Pet dni in pet izzivov, kjer sem raziskoval nove poti z električnim vozilom na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. In srečanja s predstavniki GEVA (Global EV Alliance).

Obiski članov GEVA

Poleg samega testa sem se odločil obiskati še predstavnike združenja iz Hrvaške, Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Vsi so člani združenja GEVA, namenjenega prenosu najboljših praks med sorodnimi organizacijami.

Povsod sem imel pogovore o stanju električnih vozil in polnilne infrastrukture, izmenjal sem mnenja in prakse glede na države. Sestanki so bili kratki, vendar se prek takšnih stikov odpirajo možnosti za prihodnost.

Razvoj trga električnih vozil in mreže polnilnih postaj je seveda odvisen od države do države. Vendar pa opažam, da so izzivi običajno skupni, z eno razliko, ki me je zaznamovala v vseh pogovorih.

V številu registriranih električnih vozil smo v primerjavi z omenjenimi državami vodilni, enako velja za razvoj polnilne infrastrukture. Moj cilj je izmenjava izkušenj in prenos znanja v obe smeri, zato smo dosegli dogovor, da se tudi v prihodnje medsebojno obveščamo o morebitnih dogodkih in se jih skušamo udeležiti.

Prvi takšen dogodek je 11. mednarodno strokovno srečanje DeMS v Čatežu ob Savi, kjer bomo gostili Josipa Vukušića iz Strujnega kruga.

Za izziv uporabljena Tesla Model Y Long Range RWD

Ena izmed zadnjih novosti pri Tesli je Model Y Long Range RWD, verzija z večjo baterijo in pogonom zgolj na zadnja kolesa. V praksi to pomeni manjšo porabo energije, kar vodi do redkejših obiskov polnilnih mest. Tehnične specifikacije si lahko ogledate tukaj. Ali je res tako?

Pregled izzivov

V torek, 14. 5. 2024, nam vremenska napoved ni bila v korist. Nizke temperature, dež in celo malo sonca so me čakali na poti. DeMS-ove teste običajno objavljam na interni Viber skupini Društva e-Mobilnost Slovenija. Če se mi želite pridružiti pri naslednjih testih, se preprosto včlanite v društvo.

Glede na vremenske razmere nisem bil povsem prepričan, ali bo mogoče prevoziti relacijo Ljubljana–Lendava–Koper–Ljubljana brez polnjenja. Vendar je prav za to namenjen test, da se v realnih pogojih preveri, kako se vozilo obnese v praksi.

Že na začetku se je zapletlo zaradi zaustavitve s strani policije v bližini Lukovice. Žal so mislili, da uporabljam telefon med vožnjo. Po opravljenem postopku, ki je povzročil zamudo, sem nadaljeval po načrtu in se odpravil proti Mariboru. Prvi načrtovani postanek je bil v Mariboru pri polnilni postaji Petrol.

Na poti do Lendave in nazaj do Maribora se mi je pridružil še Boštjan, tako da je lahko delil svoje izkušnje z varčno vožnjo po Štajerskem koncu.

Izkušnje Boštjana in suha cesta sta izboljšali povprečno porabo energije, kar mi je kasneje omogočilo dosego cilja: prevoziti 600 kilometrov brez potrebe po polnjenju.

Postanek je bil načrtovan. Temperature so se dvignile, med vožnjo sem se tudi nekaj naučil od Boštjana, kar je posledično znižalo povprečno porabo na 112 Wh/km. Ob tem se je izkazalo, da je podpora naših članov ključnega pomena. Pravo presenečenje je bilo, ko je naš član Darijan v Ljubljani prinesel prigrizke in pijačo. Hvala mu za to lepo gesto.

Do Kopra sem že prevozil 527 kilometrov, pri čemer je še ostalo 24 % baterije. Se bo ta preostanek baterije izkazal za dovolj, da se vrnem nazaj do Ljubljane? Izziv je sprejet, zato se odpravim nazaj v Ljubljano brez uporabe polnilnice.

Poraba 112 Wh/km. Prevozil sem 630 kilometrov, porabil 71 kWh in še sem imel energije za približno 32 kilometrov. V bistvu bi lahko naredil še en krog po ljubljanski obvoznici!

Izziv zaključen, poraba tega modela je 10–15 % nižja od modela z dvema motorjema. V kasnejših testih istega vozila imam nove izzive. S tem se odpirajo poti, kjer so ultrahitre polnilne postaje redkejše, in s takim vozilom pridem dlje brez polnjenja. Torej se ustavljam, vendar ne za polnjenje.

Vremenska napoved za sredo, 15. 5. 2024, je bila obetavna, zato sem pričakoval, da bo pot do Beograda potekala brez težav. Prvi postanek je bil v Zagrebu, kjer sem imel dogovorjen sestanek s tajnikom združenja Strujni krug. Po prevoženih 146 kilometrih v Zagrebu je bila poraba 113 Wh/km, kar je kazalo, da so se naša pričakovanja izkazala za pravilna, kljub dokaj nizkim temperaturam.

Po dokaj dolgem postanku v Zagrebu se mi je že mudilo do Beograda, kjer sem imel sestanek s predstavnikom Eco Cluba Srbija. Idealno sončno vreme je po 368 kilometrih pokazalo povprečno porabo 113 Wh/km, kar je izredno nizka poraba za takšno vozilo.

Na mejnem prehodu med Hrvaško in Srbijo na srečo gneče ni bilo, zato so večurni zastoji, ki sem jih imel v preteklosti, le še neprijeten spomin. Lani smo v poletni vročini pri zunanji temperaturi 39 °C pri triurnem čakanju porabili 10 % baterije.

V Srbiji je začel pihati bočni veter, kar je seveda vplivalo tudi na porabo energije. Ta se je povečala na 124 Wh/km.

Drugi izziv je zaključen in cilj dosežen. Pot sem prevozil brez ustavljanja na polnilnih mestih. Čas potovanja se je večinoma podaljšal zaradi sestanka v Zagrebu in manjši del zaradi nižje povprečne hitrosti. Povprečna poraba je bila 124 Wh/km. Porabil sem 69 kWh električne energije.

Tudi moč polnjenja na Teslinem superchargerju v Beogradu je več kot odlična. Dosega 250 kW, kar pomeni, da je trenutno to najmočnejši polnilni center v Srbiji. Moči na superchargerju v Aleksincu so namreč za polovico manjše.

Vremenska napoved za četrtek, 16. 5. 2024, je bila najslabša doslej. Dež, veter in nizke temperature so nas spremljali na poti. Če sem mislil, da bo v Skopju topleje, sem se zmotil, saj so temperature dosegle le 12 °C.

Izziva nisem uspel končati brez uporabe polnilne infrastrukture. Omejen sem bil s časom za vrnitev, zato sem moral napolniti na vmesni točki pri Teslinem superchargerju v Aleksincu. Zanimivo je, da so bili po podatkih iz navigacije vsi polnilni priključki zasedeni.

Na poti do Aleksinca, dolgi 204 kilometre, se je povprečna poraba električne energije zvišala na 152 Wh/km. To je bila posledica nizkih temperatur, vetra in dežja. Po odmoru za polnjenje vozila in malici v bližnji gostilni z imenom Istanbul smo nadaljevali pot. Gneče v lokalu ni bilo.

Na srbsko-makedonski meji sem naletel na gnečo, predvsem zaradi velikega števila avtobusov. Za avtomobile je bila situacija še znosna, čakalna doba pa je znašala približno 20 minut.

Za pot do Skopja sem izbral bližnjico, ki mi je omogočila vpogled v divja smetišča in lokalne ovire na cesti, namenjene zmanjšanju hitrosti vozil.

Po prevoženih 432 kilometrih, porabljenih 60 kWh in povprečni porabi 142 Wh/km sem prispel v Skopje. Izziv zaključen.

V Skopju sem se srečal tudi z gospodom Oliverjem Velkovskim iz Elektromobilnosti Skopje. Skupaj sva si ogledala center Skopja.

V petek, 17. 5. 2024, je vremenska napoved obetala veliko sonca in nekaj vetra. Tik pred odhodom sem se odločil, katero pot izbrati. Odločil sem se za pot prek planin, kjer se sicer še nisem nikoli vozil. To je pomenilo nižjo hitrost, daljši čas na poti in hkrati manjšo porabo energije.

V Beogradu zjutraj ni bilo pretirane gneče, vendar pa so bili zanimivi prizori z zastavami, ki so pozdravljale kitajskega predsednika, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Beogradu. Po pripovedovanju domačinov so posledično imeli tudi gnečo in precej čakanja v prometu.

Nekateri odseki avtocest v Srbiji so popolnoma novi, glede na napise pa so jih zgradila kitajska in turška podjetja. Tam, kjer pa še nimajo avtocest, je stanje takšno, da omogoča visoke prihranke pri porabi goriva ali električne energije. To je zato, ker so povsod omejitve hitrosti, kar pomeni nizko porabo.

Po prehodu meje se je začela pot dvigovati in kmalu sem se vozil čez planine. Cesta ni slaba, celo velik del obnavljajo, tako da jo priporočam za turističen obisk. Na vrhu planine pa presenečenje: polnilna postaja ob gostilni. Odprta za vse. Polnil nisem, ker ni bilo potrebe.

Izziv uspešno zaključen. Ob 13.25 sem prišel v Sarajevo po prevoženih 299 kilometrih ob povprečni porabi 126 Wh/km. Porabil sem 38 kWh. Res je, vzpon prinaša tudi višjo porabo. Vendar mi je ostalo še 40 % energije.

Praktično v roku 30 minut sem se srečal z go. Anelo Karahasan iz Udruženja za elektromobilnost in g. Almirom Grebovićem, urednikom revije ProAuto. Pogovarjali smo se o običajnih temah s področja elektromobilnosti, in upam, da se kmalu spet vidimo, morda že v roku štirinajstih dni na našem 11. mednarodnem strokovnem srečanju DeMS.

Poznavanje domačinov prinaša tudi prednosti, saj sem se prek g. Almirja dogovoril za polnjenje na trenutno najmočnejšem polnilnem mestu v Sarajevu, kasneje pa še z g. Mufidom za polnjenje na drugem polnilnem mestu. Verjamem, da je sodelovanje in prenos znanja ključnega pomena za prihodnost, saj to prinaša koristi vsem vpletenim.

Vremenska napoved za soboto, 18. 5. 2024, je bila sončno vreme in precej visoke temperature. Se pravi idealno za nizko porabo.

Pot prek Bosne in Hercegovine lahko razdelimo na dva sklopa: avtocesto in lokalne ceste. Avtocesta ponuja udobno vožnjo in višje hitrosti potovanja, medtem ko je vožnja po lokalnih cestah manj udobna in hitrosti so nižje. Zaradi obremenjenosti in pogostih nesreč na lokalnih cestah se lahko zgodi, da na tej poti naletimo na zastoje, ki so lahko posledica prometnih nesreč. Ravno to zadnje se je zgodilo tudi nam. Prizori prometne nesreče vedno šokirajo in običajno je potem promet malce bolj počasen. Zdi se mi, da v tem primeru ni bilo tako.

Poleg nesreč sem na avtocesti opazil tudi vojaški konvoj romunske vojske, ki se je očitno odpravljal na svoj del mednarodne misije.

Ob prihodu na mejo med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško me je pričakalo presenečenje. Carinik me je ustavil in pregledal sprednji ter zadnji prtljažnik. Razen osebne prtljage ni našel ničesar spornega, vendar sem imel občutek, da ga je bolj zanimalo vozilo kot pa vsebina prtljažnika.

Nadaljevanje poti je potekalo po avtocesti proti Ljubljani. Presenečenj ni bilo, razen višje porabe, kar sem pričakoval, saj sem hitrost prilagajal stanju baterije. Od 100 km/h sem dvignil hitrost na 115 km/h.

Peti izziv sem uspešno zaključil ob 16.11, prevozil sem 547 kilometrov, porabil 67 kWh električne energije, pri čemer je bila povprečna poraba 122 Wh/km. Postankov je bilo nekaj, a potrebe po polnjenju vozila ni bilo.

Zaključek

Na števcu je bilo sedaj 4415 kilometrov, v petih dneh sem zaključil pet izzivov, obiskal sem štiri člane naše GEVA-skupnosti. Tesla Model Y Long Range RWD me je presenetila z nizko porabo električne energije še zlasti glede na obliko, ki ni tako aerodinamična, kot na primer pri Modelu 3. Pohvaliti moram funkcijo avtopilota, ki sem ga skoraj ves čas uporabljal na avtocesti. Ta funkcija omogoča doseganje dobrih rezultatov, saj vozniku pomaga pri bolj sproščeni in varni vožnji.