~1700 km po Tennesseeju in Severni Karolini – najem EV v ZDA

Osem dni, štirje prijatelji, en Cybertruck in približno 1700 kilometrov (okoli 1100 milj) po Tennesseeju in Severni Karolini. Od Nashvilla do Bryson Cityja, čez Chattanoogo, Fontana Dam in kotlino Cades Cove – v junijski vročini, ki je skoraj vsak dan presegla 30 °C.

Ta članek ni oglas za Teslo. Je praktičen zapis: kako najeti električni avto na Turo, kako načrtovati pot, kako v resnici poteka polnjenje na ameriškem Jugu in kaj pomeni imeti na voljo Full Self Driving (FSD) ter hladilnik v sprednjem prtljažniku (frunk).

Na poti smo bili štirje prijatelji (dva para). Na voznikovem sedežu sem sedel samo jaz. Ostali so bili potniki z zelo različnimi EV-izkušnjami – od domačega Modela Y do praktično nič.

Najem EV na Turo

Turo je peer-to-peer platforma za najem osebnih vozil – »Airbnb za avtomobile«. Po mojih izkušnjah je Turo najboljša, če ne edina, možnost, če si želite najeti Teslo s FSD. Turo sem uporabil že večkrat in bil večinoma zelo zadovoljen.

Ko sem iskal avto za to potovanje, sem v njihovem iskalniku rezultate v Nashvillu filtriral po znamki Tesla. Primarno sem iskal vozilo, ki bi imelo v opisu vsaj omenjeno možnost FSD. Seveda mi je bila pomembna tudi razumna cena najema. Predvsem zaradi slednjega sem najprej raje gledal Model Y, na katerega smo navajeni tudi doma. Vedel sem, da je dovolj velik za štiri odrasle potnike s prtljago.

Odločil sem se za najobsežnejši paket zavarovanja, ki bi morebitno škodo kril brez odbitne franšize. Turo ponuja tudi cenejša zavarovanja z nekoliko nižjim kritjem. Meni se je doplačilo 100–200 USD za miren spanec zdelo vredno.

Zakaj ravno Cybertruck

Prvotno sem iskal Model Y, na katerega smo navajeni tudi doma. A med oglasi mi je v oči padel eden od Cybertruckov. Po navadi so najemi Cybertruckov precej dražji od ostalih modelov, a ta je bil ponujen za ugodno ceno – primerljivo z Modelom Y. Poleg tega je imel FSD že vklopljen in vključen v ceno najema, kar je pri Cybertruckih redkost. Te priložnosti nisem smel izpustiti; ta odločitev je nato definirala celoten značaj potovanja.

Približni stroški za 8-dnevni najem

V ceno so bili vključeni tudi uradni Tesla hladilnik (cooler) v frunku, adapter J1772 in Tesla Mobile Connector. Vključena kilometrina je bila 1600 milj (~2575 km), ki je nismo presegli. Morebitna prekoračitev bi stala 0,60 USD na miljo.

• ✓ Tesla cooler v frunku
• ✓ adapter J1772
• ✓ Tesla Mobile Connector
• 1600 milj vključenih
• 0,60 USD na dodatno miljo

Cene preverjene na turo.com, avgust 2026; dejanske cene nihajo glede na sezono, lokacijo in razpoložljivost.

BNA Fly-Away namesto prevzema na letališču

Vozila nismo prevzeli na terminalu letališča v Nashvillu, ampak na parkirišču BNA Fly-Away neposredno ob njem. Najem s prevzemom na letališču je pogosto precej dražji. Fly-Away ima brezplačen shuttle na letališče, tako da dostop ni bil težava.

Prevzem vozila

Prevzem vozila na Turo poteka nekoliko drugače kot pri običajnem najemu, saj ga opravite popolnoma samostojno. Lastnik vozila bo z vami v aplikaciji delil lokacijo vozila, s pomočjo katere opravite tudi prevzem.

Vročina in prednosti EV

Pot smo načrtovali že pred potovanjem. Dejstvo, da bomo uporabljali EV, pri tem ni igralo nikakršne vloge. Glede na prejšnje izkušnje sem vedel, da je polnilnic Tesla Supercharger po ZDA dovolj, da polnjenje in doseg ne predstavljata večjega problema.

Izkazalo se je, da je EV odlična izbira za pot v poletni vročini. V EV lahko klima deluje tudi, medtem ko je avto parkiran, oz. jo lahko vklopite na daljavo. Razlika je velika, ko je zunaj vsak dan nad 30 °C. Res je, da to nekoliko poveča porabo, a to v praksi ne spremeni ničesar.

Hladilnik v frunku je v vročini naredil več, kot sem pričakoval – o tem spodaj.

Polnjenje v praksi

Na poti smo opravili približno 10 polnjenj. Od tega jih je bilo 7 na Tesla Superchargerjih in 3 na javnih AC polnilnicah. Za električno energijo smo porabili približno 120 USD.

Z dosegom nismo imeli nobenih težav. Večinoma smo sledili navigaciji v avtomobilu, ki se je izkazala za zanesljivo in pregledno. V Bryson Cityju smo s pomočjo aplikacije PlugShare našli brezplačno javno polnilnico, kar nam je pomagalo prihraniti nekaj dolarjev.

Realni doseg našega Cybertrucka je bil slabih 300 milj (~480 km) na polnjenje, poraba pa okoli 250 Wh/km. Po občutku je to 50–80 % več kot pri domačem Modelu Y. To ni presenečenje, saj je Cybertruck težji in manj aerodinamičen. V praksi to ne predstavlja večjih težav, saj avtomobil to upošteva pri načrtovanju poti in polnjenja.

Polnjenje na Superchargerju nikoli ni trajalo dlje, kot smo imeli prostega časa za odmor, kavo in stranišče. Luka, ki sicer ni EV-veteran, je to izpostavil kot enega ključnih vtisov:

Čas polnjenja se ujame z ritmom poti, ne obratno. Tesla navigacija sama predlaga postanke; voznik jih le potrdi ali rahlo prilagodi.

Ustavili smo se tudi na Buc-ee’s Superchargerju. Če ne poznate Buc-ee’s: to je nekaj med bencinsko črpalko, nakupovalnim centrom in zabaviščnim parkom. Za postanek na dolgi progi je idealen: ogromno infrastrukture, hrana, čista stranišča in Supercharger, ki ne izgleda kot osamljena postaja na robu parkirišča.

AC polnjenje: adapter J1772 je zlata vreden

Superchargerji bi zadoščali za celotno pot. A tri AC polnjenja so pot olajšala – in brez adapterja J1772 jih ne bi mogli uporabljati (javne AC, ki niso Tesla Destination Charger).

FSD: vožnja z nadzorovanim avtopilotom

Na naši poti je bil FSD aktiven veliko večino časa. Ročno sem posegel praktično samo na parkiriščih, ko sem hotel parkirati drugje, kot se je odločil sistem.

Ne glede na tip vožnje: na avtocesti, v mestu, na ožjih cestah, na gradbiščih, v dežju, podnevi in ponoči je FSD na tej poti deloval suvereno, kar je popolnoma spremenilo izkušnjo potovanja. Vožnja je veliko manj utrujajoča za voznika in bolj opazovalna za vse potnike.

Za Majo in Luko, ki pred tem nista poznala FSD, je bil to prvi stik s takšnim sistemom. Oba sta po poti rekla, da bi mu tako na avtocesti kot zunaj nje popolnoma zaupala. Nataša, ki FSD pozna že od prej, ga po lastnem občutku vidi kot varnejšega od povprečnega človeškega voznika. Komaj čaka, da ga bo lahko uporabljala tudi doma. Jaz sem bolj neposreden: roadtrip brez FSD (in brez Teslinih »bombončkov«) se mi zdi preprosto bolj naporen, kot bi moral biti.

Maji je bilo najbolj všeč, ko je FSD zaznal zajčka, ki je prečkal cesto. Ustavil se je tako, kot bi se za katerega koli drugega pešca, in počakal, da je ta varno prečkal cesto.

Cybertruck: splošni vtisi

Cybertruck je velik, a okreten. Steer-by-wire (krmiljenje brez klasične mehanske vezi med volanom in kolesi) in zavijanje vseh štirih koles naredita iz velikega poltovornjaka nekaj, kar se na parkirišču obnaša skoraj kot igrača.

• Janez»kako je hud«
• Nataša»vesoljska ladja«
• Luka»drvarnica«, »kmetijsko-vesoljska« ladja
• Maja»spaceship«

Prvi vtisi v skupini so bili barviti: meni »kako je hud«, Nataši »vesoljska ladja«, Luki »drvarnica« oziroma »kmetijsko-vesoljska« ladja, Maji »spaceship«. Luka ga je na prvi pogled imenoval »drvarnica«, a ta drvarnica se zna obrniti! Po nekaj dneh se na obliko navadite, na poglede mimoidočih pa nekoliko manj.

Ima veliko prostora za prtljago in je spredaj zelo udoben. Ima tudi vse »bombončke«, ki smo jih navajeni lastniki vozil Tesla: vklop klime na daljavo, hlajenje sedežev, odlično navigacijo in nadzor prek telefona. V junijski vročini je to razlika med preživetjem in uživanjem.

Je magnet za poglede! V nobenem avtu se še nisem počutil tako opazovanega. Velika večina reakcij je pozitivnih – otroci in mladostniki dobesedno buljijo iz sosednjih avtov, ljudje se ustavijo in sprašujejo o izkušnji z njim. Imeli smo pa tudi klasiko: na semaforju nam je voznica iz sosednjega avta pokazala sredinca. Nastopaški avto vsekakor privablja pozornost, tudi ko je ne iščete.

Cooler: od »neumno« do »bi ga kupil«

Ko sem v oglasu videl uradni Tesla cooler, se mi je zdelo malo smešno – marketinški dodatek. Na koncu poti bi ga takoj vzel tudi zase.

Uporabljali smo ga praktično ves čas: pijača in hrana, ki se ne razume z vročino (čokolada, mleko za kavo). Na začetku 10 kg ledu, nato približno vsaka dva dni še po 5 kg. V vročini nad 30 °C se je led topil precej počasneje, kot sem pričakoval.

Nataša pravi, da »to potrebuje vsak avto«. Luka in Maja sta bila navdušena; želela bi še električno različico.

Za roadtrip v vročini to pomeni manj postankov samo zaradi pijače, manj stopljene čokolade – in sproščenejši ritem dneva.

Slabosti in omejitve

Kljub navdušenju je bil Cybertruck v marsičem drugačen od domačega Modela 3/Y – in ne le v dobrem smislu:

• Zadnja klop: naslon je fiksen, okna so zelo majhna, posledično je pogled iz avtomobila na zadnjih sedežih precej omejen.
• Poraba je 50–80 % višja od Modela Y/3 (okoli 250 Wh/km); doseg je slabih 300 milj (~480 km) na polnjenje – pri načrtovanju »enkrat napolnim in grem čez pol države« boste razočarani, ne zaradi Tesle, ampak zaradi fizike.
• Cooler v frunku je primeren samo za vodoodporno embalažo, saj stvari plavajo v vodi, ko led staja.
• Pozornost: vozilo privablja izjemno veliko pozornosti javnosti – večinoma pozitivne, občasno pa tudi negativne reakcije mimoidočih.