!
In zdaj naj bi država (Ministrstvo za infrastrukturo) financirala izgradnjo še dveh polnilnici za vodik v Ljubljani?!! Morda to niti ne bi bilo tako slabo. Mogoče pa bi se potem res pojavil kak avtomobil (recimo en hyundai in začasno ena toyota) na gorilne celice. Ampak … po nepisanem pravilu naj bi denar zanje spet dobil Petrol (ker ima v skladišču že eno in sicer spet samo 350-barsko!). Po drugi strani pa imamo pri nas tudi konkurenta, ki že ima delujoče in to 700-barske polnilnice v Avstriji. Delujejo! Brez problema. Če pokličeš pridejo napolnit avtomobil z vodikom tudi ponoči, ko je bencinski servis, na katerem stoji polnilnica, sicer zaprt. Preizkusil na lastni koži in vem, kaj pišem!
Petrol ima strahotne težave s trajnostno mobilnostjo, čeprav se močno silijo na vseh področjih. Ne vem, ali je to namerno ali so samo tako prekleto nesposobni ali jim niso naklonjene zvezde ter lunine mene. Enostavno je Petrol trojanski konj trajnostne mobilnosti, ki je uspel najti še nekaj podobno ponesrečenih partnerjev …, ki uspešno skrbijo za to, da stvari predvsem ne delujejo, kot bi morale, ali pa sploh ne delujejo!
In kaj si mislim o vseh teh odgovorih zgoraj? ?
Najbolj me skrbi silovita ignoranca in aroganca vseh vpletenih. Kljub temu da so prejeli nekje med 4,5 in 10 milijonov evrov (natančno številko bom še izvedel, ne skrbite), se jim tudi po vseh mojih zapisih, medijskih objavah, celo šalam na račun Petrola, ne zdi vredno investirati nekaj sto evrov v servis vodikove polnilnice v Lescah, da bi vsaj teoretično lahko delovala in obratovala.
Če ne zaradi drugega, vsaj zato da bi imeli mir pred mano! Samo za primerjavo, kako je odreagiral Volkswagen, ko je prišlo do afere »diselgate«: takoj so se lotili odpravljanja težav, oblikovali finančni sklad za kazni in odškodnine, takoj so odpustili vse, ki so bili za fiasko odgovorni, isti dan je odstopil predsednik uprave (kar je bilo sicer prav) … Pri Petrolu pa se ni zgodilo nič; saj ne, da sem že po tem fiasku pričakoval, da bo odstopil predsednik uprave Petrola (kar bi bilo sicer prav), pričakoval pa sem vsaj kakšne spremembe, vsaj to, da bi jih kdo dobil malo po prstih … In če primerjamo pomembnost obeh podjetij v Nemčiji in Sloveniji, je Petrol za Slovenijo pomembnejše podjetje kot VW za Nemčijo! Ne, enostavno so vso stvar pri Petrolu do konca zignorirali, kot da se ni zgodilo nič! Pravzaprav; kaj jih pa briga, saj je bil itak davkoplačevalski denar! In če parafraziram predsednika naše vlade: kaj za hudiča ima davkoplačevalce sploh brigati, kam gre njihov denar!
In da ne bi kdo mislil, da bo pri drugem tiru kaj drugače!
Zanima pa me, kaj si o vsem tem mislijo pri vseh uradnih organih, ki bi morali skrbeti za zakonitost in transparentno porabo davkoplačevalskega denarja. Zato ta zapis, kot odprto pismo, naslavljam tudi:
1. Protikorupcijski komisiji
2. Računskemu sodišču
3. Specializiranemu državnemu tožilstvu
4. Nacionalnemu preiskovalnemu uradu
5. Predsedniku vlade
6. Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji
7. Državnemu zboru in Državnemu svetu
8. Ministrstvu za infrastrukturo
9. Ministrstvu za šolstvo, šport in izobraževanje
10. Ministrstvu za javno upravo, ker mi iz MZIŠ sploh niso odgovorili.
Kdo ve, morda pa se bo vseeno kaj zgodilo! Mogoče bom prejel celo kak odgovor … Morda pa vseeno ne živimo v taki gnojnici, kot si mislimo, in bo vsaj eden izmed zgornjih organov vsaj malo dvignil obrv in preveril, kaj za hudiča se je in se s to polnilnico dogaja!
In kje za hudiča je ves ta naš denar!
PS; ja, že sem prejel grožnje in ja; ves čas imam tudi težave s polnjenjem električnega avtomobila na infrastrukturi, ki jo upravlja Petrol!
Zapisal
Primož Lemež
