Koliko stane električni avtomobil na mesec ?

Pred nekaj časa smo si ogledali oddajo Avtomobilnost in na koncu oddaje je bila narejena ocena stroškov za novo vozilo v vrednosti 15.000 EUR za obdobje 5 let in povprečno narejenih 15.000 kilometrov na leto. Pustimo kritike, da v realnosti ni vse tako. Npr. menjava gum je ena izmed takšnih postavk.
​​Glede na RTV SLO pride ocenjena vrednost ob vseh stroških v obdobju petih let za en kilometer = 0,32 €. Nam pa je izračun za električno vozilo Nissan Leaf Acenta 24 kWh pokazal 0,19 € na 1 kilometer.
Vir: ​http://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilnost/novice/koliko-stane-avtomobil-na-mesec/379515

Picture

Po isti logiki naredimo izračun za najbolje prodajano električno vozilo Nissan Leaf  Acenta 24 kWh s prodajno ceno 28.788 EUR. Seveda ne moremo primerjati opreme in velikosti. Tukaj je električno vozilo v prednosti.Janez Novak kupi električno vozilo Nissan Leaf Acenta 24 kWh v vrednosti 28.788 EUR. Ker je to lahko tudi subvencioniran nakup s strani Eko sklada v višini 7.500 EUR, je prava cena 21.288 EUR. Gremo po enakem vrstnem redu kot so to naredili v oddaji:
​
Zavarovanje:
5x polni kasko 550 EUR*=2750 EUR
*Plačano kasko zavarovanje pri Nissan Leaf-a, je glede na vrednost vozila. V konkretnem primeru je 550 EUR
5x cestnina 0=0 EUR (električna vozila so oproščena cestnine)
5x registracija, prijava tablice podaljšanje, tehnični pregled 109 EUR
5x vinjeta 110=550 EUR
Skupaj 3.409 EURGume:
Gume komplet zimskih gum 356 EUR
9x premontaža 324 EUR
Skupaj 680 EUR**Gorivo:
**Gorivo 15kWh x0,10 EUR*=1,5 EUR /100 KM       za 60 mesecev  1125 EUR
*Nižja tarifa
Skupaj 1.125 EUR

Vzdrževanje:
Vzdrževanje 1x letno oziroma vsakih 30.000 kilometrov
5 X 180 EUR Leto = 900 EUR
Skupaj 900 EUR Financiranje:
Polog 40 % =8.515,00 EUR
Vrednost financiranja: 12.693,00  EUR
60 mesečnih obrokov po: 219,71 EUR
Stroški obresti 489,60 EUR
Vir: Eko sklad​
​60 mesecev, 75.000 kilometrov
Nakup 21.288 EUR (upoštevana subvencija)
Vzdrževanje                       900,00 EUR
Registracija                      3.409,00 EUR
Gorivo                               1.125,00 EUR
Gume                                    680,00 EUR
Financiranje                        538,20 EUR
Skupaj                27.940,20 EUR
​
Napoved po EUROTAXU je približna, ker še ni vozil starih 5 let. Vzamemo okvirno oceno 14.000 EUR.
Vir:  EurotaxSkupni strošek v 60 mesecih je 13.940,20 EUR.
​
60 MESECEV / 75.000 KILOMETROV
SKUPAJ = 13.940,20 EUR
1 MESEC = 232 EUR*
1 KM = 18,57 CENT*
*Električno vozilo
​
Zaključek: 
Električno vozilo je v zgornjem primeru 59 % cenejše od klasičnega bencinskega vozila. Prihranek je največji pri nepovratnih sredstvih (7.500 EUR), subvencioniranem kreditiranju, gorivu, zavarovanju, servisu, cestnini. So pa stroški gum in vinjete enaki. Upoštevali pa nismo pozitivne diskriminacije pri električni vozilih kot sta brezplačno parkiranje in polnjenje električnega vozila. Primeri: Ljubljana, Maribor, Bled, Bohinj, Logarska dolina,…Zapisal
Ignac Završnik

Comments

33 odgovorov na “Koliko stane električni avtomobil na mesec ?”

  1. Tomaz - prikazna slika
    Tomaz

    Kdaj pa naj bi bilo Nissan Leaf Acenta sploh možno kupiti v Sloveniji in zanj prejeti subvencijo?

  2. Stef - prikazna slika
    Stef

    Pohvalim članek, kot tudi vse ostale predhodne.
    Menim pa, da manjka še ena postavka.
    Navadni uporabniki, (bencinski), radi razpravljamo koliko litrov (evrov) porabi avto na 100 Km. Pri elektriki je ta znesek zelo majhen. Pozabljamo pa, da se bodo hitro obrnila leta, ko bo oslabela baterija. Strošek zamenjave je potrebno vnesti v ceno na Km. Če seveda proizvajalci sploh vedo in upajo povedati koliko bi naj to stalo.
    Lp

    1. matija - prikazna slika
      matija

      Cene baterij so ze znane, gibljejo se nekje 5000€-7000€ za danasnje standardne velikosti, je pa ta cena precej nizja od kaksnih delov pri avtomobilih z motorji notranjega izgorevanja, ki jih pri elektricnem enostano ni. Recimo nekaj primerov:
      – avtomatski menjalnik lahko hitro nanese med 7000€ in 10000€
      – lmm 250€+
      – dpf 1000€+
      – turbina 2000€+
      . V strosku bencinsko/dizelskega avtomobila se vecinoma vracuna neke pavsale (olje, filtri) za servis, redko kdo vkljuci v to vse zgornje, ki niti ne odpoveduje tako redko.
      Dodatno, pri elektricnem avtu se zavorne naceloma ploscice menja pri 200.000km, saj vecino zaviranja opravi motor. Ne menja se olja in filtra olja.
      Ko pa bo pri elektricnem avtu baterija zrela za menjavo pa bo cena verjetno ze 1/3 danasnje. Moja je sicer v 4 letih izgubila 3% – 3.5% kapacitete.
      LP,
      Matija

      1. klm - prikazna slika
        klm

        Zanimivi so mi ti stroški dpf 1000 eur, turbina 2000 eur. Kakšna pa je ta turbina – za tovornjaka ?
        cene niti približno niso takšne

      2. Stef - prikazna slika
        Stef

        No, saj do približno teh cen se pride po raznih ovinkih. Če pa vprašam uradne serviserje, je pa drugače. Rekorder je odgovoril takole:
        Baterija v i3 ni možno menjati v celoti (baterija je sestavljena iz 8-ih modulov) in se menja samo modul ki bi bil v okvari.Cena enega modula je 1606eur.Če imate še katero vprašanje sem vam na voljo.
        Kakor je premijska cena vozila, baterije še toliko bolj.
        Lp

      3. Bojan - prikazna slika
        Bojan

        nekaj v tej računici “ne pije vode”, oziroma mi ni ravno jasno pa bi prosil za obrazložitev…..cena ENE SAME 10kWh baterije je 8540,00 eur, za 20kW močen avto potemtakem potrebuješ dve bateriji, kajne? Ali se mogoče motim?

    2. Nani - prikazna slika
      Nani

      Postavka za baterijo.
      Npr. v konkretnem primeru za Nissan Leaf-a je cena nove 24 kWh baterije 5.000 €+delo. Garancija za novo 24 kWh baterijo je 5 let oziroma 100.000 kilometrov. Glede na uporabniške izkušnje našega predsednika društva DEVS, ki je prevozil 183.000 električnih kilometrov z vozilom LEAF in je izgubil cca 24% kapacitete baterije, lahko sklepamo naslednje. Povprečni uporabnik, ki naredi 15.000 kilometrov v 10 letih baterije ne bo menjal, razen v primeru če bo želel zamenjati baterijo z novo, ki bo imela večjo kapaciteto.

      1. Matej - prikazna slika
        Matej

        Kdo bo pa kupil el avto z zanic baterijo?

      2. Stef - prikazna slika
        Stef

        Torej, imamo podatke iz prve roke.
        Glede na to bi k vsakemu Km dodali približno 2,5 centa. Če poskušam primerjat s klasičnim vozilom, dobim približno na tretjine.
        1/3 energija
        1/3 hramba energije
        1/3 prihranek
        Manj slaba vest glede obremenjevanja okolja, je pa čisti dobiček.
        Lp

  3. David Mrvar - prikazna slika
    David Mrvar

    Še hujši primer je npr. Citroen C-Zero. Po ceniku stane 16 kWh velika baterija 21.000€. Ja prav vidiš. Torej, baterija je dražja od novega avtomobila. Pa razumi, če moreš…
    Na odprtem trgu pa modul s štirimi celicami stane 200€.

    1. Stef - prikazna slika
      Stef

      Pa sem zmotno mislil da imam rekorderja.
      Neuradni serviserji bodo pač cenjeni.
      Lp

      1. tehnik - prikazna slika
        tehnik

        malo za razmislek
        ali je še kdo prišel do izračuna da električni avto povzroči čez 3000g izpusta CO2 na 100km, medtem ko klasično gnani pa do cca. 200g?
        na palec:
        0,4kg/kWh x 15kWh/100km = 6kg CO2….
        0,4 = je uradni podatek elektro distributerjev…

  4. Dejan - prikazna slika
    Dejan

    Vozil BMW i3. Res super avto. Po mestu bremze skoraj nisem uporabljal. Pa tisina. Pa potegne tud, da se ti smeji. To je bil prvi el. avto, ki sem ga vozil in bi ga takoj imel.

  5. sonce-veter - prikazna slika
    sonce-veter

    joe
    nategnil so te tako, da kar mene glava peče!
    Stroški proizvodnje električne energije iz Dravskih elektrarn je 22€/MW, Strošek električne energije iz Soče je 19€/MW – večji vodni padec.
    NEK je 25€/MW ter Šoštanj 70€/MW načrtovano ter 90€/MW praktično.
    Torej če uporabljaš samo “modro energijo” bi moral plačevati 3x manj za elektriko!
    ————————————-
    Tole si pobral iz uradnih podatkov, ki so prilagojeni za javnost;(
    Vedeti moraš, da se pri gradnji velikih HE upošteva kot investicija le jez s turbinami itd, ne pa stroški nfrastrukture okolice in okoljskih stroškov kot so nasipi, urejanja brežin, preselitve prebivalcev in industrije, prestavitev cest itd Stroški za ta drugi del gre iz drugega budgeta, ministrstvo za okolje in ne od investitorja! Podobno je tud pri NE, kjer je ta drugi del še bolj zanemarjen, sploh če pride kaka nesreča skoraj neprecenljiv:).
    Za primer si samo poglej kalkulacijo za HE na spodnji savi, ki se gradijo ravno sedaj cca. 150mio bo dal investitor v postrojenje in 150mio ministrstvo za ureditev infrastrukture lokalnega prebivalstva,…
    V praksi je na te tvoje cene energije treba dodati še vsaj 1/3 tako na palec v povprečju seveda.
    Se ti zdaj sanja zakaj nemci tako forsirajo OVE?! Pa še to: kalkulacija na OVE je narejena običajno na 10 let, čeprav je življenska doba daljša od večine drugih virov. Se bo švabom spet smejalo čez 10 let, ko bodo vse druge zadaj pustili:)
    PS: Če imaš na strehi kakšno OVE, pol CO2 problem nastane le kadar nimaš lastne energije in je precej bolj zanemarljiv

    1. Matjaž - prikazna slika
      Matjaž

      sonce-veter
      S teboj se strinjam, dokler nisem prebral o OVE. To je najdražji vir trenutno.Te res zanima zakaj Nemci forsirajo OVE. Zaradi podpore svoji industriji in vsem kar to potegne za seboj. Menim, da je prav, da se OVE forsirajo, ker nujno rabimo ekološke vire in manj onesnaževanja, vendar ni potrebe po zavajanju, da je to poceni.

  6. tehnik - prikazna slika
    tehnik

    no še en minus obstaja o katerem se sicer precej manj govori in piše, se pa ne tiče direktno tukaj obravnavanih stvari – in sicer električni tovorni promet. Morda tudi dobra tema za prihodnost? Je pa že bolj globalen zaradi tranzitne narave.

  7. macica - prikazna slika
    macica

    Vprašanje nekoga, ki se (še) ni poglobil v tematiko el. avtomobilov. V članku o novem Nissan Leaf-u je podatek, da doseže 250 km z enim polnjenjem. Za koga so ti avti sploh namenjeni? Če vzamem recimo našo najdaljšo pot v Grčijo na morje, cca 1400 km, kaj pol moram 5-6 krat stat in polnit avto? In kako dolgo? Ali pa ni treba tako daleč. Že iz Maribora težko prideš do Pirana s takim dosegom.

    1. Nani - prikazna slika
      Nani

      Opis poti od Pirana do Lendave je tukaj. http://www.devs.si/devs/od-pirana-do-lendave-z-elektricnim-vozilom
      Opis poti od Ljubljana do Pariza http://www.devs.si/devs/pot-od-ljubljane-do-pariza-z-elektricnim-vozilom
      Tu so opisane malo daljše poti. Z vsemi težavami in časi.

    2. David Mrvar - prikazna slika
      David Mrvar

      Macice, vsako vozilo ima svoj namen. Prva generacija električnih vozil je bila ob pomanjkanju polnilne infrastrukture namenjena predvsem vsakodnevnim potem in ne dolgim, enkrat letnim potovanjem.
      Druga generacija z večjimi baterijami ob mnogo večjem številu hitrih polnilnih postaj omogoča tudi potovanja. Na res dolge poti pa se številni odpravijo z letalom zaradi hitrosti, udobja, varnosti.
      Današnji električni avtomobili so torej povsem uporabni za vsakdanjo mobilnost in daljše poti z upoštevanjem specifike polnjenja na poti, ki prinaša nekoliko daljše postanke kot za točenje bencina.

  8. David Mrvar - prikazna slika
    David Mrvar

    Hvala za komentar, Kinash.
    Res je, tudi na drevesih “raste” elektrika. Vprašaj strica Googla za solar tree!
    Nekoliko površno si prebral članek mojega kolega. 0,19€/km stane e-avto vključno z vsemi stroški, povezanimi z lastništvom avtomobila. Če upoštevaš samo energent, je strošek mojega el. avtomobila 0,01€/km, v tvojem primeru pa, kot si že sam izračunal, 45*1,13/800 = 0,06 €/km.
    Za pogon svojega avtomobila plačaš šestkrat toliko kot jaz. To pa je že kar občutna razlika, se strinjaš?
    Imaš prav, nekateri el. avtomobili so bili res za en …. Isto velja tudi za številne bencinske modele. Tvoj odpor do električnih avtomobilov razumem, se pa bo gotovo zmanjšal, ko se boš prvič usedel in zapeljal s katerim od boljših modelov. Daj jim priložnost, te nič ne stane. Pri tem ti lahko pomagamo, če boš želel.
    Varno vožnjo ti želim!

    1. LBB - prikazna slika
      LBB

      GR8.1….pojdi nazaj v šolo ker očitno ne znaš vredu računati. Sama logika ti pove da ne more biti EV dražje ker so servisi cenejši (ni olja in filtrov za motor, izpušnega sistema, sklopke, turbine, šob,…), cenejša registracija ter gorivo kot elektrika je cenejše. Vse ostalo je enako, gume, vinjeta, tehnični…pri obeh…kako si pa ti obratno izračunal pa bogve…očitno si predznake zamenjal… 🙂

    2. Gr8.1 - prikazna slika
      Gr8.1

      Vodim evidenco od nakupa vozila (rabljenega), deli (nekaj naredim sam), vinjete, registracije, gume…. me pride prevožen km 0,12€. 30.000km letno torej 500€ cenejši kot električni.

    3. Kavka - prikazna slika
      Kavka

      @LBB Sama logika ti pove da ne more biti EV dražje ker so servisi cenejši (ni olja in filtrov za motor, izpušnega sistema, sklopke, turbine, šob,…), cenejša registracija ter gorivo kot elektrika je cenejše. Vse ostalo je enako, gume, vinjeta, tehnični…pri obeh..
      Z navedenim se strinjam. Vendar v zgornjem izračunu je nerealno nizek znesek za zavarovanje, saj RTV navaja 729€ za avto vreden 16.570€, za Leaf-a ste pa vzeli le 550€ za vrednost 28.788. Sicer ta razlika ne vpliva ogromno na skupen mesečen znesek. Večji vpliv ima eurotax vrednost, kjer je ocena na strani https://www.dat.de/gebrauchtfahrzeugwerte.html cca 11.000€.
      Če popravimo ta dva parametra, takoj dobimo mesečni znesek 297€ oz. 23,8€/km.

  9. jadran železnik - prikazna slika
    jadran železnik

    mene zanima a kdo predeluje ze rabljene avtomobile v električne

    1. David Mrvar - prikazna slika
      David Mrvar

      V društvu je precej članov, ki so zase predelali avto na elektriko. Med tistimi, ki to počnejo tudi za druge, je najbolj poznan Andrej Pečjak (www.eauto.si).

  10. edi baumkirher - prikazna slika
    edi baumkirher

    Čim prej nakup EV za letno 30.000km, leaf2 je enkraten, mogoce se pocakam na 60 kwh baterijo, da ne bom rabil do krka 250 km v eno stran, vmes polniti., sicer je ze 40kwh dovolj.. Elektrika od 1.9.2017 zastonj z lastno mikro solarno elektrarno moci 9,4 kwh, 33 panelov, pricakujem letno 10 MW… Prej racun elektrika 120€ seda samo omreznina 19eur.j O dieslu in bencinu mi pa ne vec, samo primer pred 15 leti iz ogrevanja na kurilno olje 3500 litrov letno, sel na toplotno crpalko in takoj prihranil cca 80%, z EV bom se 250eur mesecno za gorivo. Bom napisal blog o tem, ce je zanimivo tudi za ostale. Sedaj so se vecje subvencije za vse navedeno kot so bile vcasih in bistveno vecja izbira..l LP

  11. David Mrvar - prikazna slika
    David Mrvar

    Tehnik, tvoje razmišljanje je že v osnovi zgrešeno. Primerjaš neprimerljivi številki. Pri ICE avtomobilih si vzel v račun zgolj CO2 po napolnitvi rezervoarja in izpustil porabo energije v verigi do bencinske črpalke, pri električnem pa si upošteval samo tisti del, ki si ga izpustil pri fosilnih gorivih.
    Upoštevaj še dejstvo, da se v izpuščenem delu verige porabi najmanj toliko energije, kolikor je EV porabi za vožnjo. Drugače povedano, z energijo, ki je potrebna, da gorivo pride do črpalke, se lahko električni avtomobil pelje dlje kot smrdljivec.
    Več o tem si lahko prebereš tukaj:
    http://eliczero.blogspot.si/2015/06/energija-potrebna-za-izdelavo-bencina.html

    1. Gr8.1 - prikazna slika
      Gr8.1

      A kolm pa z neba pade?

      1. joe - prikazna slika
        joe

        @teo
        nategnil so te tako, da kar mene glava peče!
        Stroški proizvodnje električne energije iz Dravskih elektrarn je 22€/MW, Strošek električne energije iz Soče je 19€/MW – večji vodni padec.
        NEK je 25€/MW ter Šoštanj 70€/MW načrtovano ter 90€/MW praktično.
        Torej če uporabljaš samo “modro energijo” bi moral plačevati 3x manj za elektriko!

      2. teo - prikazna slika
        teo

        Doma imam vtičnico za polnjenje električnih vozil. Naročil sem “modro energijo” – samo iz vode, vetra in sonca, ter za ta luksuz plačujem 0,1 cent po kWh več (prejšnji mesec sem plačal 10 centov več, kot bi drugače). Brez kolna.

  12. Rok - prikazna slika
    Rok

    Tole si bo treba umislit čez par let, nujno. Malo bodo še cene padle, potem pa v akcijo 😉

  13. tehnik - prikazna slika
    tehnik

    sej ne da ne podpiram el. vozil, ampak imajo velik –
    drži kot je že zgoraj napisano da je moj preračun na ”palec”; če že sem zgrešil podatek o izpustu CO2 za ICE množiti s 100km.
    Vendar ali imamo res merodajen podatek o nastalih emisijah goriva do bencinske črpalke? Ker tukaj govorimo o emisijah ogromne transportne verige ki se pavšalno porazdelijo končno na vsak liter goriva (ki jih pa ni malo)
    Ali vemo kaj vse je v akumulatorju (strupeni odpadki), koliko ciklov zdrži in koliko energije pobere za izdelavo in razgradnjo?
    ali vemo koliko mil€ bo izginilo (v razne žepe) še med gradnjo TEŠ 7, potrebne za pogon električnih avtomobilov?
    v končni fazi pa še to ”by green cars it’s all about the juice”
    in gre se tudi za lenobo, ker se bojo ljudje mogli na manjše število prevoženih km in večkratno polnjenje elektrike tudi privaditi 🙂

    1. David Mrvar - prikazna slika
      David Mrvar

      Kje vidiš velik minus? Naj ga poskusim spremeniti v plus.
      Podatek o minimalni porabljeni energiji za pot fosilnih goriv iz globin zemlje do bencinske črpalke je znan: 2.11 kWh/liter. Nekateri viri govorijo o 7kWh/l. Ostaniva pri najmanjši vrednosti. Klasični avto s tem litrom prevozi 20km. Moj C-Zero prevozi z 2 kWh elektrike prav tako 20 km. Torej bi samo s preusmeritvijo energije, ki jo porabimo za proizvodnjo in transport fosilnih goriv, lahko poganjali vse avtomobile, če bi bili električni.
      Baterije EVjev se po izrabi namenijo za druge aplikacije ali pa se skoraj v celoti reciklirajo. Govoriš o strupenih odpadkih. Ja, nekaj jih je, vendar so mnogo bolj obvladljivi kot onesnaževanje celotne verige proizvodnje fosilnih goriv.
      Koliko energije točno se porabi za izdelavo in razgradnjo, ne vem, je pa delež, ki ga proizvodnja, uporaba in recikliranje baterije doprinese k vplivu BEV na okolje, majhen. Več o tem izveš tukaj:
      http://www.thierry-lequeu.fr/data/NOTTER-01.pdf
      Opozarjam, da gre za 6 let staro študijo. Novejše tehnologije so še bolj čiste in energijsko varčne. Tudi sicer je podatek o porabljeni energiji za proizvodnjo in reciklažo baterije nepomemben, če je vir energije čist.
      Koliko ciklov zdrži baterija… Bom kar iz prakse povedal. S prvim C-Zerom sem naredil 100.000 km. Kapaciteta baterije je na 85%. Podatek pomeni, da bo baterija svojemu namenu (80km dnevno) služila vsaj 300.000 prevoženih km. Simon Čretnik po skoraj 200.000 km opaža 75% kapaciteto. Vzdržljivost baterije torej zagotovo ni minus EVjev.
      Političnih iger okrog TEŠa ne bom komentiral. Oba veva, da je bila investicija nepotrebna. Drug vidik pa je, da za nočno počasno polnjenje EVjev ne potrebujemo dodatnih proizvodnih in omrežnih zmogljivosti, če zamenjamo polovico osebnih vozil z električnimi modeli. Tudi, če bi kasneje potrebovali nove zmogljivosti, bi jih zlahka financirali s prihranki, ustvarjenimi s preusmeritvijo denarnih tokov iz nakupov fosilnih goriv v domače, čiste vire energije.
      Imaš pa prav glede reka “by green cars it’s all about the juice”. Okoljski vpliv EVja je odvisen od virov energije. Jaz sem izbral hidroenergijo, zato lahko trdim, da se za pogon mojega avtomobila nikjer ne kadi. Mnogi so si postavili solarne elektrarne, ki povsem zadoščajo za vse potrebe po električni energiji njihovega gospodinjstva. Pri klasičnih avtomobilih te izbire nimaš. V vsakem primeru boš v motorju kuril nafto.
      Kot nobenemu uporabniku pametnih telefonov ni problem enkrat dnevno vklopiti polnilni kabel v telefon ali zamenjati baterijo, tudi uporabniku EV ni težko porabiti 5 sekund časa, da v garaži ob prihodu domov priklopi ročko polnilnega kabla. Na polnilnih postajah je malo več dela, kljub temu pa je izkušnja boljša kot podajanje zamaščenih ročk bencinskega servisa, natakanje v obilici izpušnih plinov in hlapov goriva, čakanja v vrsti na polnjenje in plačevanje…
      Ker vsak prevoz pomeni določeno mero onesnaževanja in porabe naravnih virov, boš seveda vedno lahko našel kak minus v emobilnosti. Fajn pa je, da so plusi krepko prevladujoči in podprti v praksi in s podatki. Vsi argumenti so znani in opisani v številnih člankih in študijah (internet). Vsak posameznik se lahko z njimi seznani in, če zna prednosti in slabosti pretehtati, prikima e-mobilnosti. Panoga se hitro razvija, inovacije prihajajo skoraj dnevno, zato se bodo vsi minusi iz leta v leto le še manjšali in v x letih izpuhteli.