Novi Mercedes GLB 250+ EQ – prostoren družinski električar, ki preseneti na avtocesti
Praktičen, prostoren in dovolj eleganten, a na prvi pogled še vedno zelo »GLB«.
800 V sistem
85 kWh uporabno
272 KM (200 kW)
Lendava → Koper
307 kmod Lendave do Kopra
2 h 55 minčas vožnje
17,7 kWhkončna poraba na 100 km
320 kWnajvečja moč hitrega polnjenja
Ko sem pred leti testiral različne nemške električne modele, sem se pogosto pritoževal, da gre predvsem za predelane klasične (ICE) avtomobile. Tokrat pa sem dobil ključe novega GLB 250+ EQ – in že po prvih kilometrih je bilo jasno: tole je druga zgodba. Praktičen, prostoren in dovolj eleganten, a na prvi pogled še vedno zelo »GLB«.
Baterija in polnjenje
Pod dnom vozila se skriva baterija z 90 kWh (85 kWh uporabne kapacitete) ter nov 800-voltni sistem. To pomeni, da lahko na ustrezni polnilnici doseže tudi več kot 300 kW (do 320 kW). Res je, da moč hitro pade, a je polnjenje vseeno opazno hitrejše kot pri eni glavnih referenc v razredu – Tesla Model Y.
90 kWhbaterija
85 kWhuporabna kapaciteta
800 Vsistem
do 320 kWhitro polnjenje
Plug & charge
Plug & charge deluje brezhibno: priključiš kabel in avto sam opravi avtentikacijo. Navigacija pa sproti prikazuje ceno in zasedenost polnilnic. To je uporabniška izkušnja, ki jo vozniki Tesle poznajo že dolgo – lepo je videti, da jo zdaj dohitevajo tudi drugi.
Poraba na avtocesti
Zunanjost je kljub pokončni obliki aerodinamično dobro optimizirana. Inženirji so robove »zgladili« dovolj, da je poraba na avtocesti presenetljivo nizka. Test sem opravil na klasični relaciji Lendava–Koper: 307 km v 2 urah in 55 minutah. Končna poraba? 17,7 kWh/100 km. Za vozilo te velikosti in oblike je to odličen rezultat – verjetno tudi zasluga 800-voltne arhitekture.
Poraba na relaciji Lendava–Koper (kWh/100 km)
Forthing S7
13,1
Volkswagen ID.7 Pro
14,2
MG S5 EV
16,8
Mercedes GLB 250+ EQ
17,7
Kia PV5
20,7
Vir: DeMS-ovi testi 2026 na relaciji Lendava–Koper; vozniki, hitrosti in vreme niso bili enaki.
Notranjost
Notranjost je tipično Mercedesova – zelo dodelana. Armaturna plošča s tremi zasloni deluje kot enoten, tekoč digitalni prostor. Tudi detajli so premišljeni: svetlobni podpis z zvezdami v maski in lučeh, dinamičen »pozdrav« ob zagonu, kjer sprednje luči animirano zasvetijo, zadnje pa rahlo pulzirajo. Majhne stvari, ki dodajo karakter.
Vožnja
Vožnja je izjemno tiha in udobna. Z 272 KM (200 kW) ima dovolj moči za samozavestna prehitevanja, a zaradi mase (okoli 2,2 tone) ne gre za športnika. Umetni zvok iz ozvočenja Burmester ob pospeševanju pa je bolj stvar okusa – hitro ga izklopiš.
Edina stvar, ki zmoti, je nekoliko nenavadna rešitev stikal za električna stekla. Tako kot pri Volkswagnu ID.3 z eno tipko upravljaš le sprednji stekli, za zadnji moraš aktivirati dodatno stikalo. V tem razredu bi pričakoval bolj intuitivno rešitev.
Prostor
Prtljažnik ponuja 540 litrov (do 1715 litrov s podrtimi sedeži), dolžina vozila znaša 4732 mm, prostora je torej dovolj za družino. Dodana vrednost je tudi frunk – sprednji prtljažni prostor, ki je tokrat dejansko uporaben.
540 lprtljažnik
1715 ls podrtimi sedeži
4732 mmdolžina
~2,2 tmasa
Pozitivno
Hitro polnjenje do 320 kW (800 V).
Brezhiben plug & charge in cene polnilnic v navigaciji.
Nizka poraba na avtocesti.
Tiha in udobna vožnja, dodelana notranjost.
Velik prtljažnik in uporaben frunk.
Negativno
Nenavadna stikala za električna stekla.
Moč polnjenja hitro pade.
Masa okoli 2,2 tone, ni športnik.
Sklep
Zelo resen kandidat
Če iščeš prostoren, praktičen in presenetljivo učinkovit električni družinski avto, ki se dobro znajde tudi na daljših relacijah, je novi GLB 250+ EQ zelo resen kandidat.
Mercedes z 800-voltno platformo jasno kaže smer razvoja – in če je to šele začetek, bo iz Stuttgarta kmalu prišlo še marsikaj zanimivega.
Mercedes-Benz CLA EQ 250+ ali aerodinamično rezilo
Dve prestavi, 800-voltna baterija in koeficient zračnega upora 0,21. Ali je kupejevski CLA res tako varčen? Preverili smo na avtocesti od Ljubljane do Kopra in nazaj.
207 kmpo avtocesti s 45 % baterije, december, 5–10 °C
0,21koeficient zračnega upora (Cd)
320 kWnajvišja moč DC-polnjenja (800 V)
102 lsprednji prtljažnik
Od vseh modelov v paleti vozil Mercedes-Benz EQ je zdaj tukaj tudi kupejevski CLA, ki je izredno aerodinamičen, o tem kasneje. Mercedes-Benz trdi, da je vsak novi model najprej razvit na električni platformi za električni pogon in šele kasneje prilagojen za fosilni pogon.
Baterija, polnjenje in pogon z dvema prestavama
Novi CLA ima baterijski sklop z 800-voltno napetostjo baterije s kemično zgradbo NMC. Kapaciteta baterije znaša 90 kWh bruto oziroma 85 kWh neto uporabne kapacitete. Visoka napetost baterije (800 V) omogoča zelo hitro DC-polnjenje z najvišjo močjo 320 kW. Počasno AC-polnjenje je serijsko 11 kW ali proti doplačilu 22 kW.
85 kWhneto (90 kWh bruto), NMC
800 Vnapetost baterije
320 kWnajvišja moč DC
11/22 kWAC serijsko / doplačilo
Tudi sam motor je razvit popolnoma na novo in nudi dve prestavi za čim nižjo porabo energije. Pri hitrosti 100 km/h vozilo samodejno prestavi v drugo prestavo, s čimer se znižajo obrati motorja in posledično tudi poraba energije. Seveda k manjši porabi pripomore tudi zelo dobra aerodinamika vozila, ki znaša Cd 0,21.
Notranjost
O notranjosti vozila ne bom izgubljal besed. Kot bi sam rekel: v zvezdi se nekaj skriva. In res je.
V kabini so vrhunski materiali, sestava kabine in celotnega vozila pa je na zelo visoki ravni. Nekatere stvari v kabini me celo spominjajo na starejša vozila Mercedes-Benz, na primer zračniki, ki delujejo nekoliko retro. Odločitev pri Mercedes-Benzu glede LCD-zaslona v kabini je taka, da se od voznikove do sovoznikove strani čez celotno armaturno ploščo razteza velik zaslon. Zaslon za sovoznika je sicer doplačljiv, a ga sam nisem pogrešal, saj so zasloni lahko moteči in odvračajo pozornost voznika.
Preveč informacij na zaslonih ter iskanje potrebnih funkcij hitro postane pravi labirint.
Pohvalil bi predgretje baterije, ki je nujno v hladnejših mesecih, ter sam sistem z glasovnimi ukazi. Mercedes-Benz razume praktično vsako vprašanje ali ukaz: z vozilom se lahko dobesedno pogovarjaš. Malo manj je prostora za zadnje potnike. Sam sem visok 185 cm in sem se zelo težko spravil na zadnjo klop.
Prtljažnika in izvedbe
Pohvalil bi še zelo velik sprednji prtljažnik, ki meri 102 litra in v katerega lahko brez težav spravimo srednje velik kovček ali vse polnilne kable, prvo pomoč in podobno. Zadnji prtljažnik ima prostornino 405 litrov, kar je povsem solidno za kupejevski zadek.
102 lsprednji prtljažnik
405 lzadnji prtljažnik
185 cmvisok voznik: zadaj je tesno
Pogon je lahko na zadnja kolesa z 272 konjskimi močmi ali na vsa kolesa s 353 konjskimi močmi. Testni model je bil v izvedbi zadnjega pogona z oznako 250+, ki nudi največ dosega.
Zadnji pogon · 250+
272 KM
Baterija
85 kWh neto
Prednost
največ dosega
Ta je bil na testu
Pogon na vsa kolesa
353 KM
Test dosega: Ljubljana–Koper–Ljubljana
Tudi sam sem to preizkusil na avtocesti od Ljubljane do Kopra in nazaj, žal samo na tej relaciji, saj sem bil časovno omejen. Ali se je CLA izkazal kot zelo varčno vozilo zaradi dveh prestav in izjemno nizkega količnika zračnega upora Cd 0,21? Moj odgovor je odločen DA.
Začel sem z 91 % baterije in vozil večino časa po omejitvah, torej 130 km/h. Od Ljubljane do Kopra in nazaj sem porabil samo 45 % baterije in prevozil 207 km. Če bi vožnjo nadaljeval, bi z naslednjimi 45 % prevozil še dodatnih 207 km, kar pomeni skupno 414 km decembra pri temperaturah med 5 in 10 °C, in to izključno po avtocesti.
Doseg CLA 250+ (km)
Izmerjeno · avtocesta, 45 %
207 km
Izračun · avtocesta, 90 %
414 km
Ocena · avtocesta, topleje
~500 km
Ocena · lokalne ceste, topleje
~700 km
Vir: test Blaža Hrovata, december, 5–10 °C. Polni stolpec je izmerjen, svetlejši so izračun in avtorjeve ocene. Ocenjena poraba (izračun DeMS iz 45 % od 85 kWh): ≈ 18,5 kWh/100 km pri do 130 km/h.
To je izjemen podatek, saj sem prepričan, da bi ob toplejšem vremenu lahko prevozili okoli 500 km po avtocesti in celo 700 km po lokalnih cestah. Tako CLA v celoti upraviči svojo aerodinamiko, motor z dvema prestavama in precej veliko baterijo.
Sklep
Ena večja pomanjkljivost
Ali ima CLA kakšno pomanjkljivost? Mislim, da ima eno večjo. Ceno.
A ker gre za Mercedes-Benz, jo nekako tudi upraviči.
V letu 2020 smo v društvu DeMS na svojih dogodkih in izobraževanjih delili anketo z naslovom »Anketni list za lastnike/uporabnike električnih vozil«.
Osnovo za vprašanja smo povzeli po vprašalnikih norveških kolegov iz društva Norge Elbil. Dodali pa smo še vprašanja, ki smo jih prilagodili lokalnim značilnostim. Rezultati so zanimivi in v določenih segmentih presenečajo.
Norge Elbil / vprašalnik
Anketa je vključevala 76 anketiranih, od katerih je bilo 74 % moških. Geografska struktura je sorazmerno pokrivala celotno Slovenijo. 70 % udeležencev je bilo starih med 40 in 60 let, 87 % jih prebiva v hišah (69 % prebivalstva Slovenije živi v hišah / 2011), povprečni dohodek anketiranih je 2.132 € (povprečje v Sloveniji za leto 2020 je 1.970 €).
Prednost v uporabi električnega vozila imajo torej lastniki hiš, ker niso odvisni od javne polnilne infrastrukture. Povprečen dohodek pa sporoča, da omejitev ni v finančnih zmožnostih prihodnjega lastnika, ampak zgolj v informiranosti o prednostih električnih vozil.
Izobraževanja DeMS
72 % anketiranih si lasti vsaj eno električno vozilo, nekateri pa tudi več. Modeli in znamke so zelo različni, od vstopnih do premijskih razredov električnih vozil. Raznolikost govori o tem, da pri električnih vozilih sedaj obstaja možnost nakupa vseh cenovnih razredov.
Bloke 2020
61 % odstotkov anketiranih se je odločilo za prehod na električno vozilo na podlagi ekonomskega prihranka, zgolj 37 % pa na podlagi okoljskih vidikov. Rezultat nam pove, da moramo pri prehodu v brezogljično družbo spodbujati ekonomski vidik odločitve, okoljevarstveni pa bo s prehodom prišel sam od sebe.
Najbolj bran zapis na spletni strani društva
Zanimivo je, da ima samo 57 % anketiranih domačo polnilno postajo, 47 % pa ima fotovoltaično elektrarno na strehi, 37 % jih za ogrevanje hiše uporablja toplotne črpalke. 13 % anketiranih ima baterijski zalogovnik električne energije. Pri domači polnilni postaji bi pričakovali večji delež, za baterijske hranilnike pa je rezultat pozitivno presenečenje. Pri baterijskih hranilnikih namreč ni spodbud s strani Eko sklada.
Trajnostni energetski krog
V društvu zagovarjamo trajnostni energetski krog (električno vozilo, fotovoltaika, baterijski hranilnik), rezultati ankete kažejo, da gre razvoj v pravo smer. Za hitrejši prehod bodo ključne finančne spodbude v prihodnosti, brez spodbud bo rezultat sicer enak, vendar bomo do njega prispeli nekaj let kasneje.
Trije dnevi popotovanj po najlepših krajih Norveške.
Med predsodki proti baterijskim električnim avtomobilom (BEV) zelo visoko kotirajo pomisleki glede BEV in počitniških prikolic. Skeptiki se bojijo, da BEV ne bo zmoglo vleči tako težkih tovorov kot dizelska vozila, da bo elektromotor prešibak, ali pa, da bo doseg vozila izničen.
Naš cilj (prvega takega) testa: Preveriti, ali naša tri vozila spodobno opravijo preizkus potovanja in kampiranja.
Izkušnja je bila nepozabna. Videli smo čudovite kraje kot Dalsnibba, Geiranger, Ørnevegen, Trollstigen in atlantsko oceansko cesto v Averøyu. 1.381 km v zgolj treh dneh. Toplo vam priporočamo, da si za izlet vzamete več časa, kot smo si ga mi za test.
Vse skupaj se je začelo z malo noro idejo. Bližal se je čas za testiranje prihajajočega Mercedes-Benza EQC 400, pa se je porodilo vprašanje: “Zakaj ne bi pridružili še Audija e-tron 55 quattro in Tesle model X Long range, in naredili izleta s kampiranjem?”
Testno ekipo smo sestavljali BEV pionir in dolgoletni član upravnega odbora norveškega EV društva Øyvind Lunde, naš mojster za vse in občasni šofer avtobusa Magne Storebø ter moja malenkost, vodja testa, Ståle Frydenlund.
Vozniki, vozila – to je šlo zlahka. Pridobiti prikolice nekoliko težje.
Testno skupino so sestavljali dolgoletni član odbora Øyvind Lunde, Magne Storebø in jaz Ståle Frydenlund kot vodja preizkusa.
Test nam bo povedal, kako so se tri BEV obnesla kot vlečna, relativno razliko v porabi elektrike napram običajni vožnji, ter kako polnilna infrastruktura (ali njeno pomanjkanje) vpliva na takšno popotovanje.
Nismo veliko razglabljali o različicah in dodatnih opcijah na teh treh avtomobilih. Zanimala nas je vleka!
Poglejte si video posnetek, podnapisi v angleškem jeziku
Večino časa smo med testom uporabljali radarske tempomate, še posebej na dolgih podeželskih odsekih. Na ozkih in zavitih cestah zahodne Norveške smo kajpak vozil brez hitrostnih pomagal.
Prav tako nismo uporabljali nobenih “Eco-način” programov vožnje, edino pri Audiju smo dopustili njegov “Efficiency” program, ki spusti vozilo, a hkrati ne omejuje njegovih zmogljivosti in pedala za pospešek.
Temperature v avtih so se gibale med 17 in 20 stopinjami (Celzija :), odvisno od zunanje temperature, in klime smo imeli ves čas prižgane. Na kratko: z modernimi BEV verjamemo, da si lahko privoščimo želeno raven udobja, čeprav vlečemo težek tovor.
Da bi bili avtomobili na testu skoraj 100-odstotno primerljivi, bi moral imeti Audi e-Tron 20-palčna platišča, tako kot Tesla X in Mercedes EQC-400. Edina težava je bila, da pri razpoložljivih avtomobilih ni bilo vlečne kljuke. Dobili smo še en Audi e-Tron na 21-palčnih platiščih, kar bi lahko negativno vplivalo na domet.
Po končanem testu se še vedno sprašujemo, kakšno razliko bi naredil za en palec manjši obseg platišča.
Kako polniti s prikolico
Najti tri identične prikolice za ta test se je izkazalo za izziv. No, z malo pomoči smo prišli v stik s ponudnikom Perry & Williams Caravan v Rådeju, Østfold, kjer jim je bila naša zamisel všeč in so nam gladko potrdili najem treh Hobby 460 DL on Tour prikolic, za kar se jim najlepše zahvaljujemo!
Prikolice so bile 6,6 m dolge, primerne za tri odrasle (ali dve odrasli osebi ter dva otroka) in so bile v skladu z našimi željami zmogljivih prikolic za vožnjo. Ne prelahke, ne pretežke in z dobrodošlim aerodinamičnim izzivom.
Postanek z razgledom
Da bi imeli izhodišče za primerjavo porabe elektrike, smo resetirali števce pred vožnjo od Osla do Østfolda, kakih 80 km. Povprečna hitrost je bila zmerna, “primerna” vleki prikolic, okrog 70 km/h. Tesla se je izkazala z 17,6 kWh/100km, medtem ko je EQC potreboval 18.9 in e-tron 21.2.
Zelo nas je zanimalo, kako se bo Mercedes-Benz EQC 400 izkazal med vleko težkega tovora. Med našo prvo testno vožnjo v maju je novo vozilo delovalo težko in neučinkovito. Na naše presenečenje je bila poraba zdaj komaj kaj višja, s prikolico zadaj, kot pa tisti zimski dan v maju.
Ob povratku v predmestje Osla je bila poraba 29.3 kWh/100km, ob povprečni hitrosti 76 km/h. Povečana zgolj za 55%. Model X je porabil 28.4 (61% več), medtem ko je e-tron prikazal 31.8 (50% več) – z izkušenim Øyvindom Lundejem za volanom.
Tehtanje
Preostanek dneva smo se spoznavali tako z BEV-ji kot s prikolicami, ki smo jih tudi stehtali: 1160 kg, malo manj kot polno opremljene, ki bi tehtale 1200. Največja dovoljena masa za te Hobby prikolice je 1500 kg. Model X je bil najlažji med avti, 2505 kg, EQC mu je tesno sledil z 2568. E-tron pa je tehtal 2660. Teža testnih voznikov je bila med 80 in malo čez 100 kg, kar smo izravnali z rednim menjavanjem vozil.
Prenočili smo na občinskem parkirišču, z nekaj počasnega polnjenja, pripravljeni za naslednji dan, ko se bo začela resna vleka.
Prvi test dometa #prvidan
Prvi dan nam je ponudil 350 km vožnje s prikolicami, skupaj z referenčnim testom (120 km) brez vleke. Prva etapa: 226 km, od Nittedala to Vinstre, precej severno od olimpijskega mesta Lillehammerja, po državni avtocesti 4 in evropski cesti 6. Pričeli smo s temperaturo 13,5 stopinje (Celzija), na koncu pa uživali v poletnih 27 stopinjah v Otti zvečer.
elbil.no
Model X je pokazal, kakšen hud vlečni konj je. Brez vsakih skrbi glede dosega smo na Supercharger v Vinstri prišli s preostalimi 115 km dosega v bateriji. Z ocenjenimi 98 kWh kapacitete nič čudnega.
Tudi EQC ni imel težav, čeravno je bil pričakovani doseg le 8 km (ob 80 kWh kapacitete). Za priklop na polnjenje smo morali prikolico odklopiti, saj je vtičnica na avtu malce nepraktično na desnem zadnjem blatniku.
Z Audijem smo morali sprejeti razumsko odločitev, čeravno je imel 4 kWh več energije na zalogi kot EQC. Ob prihodu v Fåvång, 35 km pred Vinstro, je potovalni računalnik “ugibal” o 40 km dosega, kar se nam je zdelo malce tesno. Rešili smo se z malo 50 kW hitrega polnjenja pred tamkajšnjo KIWI trgovino z živili, kar nam je prineslo dodatnih 4,1 kWh ali 13 km dosega.
Audijeva polnilna vtičnica na prednjem levem blatniku je tokrat prišla prav. Le redko smo morali odklopiti prikolico tekom testa.
Dodatno polnjenje
Ko smo končno prispeli v Vinstro, je Audi e-Tron imel še približno 11 kilometrov preostanka (4% SOC). To pomeni, da bi nam verjetno zmanjkalo električne energije brez dodatnega postanka za polnjenje.
Takšna izkušnja nas lahko nauči to, da nihče noče ostati s prazno baterijo na cesti, še posebej ne na poti s prikolico. Bolje se je ustaviti in napolniti baterijo.
Da bi dosegli 80% napolnjenost, smo porabili približno eno uro in pol na polnilniku z močjo 50 kW DC (povprečna moč: 43,4 kW). Mercedes EQC-400 je potreboval nekaj več časa, povprečna moč polnjenja pa je bila približno 40 kW.
Gneča električnih vozil v kombinaciji s prikolicami ni običajen prizor, tudi na Norveškem ne. Vendar bi kljub temu imeli rajši na tej lokaciji hitrejše polnilnice. Poleg Tesla Superchargerja boste tukaj našli le polnilne postaje e moči 50 kW, ki jih upravljata CPO Fortum Charge & Drive in Green Contact.
Tesla SC
Več ultrahitrih polnilnic bi prišlo prav, prikolice gor ali dol. Lepa in prostorna lokacija za polnjenje bi gotovo lahko nudila večjo izbiro priključkov. Na Supechargerjih na srečo ni bilo gneče, da smo lahko “zasedli” pet mest naenkrat in se izognili odklapljanju prikolice. Tega vam ne priporočamo ob “rush-hour” konicah, saj bi se stvari še dodatno zapletle, ko ne bi bilo moč obrniti ali voziti vzvratno.
Vzporedno parkiranje ob hitri polnilnic, kot ga premorejo številni Tesla Superchargerji in IONITYji na Norveškem, je daleč najboljša rešitev.
Razlika s prikolico in brez nje
Ob prihodu v Otto smo prikolice odklopili in jih pustili na varovanem parkirišču.
Zamislili smo si vožnjo na enaki razdalji (Vågåmo, 29.6 kM) tja in nazaj, s prikolicami in brez. Povprečna hitrost 68-69 km/h in temperatura 24-27°C. Cilj je bil določiti razliko v porabi elektrike skozi približno 120 kilometrov. Nekoliko večja je bila, kot smo pričakovali, a ne kakšna posebna težava. Model X je prepričljivo zmagal, spet mu je lepo sledil EQC, e-tron pa se je izkazal za nekoliko bolj “lačnega”.
Pojasnilo k tabeli: vse ševilke so v kWh/100 km. Model X je imel 45% nižjo porabo brez prikolice, medtek ko sta EQC in e-tron inmela 46.7 in 47.5%. Povedano obratno, povečanje porabe s prikolico je bilo 82 za model X, 87.7 za EQC in 90.8 % za e-tron.
Testiranje regeneracije EV #drugidan
Drugi dan smo krenili iz prelepega kampa Dønfoss v Skjåku ob 07:15 zjutraj. Prvi postanek: polnjenje na 50 kW hitri polnilnici pri gorski koči Grotli in hitri zajtrk za testno ekipo.
E-tron je zavračal staro dobro šuko počasno polnjenje, sklicujoč se na (ne)kakovost ozemljitve. Resetiranje polnilnice ni pomagalo.
Trije v vrsti
S polnimi baterijami smo se odpravili do slovite razgledne točke Dalsnibba, nato pa to turističnega vozlišča Gerainger, pa naprej proti Ørnevegnu do Eidsdala, ter prvega od treh prestopov s trajektom. Nato smo nadaljevali od “Jagodne vasi” proti Valldalu do Trollstigena in Åndalsnesa. Na tej etapi smo vpeljali poseben postopek testiranja, da bi izvedeli, koliko “zastonj goriva” pridobimo z vožnjo BEV nizdol.
Še malo več, kot ponavadi, smo lahko ugotovili, kadar vlečemo prikolice! In to kljub temu, da so bile tudi zavore prikolic več v uporabi, kot bi nam ustrezalo, posledićno torej manj regeneracije in več “segrevanja” koles prikolic, kar je bilo videti (In predvsem vonjati) po vsakem od bolj strmih spustov na poti.
Pojasnilo k tabeli: Avti, razen modela X (99%) so hitro polnilco v Grotliju zapustili s polno baterijo. Tabela prikazuje preostalo kapaciteto baterije v odstotkih (% SOC) na naštetih kontrolnih točkah. Celotna pot: 123 km.
Grotli smo zapustili z 100% napolnjenosti baterij na obeh nemških avtomobilih in 99% napolnjenosti na ameriškem vozilu. Kot je razvidno iz tabele, so bili vsi avtomobili sposobni obnavljati toliko električne energije med spustom iz Dalsnibbe, kot so jo porabili med vzponom na Ørnevegen, na nasprotni strani Geirangerja.
Polnjenje
Ob prihodu v Eidsdal, trajektno pristanišče, smo bili nazaj na enakem SOC kot ob spustu z Dalsnibbe. Odsek od Valldala do Alnesreseta (najvišja točka nad morjem pred Trollstigenom) ima 850 višinskih metrov vzpona. To je pognalo porabo elektrike strmo navzgor pri vseh treh avtih, Trollstigenski spust pa je regeniriral dovolj energije za pot do Åndalsnesa.
Preostanek dneva na boljših, državnih avtocestah, je dal zelo stabilno porabo za lep zaključek dneva v Averøyu 160 kilometrov kasneje.
Most
Električna vozila so izredno primerna za vleko
Omenili smo sposobnost BEV, da regenerirajo veliko energije po hribih in dolinah s fjordi bogate pokrajine. To pomeni, da se povišana poraba med vzponi, ki začasno skrajša domet in poskrbi za napetost, v glavnem izravna.
Največje zadovoljstvo pa je bilo križarjenje brez vsakršnega hrupa skozi prelepo norveško pokrajino.
Brezskrbna in sproščena vozniška izkušnja, ki jo v splošnem ponujajo BEV, se je za celotno testno ekipo dvignila na povsem nov nivo ; saj smo se vsi že veliko vozili okoli s prikolicami – ampak nikoli z BEV za vleko !
Popolnoma varno prehitevanje s prikolicam ta te avte ni nobena težava.
Kaj je potrebno, da vse teče kot po maslu?
Kakšna infrastruktura je potrebna za uporabo BEV in prikolic, danes in v prihodnosti? Naše 1381 km dolgo popotovanje je postreglo s par zamislimi.
Posebnih predpriprav glede polnjenja v kampih nismo imeli. Elektriko za svoje prikolice lahko dobite na ozemljeni (šuko) vtičnici, ki jo lahko v primeru nuje uporabite za nočno polnjenje. Slednje pride v poštev samo ob spodobni napeljavi, ki ne vključuje kakšnih razdelilcev in podaljškov do vtičnice v kaki bližnji kolibi. Nekaj takega lahko vidite na sliki v Atlanterhavsveien Sjøstuerju, kjer smo rajši rekli “ne, hvala”, kljub komaj kaj preostalega dosega. Najprej varnost.
Vseeno smo imeli zjutraj dovolj dosega do Moldeja, dobro pa je opozoriti, da so hitre polnilnice v tem delu Norveške posejane bolj na redko. Tudi pri počasnih polnilnicah ni dosti bolje, le malo trofaznih type2 polnilnic, tako da je prostora za izboljšave ogromno.
Kampi, ki bodo nudili el. polnjenje z varno in namensko opremo, bodo imeli konkurenčno prednost v prihodnosti. Kampiranje, temelječe na potovanjih brez izpustov in z lokalno, iz obnovljivih virov pridobljeno energijo, je popolna kombinacija.
Oba kampa, ki smo ju obiskali, sta bila zelo prijetna in udobna, a brez moderne polnilne infrastrukture. Na srečo je osebje, s katerim smo poklepetali, pokazalo veliko zanimanja za priprave na prihodnost e-mobilnega kamping turizma.
Hitro polnjenje naj bo res hitro
Ko govorimo o hitrem polnjenju, je velika prednost, če je tudi dejansko hitro, saj težke prikolice znatno povečajo porabo BEV. Pri naši uporabi starih dobrih 50 kW DC polnilnic je večinoma vse delovalo zanesljivo, a nižja moč zahteva kar precej čakanja.
Celotna izkušnja polnjenja s prikolico zna biti naporna, če je na voljo zgolj 50 kW (razen seveda, če hkrati izkoristiš čas za krepčilni spanec ali partijo šaha v prikolici). BEV z velikimi baterijami in nujnimi potrebami po polnjenju lahko naredijo neobvladljive čakalne vrste na priljubljenih polnilnih mestih.
Učinkovite polnilnice z visoko močjo in večimi polnilnimi mesti naenkrat so za zdaj v glavnem povezane s Teslo, kar pomeni, da je Model X daleč najlažje uporabno BEV, ko pripnete še prikolico na svojo pot. Še več, omrežje Superchargerjev je tako razvejano, da se lahko popeljete po skoraj celotni Norveški.
Preostalo omrežje ultra-hitrih polnilnic je trenutno še majhno, a na srečo zanesljivo narašča .
Ionity
Med tem testom smo imeli večkrat priložnost preizkusiti relativno novega ponudnika polnjenja IONITY. Vse postaje so se izkazale s solidno hitrostjo polnjenja. Z Audijem e-tron-om smo tako večkrat lahko “napolnili” v 30 minutah (max. moč 150 kW), kar pomeni, da povečana poraba zaradi vleke tovora ni težava.
Dolgo mokro popotovanje – #tretji dan
Za razliko od prejšnjih dni je bil naš zadnji – dokaj moker. Zbudili smo se v oblačno deževno jutro, ki mu je sledilo nekaj hudih ploh, kar se je vleklo ure in ure. Najhujši naliv smo doživeli med Moldejem in Åndalsnesom.
Dolgo mokro popotovanje
Mokro cestišče pa je, po številnih dnevih popolnega vremena konec avgusta, poskrbelo za dodatno priložnost testiranja v dežju.
Najvišja dnevna temperatura je bila v Åndalsnesu dan poprej, krepkih 32 C, tako da smo bili čisto veseli osvežitve.
Številke v spodnji tabeli povedo, da dodatni kotalni upor mokrih cest ni prinesel dramatičnega povečanja porabe. Nismo delali temeljitih preračunov glede na nadmorsko višino, vseeno pa ni dvoma, da bi bila poraba vseh treh avtov nekaj manjša ob sončnem vremenu.
Pojasnilo k tabeli: * Otta – Vågåmo (tja in nazaj) na prvi testni dan ni vključen v celotno povprečno porabo elektrike (kWh/100 km) na skupni poti.
*) ocena, ki temelji na podlagi dostopnih virov
Vsi trije avti so napolnjeni zapustili Dornbås, ki leži 659 metrov nad morjem. Višinska razlika do Nebbenesa, kjer smo hitro polnili Model X, je okrog 500 metrov .
Načrtovali smo kratek postanek pri Fortum Charge & Drive hitri polnilci v Ringebuju za e-tron in EQC, da bi lahko nato dosegli IONITY ultrahitro polnilnico v Dalu, ob cesti E6 severno od Osla.
Kratek postanek
Ker je bila poraba nekoliko višja od načrtovane, sta oba nemška avta potrebovala še en premor na poti proti Dalu. Skupaj sta ti dve hitri dotakanji pomenili dodatnih 25 minut na celi razdalji.
Ko je padel mrak, pa se je cela testna ekipa spet zbrala pri ultrahitri IONITY polnilnici.
Ultra hitra Ionity
Odločitev o zmagovalcu – stvar okusa in ugodja
Med potjo so nas velikokrat vprašali, katero vozilo je boljše. Vsakokrat se je izkazalo, tudi zdaj na koncu, da je odgovor poln podrobnosti in odtenkov.
V vseh pomembnih vidikih so prav vsi trije zmagovalci. Odločilno je, kaj je tisto, kar je za posameznega morebitnega lastnika najbolj pomembno. Skrajni doseg, končna cena, največja dovoljena teža prikolice, idealna hitrost polnjenja, optimalno omrežje hitrih polnilnic ali udobje pri vožnji.
Morda še kaj drugega in nedoločljivega?
Audi je bil najbolj »žejen« od vseh treh, in to se verjetno ne bi spremenilo tudi v primeru manjših, 20-palčnih koles. Ima pa v rokavu aduta: ultrahitro polnjenje s 150 kW, kar pomeni, da je pol ure dovolj za celotno baterijo. To je glavna prednost Audija. Po ostalih ključnih merilih, ocenjujemo Teslo in EQC za boljša.
Audi
Model X je nedvomno najboljši vlečni avto, če upoštevamo vse dejavnike. V idealnih pogojih lahko prikolico iz tega testa vleče 300 km daleč z enim polnjenjem, medtem se ko konkurenta ustavita pri 230 – 240. Razumno pa je načrtovati 250 km za Model X in 200 za oba »Nemca«, če nimate podrobnega in popolnega pregleda nad topografijo poti in porabo avta.
Na pretežno ravninski cesti bi znal Model X nadaljevati vse do 320 – 330 kilometrov s prikolico, primerljivo testni, medtem kot bi ustrezni maksimum za EQC in e-tron verjetno znašal 260-270 km.
Model X ima največjo baterijo, najvišjo zmogljivost vleke in najnižjo porabo od vseh treh (postal je celo še bolj učinkovit z elektromotorjem in krmilnikom iz Modela 3), hkrati pa je dražji od preostalih dveh.
Udobje pri vožnji Modela X je prav tako večje po zaslugi izboljšane zaščite pred hrupom, s čimer so to pomanjkljivost napram nemškima avtomobiloma odpravili. Trenutno ima avto samo en prikaz dosega, saj so Typical mode (EPA) in “rated” oz. NEDC zamenjali z standardnim WLTP. Vede se nekoliko nenavadno, na način, da svoje napovedi dosega ne prilagodi vlečeni prikolici.
Obe nemški vozili naredita to napovedovanje na bolj zanesljiv način.
The Mercedes-Benz EQC 400 ponuja vrhunsko udobje pri vožnji. Ima tudi boljši doseg, kot smo pričakovali iz prvih vtisov, je tih in se lepo prilagodi prikolici. Zdi se, da je vzmetenje (vzmeti spredaj in zračni blažilniki zadaj) manj na udaru zaradi prikolice, kot pri Modelu X in e-tron-u, in s tem bolj harmonično. Vsi trije avti pa imajo več kot dovolj moči in omogočajo varno, brezskrbno prehitevanje s prikolico.
Razsodba? Vsi trije so uspešno prestali test, vsak svojimi prednostmi in slabostmi. Ko govorimo o povečanju porabe elektrike, je razumno pričakovati 80-90 % povečanja pri takem tipu poti, kot smo se ga lotili.
Na ravninski cesti, ob tekoči vožnji, bi bila zgodba drugačna, morda le kakih 50 – 60 % več od običajne porabe. Toplo bi vam priporočili, da ne izzivate in ne preskušate mej. Povedano praktično: ne rinite proti 0 kilometrov dosega na računalu dosega. Glede na to, kako dobro so (ali niso) balansirane celice baterije, lahko ostanete brez energije pred ali po številki 0. Negativne izkušnje, ki bi sledile, verjetno niso na vašem seznamu izzivov in želja.
Pomembno je še povedati, da smo izvedli ta test v tesno omejenem času. Priporočamo vam, da si za podobno pot in kampiranje vzamete več časa, uživate v razgledu, izkoristite premore za polnjenje.
S časom, ko bo napredovala mreža hitrih polnilnic in bodo tudi avtokampi ponujali varno in zanesljivo polnjenje na izmenični tok, se bo vse skupaj spremenilo v povsem brezskrbno dogodivščino.
Med 14 in 22 septembrom v Frankfurtu poteka avtosalon, ki letos nosi slogan Driving tomorrow. Slogan obeta veliko, zato sva se z Ignacem Završnikom odpravila na avto salon v Frankfurt.
Kot se za EV navdušence spodobi, sva se na sejem odpravila z električnim avtomobilom, tokrat Teslo 3 in pustila na okolju čim manjši negativen vpliv.
Pot do frankfurta je potekala gladko, če odmislim zastoje na cesti v Nemčiji, ki so zaradi del na cesti nekako stalnica. Iz Ljubljane do Frankfurtskega sejma je po cesti 820 km, kar je pomenilo eno polnjenje na poti. Polnjenje je potekalo na Ionity polnilnicah, ki so z fiksno ceno 8 evrov, trenutno najugodnejše polnjenje 75 kw/h velike baterije v Tesli 3, polnjenje pa vse do 180 kw, zato postanek za polnjenje ni potreben daljši od 30 minut.
V hotelu poleg sejmišča v Frankfurtu, so nama v hotelu posodili schuko vtičnico in se je avto polnil skoraj 36 ur, da se je napolnila 75 kw/h velika baterija. Hotel kjer sva spala je tako blizu sejmišča, da avta nisva potrebovala in sva se na sejem odpravila peš in tako pustila Teslo na 36 urnem počasnem polnjenju.
Na letošnjem Avtosalonu manjka precej znamk, predvsem Francoskih in Japonskih, tako je sejem bolj v znamenju Nemške avtomobilske industrije. Naj omenim, da na sejmu nismo videli znamk kot so Peugeot, Citroen, Fiat, Mazda, Kia, Nissan, Toyota, Tesla, itn. Nekaj razstavnih hal je zato ostalo praznih. Ob obisku sejma, sva se z Ignacem osredotočila na driving toomorov, zato avtov, ki so opremljeni z izpušnim sistemom, sploh nisva ogledovala.
Splošen vtis je še vedno, da vsi proizvajalci želijo v elektrifikacijo, vendar je bilo električnih avtomobilov na sejmu precej malo in še tisti, ki so bili razstavljeni, v glavnem še niso v prodaji, ampak prihajajo na trg v prihodnjih letih. Cena za električne avtomobile zasoljene, razen redke izjeme, kot je Volkswagen Up. Trg bo pokazal, kako uspešni bodo prihajajoči električni avtomobili s tako visokimi cenami.
Pa lepo po znamkah, kaj je bilo ponujenega na pordročju EV.
AUDI
Audijev e-tron glavni adut elektrifikacije pri Audiju. Gre za avto višjega cenovnega razreda in jih je že mogoče videti na cesti. Audi j epokazal še tri prototipne električne avtomobile
BMW
BMW, ni predstavil novih električnih vozil, predvsem smo pogrešali električni X3, ki prihaja drugo leto. Na razstavnem salonu je še vedno kraljeval i3 in pa prototip i-next, ki pa je povsem v prototipni fazi.
Na razstavnem prostoru je bilo opaziti električni skuter in zanimiv električni prototip motorja.
BYTON
Na sejmu je bila prisotna tudi nova znamka BYTON, katerega koncept smo videli že pred časom. Avto pa smo si predvsem zapolnili po ogromnem zaslonu, čez celo armaturo in tablico na volanu. Avto še ni na trgu.
FORD
Ford, žal ni predstavil nobenega EV, le nekaj mild hibridov, njihov slogan GOING ELECTRIC pa je bolj zavajal.
HARLEY DAVIDSON
Harley je pokazal svoj elektrčni cruser, ki ga je bilo mogoče na valjih celo preizkusiti.
HONDA
Honda je pripeljala novega električnega malčka imenovanega preprosto Honda e. Gre za zanimiv avto, z drugačnim dizajnom, predvsem pa majhno baterijo 32 kw/h in visoko začetno ceno 32.000 evrov.
HYUNDAI
Hyundai je pokazal električno prototipno vozilo, ki bo osnova za prihodnja električna vozila. Na razstavnem prostoru, pa sta bila prenovljeni Ioniq z večjo baterijo in prenovljena Kona, tokrat z 3 faznim 11kw AC polnilcem.
JAGUAR
Na Jaguarjevem razstavnem prostoru je seveda kraljeval I-pace, ki prav tako avto višjega cenovnega razreda in se že vozi po cestah. Drugih EV novosti ni bilo.
MERCEDES
Na Mercedesovem razstavnem prostoru se je vse vrtelo okoli električnega EQC-ja, ki bo v prodaji do konca leta. Začetna cena okoli 70.000 evrov, kar je pozicionirano nekaj nižje kot Jaguar i-pace.
Predstavljen je bil tudi EQV, torej Električni Viano s 100 kw/h veliko baterijo, vendar brez znane cene. Avto je v osnovi in dizajnu skoraj povsem enak kot Viano z motorji z notranjem izgorevanjem.
Največja zvezda pa je bil novi EQS, torej nekakšen električna verzija S serije, tako avto tudi izgleda, veliko in prestižno.
MINI
Mini je pripeljal električnega minija Cooper SE, ki je na izgled precej podoben obstoječemu miniju. Baterija žal le 32,6 kw/h, kar ga uvršča v mestna vozila, žal pa je cena tudi precej visoka in se začenja pri 32.500 evri, z malo opreme pa konča pri 40.000 evrih.
OPEL
Opel je pripeljal novo električno Corso, ki se ponaša s 50 kw/h veliko baterijo. V osnovi je to klasičen avto, ki je predelan v električnega. Osnovna cena 32.000 evrov, testna z nekaj opreme, ki je bila prikazana na sejmu pa že doseže ceno 39.000 evrov.
POLESTAR
Polestar je pripeljal pokazat svojo novo eletrično limuzino, ki je zanimiv s svojo ceno in tehničnimi specifikacijami, dva motorja s preko 400 konjiči in baterijo 78 kw/h. Gre dimenzijsko za tekmeca Tesli 3, tudi s ceno.
PORSCHE
Na porschejev razstavnem prostoru je kraljeval novi Taycan, ki je res impresiven avto z impresivnimi karakteristikami. Seveda je to prvi električni Porsche in je zanj potrebno globoko seči v žep.
SEAT
Seat je predstavil elBorn, ki je dvojček vokswagnovega ID3, z nekoliko drugačnim oblikovalskim pristopom. Avto bo na ceste zapeljal pol leta za ID3.
SMART
Smart je pokazal prenovljen model For four, ki pa žal ohranja obstoječa 18 kw/h veliko baterijo. Prenovljena verzija bo v prodaji do konca leta. Model For two v električni verziji, pa ostaja nespremenjen.
VOLKSWAGEN
Volkswagen je predstavil svojega ID3, ki je bil na sejmu razstavljen v vseh mogočih barvah in opremah. Gre za avto velikosti golfa po zunanjih merah, v notranjosti pa bolj dimenzij Passata. Avto gre v prodajo spomladi 2020. 1st edition naj bi stal 40.000 evrov, z dodatno opremo pa celo do 50.000 evrov, kar je zelo veliko za avto te velikosti. Notranjost je sveža drugačna, nič podobna obstoječim avtomobilov te znamke, predvsem pa mnogo bolj plastična notranjost. Na avto je mogoče natakniti strešni prtljažnik in kljuko, a le za vožnjo koles do 55 kg.
Skoraj neopazno pa je na sejmu sameval e-UP, ki so mu namenili novo 36 kw/h veliko baterijo in nižjo ceno. Sedaj bo mogoče avto kupiti za 22.000 evrov, že z hitrim 40kw CCS polnilcem. Tak avto z odbito subvencijo potem stane le slabih 15.000 evrov, kar je ob tako veliki bateriji zelo dobra cena.
Opaziti je bilo tudi novo serijo polnilnic VW – ŠKODA z zanimivo ceno 399 evrov, gre za 11kw trifazno polnilnico s kablom.
WEY
Na sejmu je bilo opaziti ogromen razstavni prostor Kitajskega proizvajalca WEY, ki je pripeljal nekaj električnih konceptov, katerih dizjn obeta.
Najbolj aktivni člani društva DeMS smo Prekmurje dodobra spoznali že jeseni na ekološkem rallyju e-Via v okviru avstrijsko-slovenskega čezmejnega sodelovanja. Odločitev, da se kmalu spet vrnemo in tudi svoj osrednji letni dogodek, že 6. mednarodno srečanje ljubiteljev električnih vozil, organiziramo prav tu, tako ni bila težka. Ponovno se je z odličnim sodelovanjem izkazal Razvojni center Murska Sobota, ki je srečanje tudi izdatno podprl.
Glede na rastoče zanimanje za e-mobilnost vedno številčnejša udeležba na srečanjih ni nobeno presenečenje. Tokrat pa je še posebej izstopalo, da je bilo na shodu moč videti tudi nekaj dražjih ter najnovejših modelov električnih avtomobilov in precejšnjo zasedbo prejšnja leta redko zastopanih ameriških Tesl. Zgodovinski mejnik tega srečanja, ki pa je vreden največ, pa je v tem, da se je zanesenjakom in inovatorjem, zbranim v društvu, kot gonilo razvoja pridružil nabor vseh ključnih deležnikov: občina, regijska razvojna agencija, javni sklad in seveda predstavniki gospodarstva, ki so prepoznali izzive prihodnosti in na pravilen način razumejo trajnostno mobilnost.
6. mednarodno srečanje Društva elektro-mobilnost Slovenija, pod delovnim geslom “Skupaj za prihodnost” se je uradno pričelo v soboto, 13. aprila, z do sedaj največjo skupinsko fotografijo članov pred hotelom Livada.
Konvoj udeležencev v 60 vozilih je krožno vožnjo po Pomurju pričel z obiskom regijskega promocijskega centra Expano. Župan Mestne občine Murske Sobote, dr. Aleksander Jevšek in predsednik DeMS Ignac Završnik sta svečano odprla Tesla destinacijske polnilnice pred prav tako ravnokar uradno odprtim Expanom. Župan je v kratkem nagovoru odlično strnil vsa prizadevanja mestne občine in regije na področjih turizma, varovanja okolja, trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kjer električno mobilnost vidi kot enega ključnih dejavnikov, opaža veliko zanimanja ter spodbuja napredek, tako da je pogumno napovedal prihodnost: “Danes vas je tu sto petdeset, čez pet let nas bo milijon!”
Danes odprte tri destinacijske polnilnice in polnilni mesti Avant2Go pred Expanom so posebej pomembne kot primer dobre prakse, saj so odprte, torej namenjene vsem uporabnikom različnih električnih avtomobilov. Še več. Tesla polnilnice je občina prejela brezplačno!
Nato pa so se voznice in vozniki električnih vozil besede o prekmurskem gostoljubju in prizadevanjih za nadaljnji razvoj turizma preizkusili v praksi. Od kratkega spoznavanja Expana so se podali v Panonsko vas na bograč. Po kosilu se je neslišna, a zelo opazna povorka električnih vozil, od domačih izvirnikov in predelav, s številnimi BMWji, Volkswagni, Nissani, Teslami, Kiami, Renaulti, Hyundai, vse tja do najnovejšega modela, Kone, odpeljala do razglednega stolpa Vinarium nad Lendavo. Tudi tu so udeleženci seveda dobro pregledali ponudbo lokalnih in tradicionalnih izdelkov na stojnicah, veliko zanimanja pa je požela razstava velikonočnih pirhov štirih dežel.
Najbolj pomemben del srečanja pa je sledil v soboto zvečer. Peter Pikl je predstavil zgodovino elektromobilnosti v Sloveniji, Andrej Pečjak izkušnje z evropsko javno polnilno infrastrukturo, Martin Demin pa tehnične rešitve za izboljšanje samooskrbe z elektriko iz sončne energije. Poleg naštetih tem, ki so jih predstavili člani društva, pa je bilo veliko, predvsem o prihodnosti, moč izvedeti ob nastopih častnih gostov in pokroviteljev, ki so imeli svoje krajše predstavitve: EKO sklad (Mojca Vendramin) , MOP (dr. Darja Piciga), AvantCar (Matej Čer), MOL Slovenija (Boštjan Bertalanič), Gen-I Sonce (Dejan Paravan),GreenLine Yachts (Armand Zavec).
Prisotni smo tokrat izvedeli res veliko. Slovenci smo bili na področju elektromobilnosti pionirji v kar nekaj pogledih, slišali smo tudi, da so v danes najbolj razširjenih ter atraktivnih vozilih tudi gradniki, ki jim je botrovala slovenska pamet. Po dveh desetletjih redkih primerov, odkar so že prisotna na naših cestah, najprej predvsem predelana električna vozila, v zadnjih nekaj letih pa stopajo na trg velikoserijska, ravno letos prihaja do vrtoglave rasti. Uporabniki električnih vozil smo posebej pozorno prisluhnili g. Bertalaniču iz MOL Slovenija, ki ambiciozno nastopa s celostno ponudbo na področju trajnostne mobilnosti, se veseli dialoga z uporabniki – člani DeMS in želi dati poudarek tudi kakovostni uporabniški izkušnji ter primerni cenovni politiki.
Šesto mednarodno srečanje kot osrednji letni dogodek si bomo zapomnili kot prelomen trenutek, ko so prizadevanja za prodor električne mobilnosti postala jasen cilj javnega in zasebnega sektorja, društvo DeMS pa kot ključen predstavnik civilne družbe in resen sogovornik oz. partner institucijam ter ponudnikom storitev
Druženje članov se je zaključilo v nedeljo, z vožnjo do Dobrovnika in obiskom Tropskega vrta.
Volčji Potok postaja stalni kraj za izmenjave mnenj članov DeMS. Po prednovoletnem srečanju in marčevskem letnem zboru smo se člani Dems, kar 29 nas, srečali še na predavanju o javni polnilni infrastrukturi.
Trije naši aktivni člani, Aleš Vodičar, Tomaž Fuss in Blaž Horvat so predstavili vsak svoje izkušnje pri postavljanju polnilnih postaj, tako da smo na njihovih primerih dobrih praks izvedeli zelo veliko stvari, ki nam lahko pridejo prav pri postavljanju novih polnilnic.
Skupni imenovalec je, da je potrebno v svojih lokalnih okoljih premagovati predvsem predsodke in pomisleke, nato najti ugodno rešitev, da se lokalni odločevalci ne bi ustrašili stroškov, in potem povezati zainteresirane za realizacijo nekega izbranega modela ali načina postavitve polnilnice.
Zelo pogosto uspešna postavitev temelji na prizadevanjih prav naših članov (ali pa drugih že izkušenih uporabnikov e-mobilnosti), ki dajo pobudo lokalnim skupnostim, ponudnikom storitev ipd.
Živahna razprava se je nadaljevala tudi v neformalnih pogovorih. Tako srečanje oz. predavanje pa gotovo ne bo osamljeno – že na prejšnjih srečanjih se je videlo, da se imamo pogovoriti precej, zato bo kmalu sledil nov posvet na prav to temo, pa še kak drug!
Upamo tudi, da bo to kroženje znanja še koga spodbudilo, da v še kakem lokalnem okolju postavimo kako dobro rešitev.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 112 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Prvih 60 polnilnih postaj smo preverjali v spomladanskem času, 52 polnilnih postaj pa v jesenskem delu leta 2018.
Stanje se izboljšuje, vendar za opis stanja lahko uporabimo enak stavek, kot smo ga zapisali pred časom. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 oziroma z drugim javnim razpisom 53SUB-EVPOL16 . Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili, v skladu s pogodbo, predani Eko skladu. Vse investitorje bi želeli opozoriti na enaka pogoja iz obeh razpisov. Istočasno polnjenje dveh električnih vozil in oznake v skladu s pravilniki o prometni signalizaciji.
Pred časom smo zapisali naslednje:
“Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture, financirane iz javnih sredstev.”
Glede na stanje na terenu so se besede stopile kot spomladanski sneg. Naloga in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je opozarjati na polnilno infrastrukturo, ki ne ustreza razpisnim pogojem. Naloga Eko sklada pa je, da ustrezno z ugotovitvami ukrepa za izboljšanje stanja na tem področju.
S pomočjo naših članov Tomaža in Sebastijana so Dole pri Litiji bogatejše za dve električni polnilnici, ki sta nameščeni na TIC-u oziroma bivši pošti. Polnilni postaji delujeta po principu “priključi in polni”. Sedaj lahko Oglarsko deželo obiščete tudi z električnim vozilom, ki ga napolnite na novi pridobitvi. Zaradi zagnanosti entuziastov in širše podpore se kraj razvija in hodi v korak s časom.
Običajno si pri takšnih investicijah občine pomagajo z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, vendar v tem primeru ni bilo tako. Investicija je bila izpeljana s pomočjo Teslinega programa, na podlagi katerega se, na osnovi določenih pogojev, polnilne postaje podarijo. Ob tem pa se lokacija postavi tudi na svetovni zemljevid polnilnic znamke Tesla. Prepoznavnost kraja je tako dosežena na preprost način.
Kratek program z nagovorom ob otvoritvi polnilne postaje je zbrane krajane spodbudil k vprašanjem na temo eMobilnosti. Zbrani člani društva smo z veseljem odgovarjali na vprašanja in seveda smo opravili tudi nekaj testnih voženj z električnimi vozili. Prve vožnje z električnim vozilom pač ne pozabiš.
Otvoritev smo zaključili s pogostitvijo v bližnji gostilni, kjer smo pogovore z lastnikom gostilne nadaljevali v smeri postavitve nove polnilne postaje. Očitno bodo polnilne postaje za električna vozila postale del običajne infrastrukture.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 60 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 (Uradni list RS, št. 72/16 in 9/17). Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili v skladu s pogodbo predani Eko skladu.
Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture financirane iz javnih sredstev.
Zapisal:
Ignac Završnik
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.