Že pred štirimi leti sem odpeljal pot od Pirana do Lendave z vmesnimi polnjenji. Takrat je bil namen dokazati zanesljivost delovanja hitre polnilne infrastrukture in uporabnost električnega vozila ob najdaljšem slovenskem odseku avtoceste. Želja po ponovitvi, seveda brez vmesnih polnjenj, je bila ponovljena pred dvema letoma, ko sva z Marjanom Božičem vsak s svojim vozilom opravila pot od Lendave do Kopra. Na svoje veliko presenečenje sva bila takrat deležna precejšnje medijske pozornosti.
Zgledi vlečejo, električnih vozil je čedalje več in v društvu smo se odločili, da pripravimo izziv, kjer so pravila preprosta. Začnemo v Lendavi in končamo pot v Kopru. Brez polnjenja, z vmesnimi polnjenji ali s kakšno drugo varianto, je stvar izbire voznika glede na vozilo, ki ga ima na razpolago
Domača polnilna postaja
Prijavljenih je bilo 20 ekip, vsak s svojim vozilom, vendar smo se v meglenem jutru zbrali v številu 12 ekip. Nekateri so prišli za spodbudo, drugi pa so izziv vzeli, kot preizkušanje mej svojih električni vozil. Kdo bo prej prišel na cilj, kdo bo prišel brez polnjenja, kdo bo prišel z minimalno porabo.
Vinarium 2020
Na startu pred stolpom Vinarium smo bili deležni gostoljubnosti g. Martine Bukovec iz Zavoda za turizem in ravoja Lendava, ki je poskrbela za možnost polnjenja in nas prijetno presenetila z jutranjo kavo.
Dogodek je bil obiskan tudi s strani novinarjev in člani društva smo odgovarjali na vprašanja s področja eMobilnosti v Sloveniji. Med drugim nas je obiskal tudi župan Občine Lendava, g. Janez Magyar, ki nam je zaželel srečno pot. Zaupal nam je, da ima občina načrte za postavitev največjega vozlišča polnilnih postaj za električne avtobuse in električne avtomobile v Sloveniji.
Pred odhodom na pot
Po zaključenih pogovorih, intervjujih z novinarji in polnjenju električnih vozil, smo se poslovili od gostiteljev ter se ob 11:35 odpravili na pot.
Pet električnih vozil na poti
Taktika, kot že omenjeno, je bila raznolika. Nekateri so se odpravili na avtocesto, drugi pa so iskali bližnjice do avtoceste pri Slovenski Bistrici. Vse izbrane taktike pa so se kasneje poznale pri porabljenem času oziroma porabljeni energiji. Vreme na začetku ni bilo najbolj ugodno za porabo, oblačno in hladno. Kasneje se je zjasnilo, občasno pa smo doživeli tudi kakšno ploho. Dež na cesti pomeni tudi nekaj večjo porabo električne energije.
Rezultati so zbrani v spodnji tabeli:
poraba na 100 km
km
št.polnjenj
povprečje
čas prihoda
BMWi3 42
14 kWh
315
1
92 km/h
15:27
Kia eSoul 64
15,5 kWh
312
0
92 km/h
15:43
Hyundai Ioniq 28
11,8 kWh
312
1
91 km/h
15:43
Škoda Citigo e iV 35
11,5 kWh
315
1
89 km/h
15:43
*Škoda Citigo e iV 35
8,5 kWh
306
0
69 km/h
15:45
Nissan Leaf 40
10,7 kWh
326
0
62 km/h
15:58
Renault Zoe 40
16,6 kWh
315
2
86 km/h
16:25
Škoda Citigo e iV 35
9 kWh
313
0
62 km/h
16:52
VW eGolf 36
8,6 kWh
323
0
53 km/h
17:39
*Dve ekipi sta vožnjo opravili z enakim vozilo ter na enak način in rezultat je bil enak
Pozdrav ob zaključeni potiPopis porabe energije, prevoženih kilometrov in časa vožnje
Prihodi v Koper so se razlikovali od taktike vožnje. Porabe vozil so presenetile tudi izkušene voznike električnih vozil. Časi voženj pa so dokaz, da vztrajnost ne pozna meja.
Pogled na cilj
Po zaključku izziva smo pogovor zaključili ob zasluženem okrepčilu, kjer smo se pogovorili o porabi električnih vozil, taktiki in osebnih pogledih na izbiro določenih električnih vozil. V vmesnem času pa smo električna vozila tudi naponili.
Zapisal Ignac Završnik
Fotografije: Matjaž Kuček, Ignac Završnik in Tomaž Galič
Trije dnevi popotovanj po najlepših krajih Norveške.
Med predsodki proti baterijskim električnim avtomobilom (BEV) zelo visoko kotirajo pomisleki glede BEV in počitniških prikolic. Skeptiki se bojijo, da BEV ne bo zmoglo vleči tako težkih tovorov kot dizelska vozila, da bo elektromotor prešibak, ali pa, da bo doseg vozila izničen.
Naš cilj (prvega takega) testa: Preveriti, ali naša tri vozila spodobno opravijo preizkus potovanja in kampiranja.
Izkušnja je bila nepozabna. Videli smo čudovite kraje kot Dalsnibba, Geiranger, Ørnevegen, Trollstigen in atlantsko oceansko cesto v Averøyu. 1.381 km v zgolj treh dneh. Toplo vam priporočamo, da si za izlet vzamete več časa, kot smo si ga mi za test.
Vse skupaj se je začelo z malo noro idejo. Bližal se je čas za testiranje prihajajočega Mercedes-Benza EQC 400, pa se je porodilo vprašanje: “Zakaj ne bi pridružili še Audija e-tron 55 quattro in Tesle model X Long range, in naredili izleta s kampiranjem?”
Testno ekipo smo sestavljali BEV pionir in dolgoletni član upravnega odbora norveškega EV društva Øyvind Lunde, naš mojster za vse in občasni šofer avtobusa Magne Storebø ter moja malenkost, vodja testa, Ståle Frydenlund.
Vozniki, vozila – to je šlo zlahka. Pridobiti prikolice nekoliko težje.
Testno skupino so sestavljali dolgoletni član odbora Øyvind Lunde, Magne Storebø in jaz Ståle Frydenlund kot vodja preizkusa.
Test nam bo povedal, kako so se tri BEV obnesla kot vlečna, relativno razliko v porabi elektrike napram običajni vožnji, ter kako polnilna infrastruktura (ali njeno pomanjkanje) vpliva na takšno popotovanje.
Nismo veliko razglabljali o različicah in dodatnih opcijah na teh treh avtomobilih. Zanimala nas je vleka!
Poglejte si video posnetek, podnapisi v angleškem jeziku
Večino časa smo med testom uporabljali radarske tempomate, še posebej na dolgih podeželskih odsekih. Na ozkih in zavitih cestah zahodne Norveške smo kajpak vozil brez hitrostnih pomagal.
Prav tako nismo uporabljali nobenih “Eco-način” programov vožnje, edino pri Audiju smo dopustili njegov “Efficiency” program, ki spusti vozilo, a hkrati ne omejuje njegovih zmogljivosti in pedala za pospešek.
Temperature v avtih so se gibale med 17 in 20 stopinjami (Celzija :), odvisno od zunanje temperature, in klime smo imeli ves čas prižgane. Na kratko: z modernimi BEV verjamemo, da si lahko privoščimo želeno raven udobja, čeprav vlečemo težek tovor.
Da bi bili avtomobili na testu skoraj 100-odstotno primerljivi, bi moral imeti Audi e-Tron 20-palčna platišča, tako kot Tesla X in Mercedes EQC-400. Edina težava je bila, da pri razpoložljivih avtomobilih ni bilo vlečne kljuke. Dobili smo še en Audi e-Tron na 21-palčnih platiščih, kar bi lahko negativno vplivalo na domet.
Po končanem testu se še vedno sprašujemo, kakšno razliko bi naredil za en palec manjši obseg platišča.
Kako polniti s prikolico
Najti tri identične prikolice za ta test se je izkazalo za izziv. No, z malo pomoči smo prišli v stik s ponudnikom Perry & Williams Caravan v Rådeju, Østfold, kjer jim je bila naša zamisel všeč in so nam gladko potrdili najem treh Hobby 460 DL on Tour prikolic, za kar se jim najlepše zahvaljujemo!
Prikolice so bile 6,6 m dolge, primerne za tri odrasle (ali dve odrasli osebi ter dva otroka) in so bile v skladu z našimi željami zmogljivih prikolic za vožnjo. Ne prelahke, ne pretežke in z dobrodošlim aerodinamičnim izzivom.
Postanek z razgledom
Da bi imeli izhodišče za primerjavo porabe elektrike, smo resetirali števce pred vožnjo od Osla do Østfolda, kakih 80 km. Povprečna hitrost je bila zmerna, “primerna” vleki prikolic, okrog 70 km/h. Tesla se je izkazala z 17,6 kWh/100km, medtem ko je EQC potreboval 18.9 in e-tron 21.2.
Zelo nas je zanimalo, kako se bo Mercedes-Benz EQC 400 izkazal med vleko težkega tovora. Med našo prvo testno vožnjo v maju je novo vozilo delovalo težko in neučinkovito. Na naše presenečenje je bila poraba zdaj komaj kaj višja, s prikolico zadaj, kot pa tisti zimski dan v maju.
Ob povratku v predmestje Osla je bila poraba 29.3 kWh/100km, ob povprečni hitrosti 76 km/h. Povečana zgolj za 55%. Model X je porabil 28.4 (61% več), medtem ko je e-tron prikazal 31.8 (50% več) – z izkušenim Øyvindom Lundejem za volanom.
Tehtanje
Preostanek dneva smo se spoznavali tako z BEV-ji kot s prikolicami, ki smo jih tudi stehtali: 1160 kg, malo manj kot polno opremljene, ki bi tehtale 1200. Največja dovoljena masa za te Hobby prikolice je 1500 kg. Model X je bil najlažji med avti, 2505 kg, EQC mu je tesno sledil z 2568. E-tron pa je tehtal 2660. Teža testnih voznikov je bila med 80 in malo čez 100 kg, kar smo izravnali z rednim menjavanjem vozil.
Prenočili smo na občinskem parkirišču, z nekaj počasnega polnjenja, pripravljeni za naslednji dan, ko se bo začela resna vleka.
Prvi test dometa #prvidan
Prvi dan nam je ponudil 350 km vožnje s prikolicami, skupaj z referenčnim testom (120 km) brez vleke. Prva etapa: 226 km, od Nittedala to Vinstre, precej severno od olimpijskega mesta Lillehammerja, po državni avtocesti 4 in evropski cesti 6. Pričeli smo s temperaturo 13,5 stopinje (Celzija), na koncu pa uživali v poletnih 27 stopinjah v Otti zvečer.
elbil.no
Model X je pokazal, kakšen hud vlečni konj je. Brez vsakih skrbi glede dosega smo na Supercharger v Vinstri prišli s preostalimi 115 km dosega v bateriji. Z ocenjenimi 98 kWh kapacitete nič čudnega.
Tudi EQC ni imel težav, čeravno je bil pričakovani doseg le 8 km (ob 80 kWh kapacitete). Za priklop na polnjenje smo morali prikolico odklopiti, saj je vtičnica na avtu malce nepraktično na desnem zadnjem blatniku.
Z Audijem smo morali sprejeti razumsko odločitev, čeravno je imel 4 kWh več energije na zalogi kot EQC. Ob prihodu v Fåvång, 35 km pred Vinstro, je potovalni računalnik “ugibal” o 40 km dosega, kar se nam je zdelo malce tesno. Rešili smo se z malo 50 kW hitrega polnjenja pred tamkajšnjo KIWI trgovino z živili, kar nam je prineslo dodatnih 4,1 kWh ali 13 km dosega.
Audijeva polnilna vtičnica na prednjem levem blatniku je tokrat prišla prav. Le redko smo morali odklopiti prikolico tekom testa.
Dodatno polnjenje
Ko smo končno prispeli v Vinstro, je Audi e-Tron imel še približno 11 kilometrov preostanka (4% SOC). To pomeni, da bi nam verjetno zmanjkalo električne energije brez dodatnega postanka za polnjenje.
Takšna izkušnja nas lahko nauči to, da nihče noče ostati s prazno baterijo na cesti, še posebej ne na poti s prikolico. Bolje se je ustaviti in napolniti baterijo.
Da bi dosegli 80% napolnjenost, smo porabili približno eno uro in pol na polnilniku z močjo 50 kW DC (povprečna moč: 43,4 kW). Mercedes EQC-400 je potreboval nekaj več časa, povprečna moč polnjenja pa je bila približno 40 kW.
Gneča električnih vozil v kombinaciji s prikolicami ni običajen prizor, tudi na Norveškem ne. Vendar bi kljub temu imeli rajši na tej lokaciji hitrejše polnilnice. Poleg Tesla Superchargerja boste tukaj našli le polnilne postaje e moči 50 kW, ki jih upravljata CPO Fortum Charge & Drive in Green Contact.
Tesla SC
Več ultrahitrih polnilnic bi prišlo prav, prikolice gor ali dol. Lepa in prostorna lokacija za polnjenje bi gotovo lahko nudila večjo izbiro priključkov. Na Supechargerjih na srečo ni bilo gneče, da smo lahko “zasedli” pet mest naenkrat in se izognili odklapljanju prikolice. Tega vam ne priporočamo ob “rush-hour” konicah, saj bi se stvari še dodatno zapletle, ko ne bi bilo moč obrniti ali voziti vzvratno.
Vzporedno parkiranje ob hitri polnilnic, kot ga premorejo številni Tesla Superchargerji in IONITYji na Norveškem, je daleč najboljša rešitev.
Razlika s prikolico in brez nje
Ob prihodu v Otto smo prikolice odklopili in jih pustili na varovanem parkirišču.
Zamislili smo si vožnjo na enaki razdalji (Vågåmo, 29.6 kM) tja in nazaj, s prikolicami in brez. Povprečna hitrost 68-69 km/h in temperatura 24-27°C. Cilj je bil določiti razliko v porabi elektrike skozi približno 120 kilometrov. Nekoliko večja je bila, kot smo pričakovali, a ne kakšna posebna težava. Model X je prepričljivo zmagal, spet mu je lepo sledil EQC, e-tron pa se je izkazal za nekoliko bolj “lačnega”.
Pojasnilo k tabeli: vse ševilke so v kWh/100 km. Model X je imel 45% nižjo porabo brez prikolice, medtek ko sta EQC in e-tron inmela 46.7 in 47.5%. Povedano obratno, povečanje porabe s prikolico je bilo 82 za model X, 87.7 za EQC in 90.8 % za e-tron.
Testiranje regeneracije EV #drugidan
Drugi dan smo krenili iz prelepega kampa Dønfoss v Skjåku ob 07:15 zjutraj. Prvi postanek: polnjenje na 50 kW hitri polnilnici pri gorski koči Grotli in hitri zajtrk za testno ekipo.
E-tron je zavračal staro dobro šuko počasno polnjenje, sklicujoč se na (ne)kakovost ozemljitve. Resetiranje polnilnice ni pomagalo.
Trije v vrsti
S polnimi baterijami smo se odpravili do slovite razgledne točke Dalsnibba, nato pa to turističnega vozlišča Gerainger, pa naprej proti Ørnevegnu do Eidsdala, ter prvega od treh prestopov s trajektom. Nato smo nadaljevali od “Jagodne vasi” proti Valldalu do Trollstigena in Åndalsnesa. Na tej etapi smo vpeljali poseben postopek testiranja, da bi izvedeli, koliko “zastonj goriva” pridobimo z vožnjo BEV nizdol.
Še malo več, kot ponavadi, smo lahko ugotovili, kadar vlečemo prikolice! In to kljub temu, da so bile tudi zavore prikolic več v uporabi, kot bi nam ustrezalo, posledićno torej manj regeneracije in več “segrevanja” koles prikolic, kar je bilo videti (In predvsem vonjati) po vsakem od bolj strmih spustov na poti.
Pojasnilo k tabeli: Avti, razen modela X (99%) so hitro polnilco v Grotliju zapustili s polno baterijo. Tabela prikazuje preostalo kapaciteto baterije v odstotkih (% SOC) na naštetih kontrolnih točkah. Celotna pot: 123 km.
Grotli smo zapustili z 100% napolnjenosti baterij na obeh nemških avtomobilih in 99% napolnjenosti na ameriškem vozilu. Kot je razvidno iz tabele, so bili vsi avtomobili sposobni obnavljati toliko električne energije med spustom iz Dalsnibbe, kot so jo porabili med vzponom na Ørnevegen, na nasprotni strani Geirangerja.
Polnjenje
Ob prihodu v Eidsdal, trajektno pristanišče, smo bili nazaj na enakem SOC kot ob spustu z Dalsnibbe. Odsek od Valldala do Alnesreseta (najvišja točka nad morjem pred Trollstigenom) ima 850 višinskih metrov vzpona. To je pognalo porabo elektrike strmo navzgor pri vseh treh avtih, Trollstigenski spust pa je regeniriral dovolj energije za pot do Åndalsnesa.
Preostanek dneva na boljših, državnih avtocestah, je dal zelo stabilno porabo za lep zaključek dneva v Averøyu 160 kilometrov kasneje.
Most
Električna vozila so izredno primerna za vleko
Omenili smo sposobnost BEV, da regenerirajo veliko energije po hribih in dolinah s fjordi bogate pokrajine. To pomeni, da se povišana poraba med vzponi, ki začasno skrajša domet in poskrbi za napetost, v glavnem izravna.
Največje zadovoljstvo pa je bilo križarjenje brez vsakršnega hrupa skozi prelepo norveško pokrajino.
Brezskrbna in sproščena vozniška izkušnja, ki jo v splošnem ponujajo BEV, se je za celotno testno ekipo dvignila na povsem nov nivo ; saj smo se vsi že veliko vozili okoli s prikolicami – ampak nikoli z BEV za vleko !
Popolnoma varno prehitevanje s prikolicam ta te avte ni nobena težava.
Kaj je potrebno, da vse teče kot po maslu?
Kakšna infrastruktura je potrebna za uporabo BEV in prikolic, danes in v prihodnosti? Naše 1381 km dolgo popotovanje je postreglo s par zamislimi.
Posebnih predpriprav glede polnjenja v kampih nismo imeli. Elektriko za svoje prikolice lahko dobite na ozemljeni (šuko) vtičnici, ki jo lahko v primeru nuje uporabite za nočno polnjenje. Slednje pride v poštev samo ob spodobni napeljavi, ki ne vključuje kakšnih razdelilcev in podaljškov do vtičnice v kaki bližnji kolibi. Nekaj takega lahko vidite na sliki v Atlanterhavsveien Sjøstuerju, kjer smo rajši rekli “ne, hvala”, kljub komaj kaj preostalega dosega. Najprej varnost.
Vseeno smo imeli zjutraj dovolj dosega do Moldeja, dobro pa je opozoriti, da so hitre polnilnice v tem delu Norveške posejane bolj na redko. Tudi pri počasnih polnilnicah ni dosti bolje, le malo trofaznih type2 polnilnic, tako da je prostora za izboljšave ogromno.
Kampi, ki bodo nudili el. polnjenje z varno in namensko opremo, bodo imeli konkurenčno prednost v prihodnosti. Kampiranje, temelječe na potovanjih brez izpustov in z lokalno, iz obnovljivih virov pridobljeno energijo, je popolna kombinacija.
Oba kampa, ki smo ju obiskali, sta bila zelo prijetna in udobna, a brez moderne polnilne infrastrukture. Na srečo je osebje, s katerim smo poklepetali, pokazalo veliko zanimanja za priprave na prihodnost e-mobilnega kamping turizma.
Hitro polnjenje naj bo res hitro
Ko govorimo o hitrem polnjenju, je velika prednost, če je tudi dejansko hitro, saj težke prikolice znatno povečajo porabo BEV. Pri naši uporabi starih dobrih 50 kW DC polnilnic je večinoma vse delovalo zanesljivo, a nižja moč zahteva kar precej čakanja.
Celotna izkušnja polnjenja s prikolico zna biti naporna, če je na voljo zgolj 50 kW (razen seveda, če hkrati izkoristiš čas za krepčilni spanec ali partijo šaha v prikolici). BEV z velikimi baterijami in nujnimi potrebami po polnjenju lahko naredijo neobvladljive čakalne vrste na priljubljenih polnilnih mestih.
Učinkovite polnilnice z visoko močjo in večimi polnilnimi mesti naenkrat so za zdaj v glavnem povezane s Teslo, kar pomeni, da je Model X daleč najlažje uporabno BEV, ko pripnete še prikolico na svojo pot. Še več, omrežje Superchargerjev je tako razvejano, da se lahko popeljete po skoraj celotni Norveški.
Preostalo omrežje ultra-hitrih polnilnic je trenutno še majhno, a na srečo zanesljivo narašča .
Ionity
Med tem testom smo imeli večkrat priložnost preizkusiti relativno novega ponudnika polnjenja IONITY. Vse postaje so se izkazale s solidno hitrostjo polnjenja. Z Audijem e-tron-om smo tako večkrat lahko “napolnili” v 30 minutah (max. moč 150 kW), kar pomeni, da povečana poraba zaradi vleke tovora ni težava.
Dolgo mokro popotovanje – #tretji dan
Za razliko od prejšnjih dni je bil naš zadnji – dokaj moker. Zbudili smo se v oblačno deževno jutro, ki mu je sledilo nekaj hudih ploh, kar se je vleklo ure in ure. Najhujši naliv smo doživeli med Moldejem in Åndalsnesom.
Dolgo mokro popotovanje
Mokro cestišče pa je, po številnih dnevih popolnega vremena konec avgusta, poskrbelo za dodatno priložnost testiranja v dežju.
Najvišja dnevna temperatura je bila v Åndalsnesu dan poprej, krepkih 32 C, tako da smo bili čisto veseli osvežitve.
Številke v spodnji tabeli povedo, da dodatni kotalni upor mokrih cest ni prinesel dramatičnega povečanja porabe. Nismo delali temeljitih preračunov glede na nadmorsko višino, vseeno pa ni dvoma, da bi bila poraba vseh treh avtov nekaj manjša ob sončnem vremenu.
Pojasnilo k tabeli: * Otta – Vågåmo (tja in nazaj) na prvi testni dan ni vključen v celotno povprečno porabo elektrike (kWh/100 km) na skupni poti.
*) ocena, ki temelji na podlagi dostopnih virov
Vsi trije avti so napolnjeni zapustili Dornbås, ki leži 659 metrov nad morjem. Višinska razlika do Nebbenesa, kjer smo hitro polnili Model X, je okrog 500 metrov .
Načrtovali smo kratek postanek pri Fortum Charge & Drive hitri polnilci v Ringebuju za e-tron in EQC, da bi lahko nato dosegli IONITY ultrahitro polnilnico v Dalu, ob cesti E6 severno od Osla.
Kratek postanek
Ker je bila poraba nekoliko višja od načrtovane, sta oba nemška avta potrebovala še en premor na poti proti Dalu. Skupaj sta ti dve hitri dotakanji pomenili dodatnih 25 minut na celi razdalji.
Ko je padel mrak, pa se je cela testna ekipa spet zbrala pri ultrahitri IONITY polnilnici.
Ultra hitra Ionity
Odločitev o zmagovalcu – stvar okusa in ugodja
Med potjo so nas velikokrat vprašali, katero vozilo je boljše. Vsakokrat se je izkazalo, tudi zdaj na koncu, da je odgovor poln podrobnosti in odtenkov.
V vseh pomembnih vidikih so prav vsi trije zmagovalci. Odločilno je, kaj je tisto, kar je za posameznega morebitnega lastnika najbolj pomembno. Skrajni doseg, končna cena, največja dovoljena teža prikolice, idealna hitrost polnjenja, optimalno omrežje hitrih polnilnic ali udobje pri vožnji.
Morda še kaj drugega in nedoločljivega?
Audi je bil najbolj »žejen« od vseh treh, in to se verjetno ne bi spremenilo tudi v primeru manjših, 20-palčnih koles. Ima pa v rokavu aduta: ultrahitro polnjenje s 150 kW, kar pomeni, da je pol ure dovolj za celotno baterijo. To je glavna prednost Audija. Po ostalih ključnih merilih, ocenjujemo Teslo in EQC za boljša.
Audi
Model X je nedvomno najboljši vlečni avto, če upoštevamo vse dejavnike. V idealnih pogojih lahko prikolico iz tega testa vleče 300 km daleč z enim polnjenjem, medtem se ko konkurenta ustavita pri 230 – 240. Razumno pa je načrtovati 250 km za Model X in 200 za oba »Nemca«, če nimate podrobnega in popolnega pregleda nad topografijo poti in porabo avta.
Na pretežno ravninski cesti bi znal Model X nadaljevati vse do 320 – 330 kilometrov s prikolico, primerljivo testni, medtem kot bi ustrezni maksimum za EQC in e-tron verjetno znašal 260-270 km.
Model X ima največjo baterijo, najvišjo zmogljivost vleke in najnižjo porabo od vseh treh (postal je celo še bolj učinkovit z elektromotorjem in krmilnikom iz Modela 3), hkrati pa je dražji od preostalih dveh.
Udobje pri vožnji Modela X je prav tako večje po zaslugi izboljšane zaščite pred hrupom, s čimer so to pomanjkljivost napram nemškima avtomobiloma odpravili. Trenutno ima avto samo en prikaz dosega, saj so Typical mode (EPA) in “rated” oz. NEDC zamenjali z standardnim WLTP. Vede se nekoliko nenavadno, na način, da svoje napovedi dosega ne prilagodi vlečeni prikolici.
Obe nemški vozili naredita to napovedovanje na bolj zanesljiv način.
The Mercedes-Benz EQC 400 ponuja vrhunsko udobje pri vožnji. Ima tudi boljši doseg, kot smo pričakovali iz prvih vtisov, je tih in se lepo prilagodi prikolici. Zdi se, da je vzmetenje (vzmeti spredaj in zračni blažilniki zadaj) manj na udaru zaradi prikolice, kot pri Modelu X in e-tron-u, in s tem bolj harmonično. Vsi trije avti pa imajo več kot dovolj moči in omogočajo varno, brezskrbno prehitevanje s prikolico.
Razsodba? Vsi trije so uspešno prestali test, vsak svojimi prednostmi in slabostmi. Ko govorimo o povečanju porabe elektrike, je razumno pričakovati 80-90 % povečanja pri takem tipu poti, kot smo se ga lotili.
Na ravninski cesti, ob tekoči vožnji, bi bila zgodba drugačna, morda le kakih 50 – 60 % več od običajne porabe. Toplo bi vam priporočili, da ne izzivate in ne preskušate mej. Povedano praktično: ne rinite proti 0 kilometrov dosega na računalu dosega. Glede na to, kako dobro so (ali niso) balansirane celice baterije, lahko ostanete brez energije pred ali po številki 0. Negativne izkušnje, ki bi sledile, verjetno niso na vašem seznamu izzivov in želja.
Pomembno je še povedati, da smo izvedli ta test v tesno omejenem času. Priporočamo vam, da si za podobno pot in kampiranje vzamete več časa, uživate v razgledu, izkoristite premore za polnjenje.
S časom, ko bo napredovala mreža hitrih polnilnic in bodo tudi avtokampi ponujali varno in zanesljivo polnjenje na izmenični tok, se bo vse skupaj spremenilo v povsem brezskrbno dogodivščino.
V Društvu e-Mobilnost Slovenija smo se v kriznih časih virusa Covid 19 odločili pomagati članom društva. Na trgu je težko kupiti obrazne maske za zaščito pred virusom, zato smo izkoristili možnost nabave in dobave certificiranih trislojnih kirurških mask za enkratno uporabo. Vsakemu članu društva smo v prejšnjem tednu podarili 15 kosov mask in jih razposlali na naslove članov društva.
Pri društveni akciji smo sodelovali Simon Zgonc in Ignac Završnik pri organizaciji nabave ter preostale članice družine Završnik, ki so sodelovale pri razpošiljanju več kot 3000 mask.
Ostanite zdravi !
Ignac Završnik
predsednik/chairman
Nekaj odzivov po Facebooku, SMS, elektronski pošti, telefonu …
SMS
Orlando Hvala ! Zelo lepa gesta.
Vid … prejel sem kirurške maske ! Presenečen, da bolj ne bi mogel biti …
Blaž Hvala za lepo darilo. Za ta čas ravno prav.
Tomaž Hvala DeMSu. Kdaj ste jih že naročili ?
Jasna Ojla, čestitke za akcijo nabave mask za člane! Odlična in hvalevredna poteza v teh časih.
Sandi Pohvalno. Lepo presenečenje. Velika hvala vsem, ki so se potrudili v tej situaciji.
Robert Hvala DeMS za lepo gesto. Pohvalno.
Vinko Civilizirano društvo – je bila prva izjava žene !
Elektronska pošta
Breda Najlepša hvala za poslane maske. Hvala za skrb za člane.
Aleš Vse pohvale za gesto oz. akcijo pošiljanja mask članom društva. Še enkrat ste pokazali učinkovitost delovanja društva. Želim nam, da se zadeve kmalu približajo normali in nato krenemo naprej.
Zdenko Včeraj smo dobili zaščitne maske in rad bi se zahvalil za res lepo gesto! To so prve maske, ki smo jih v našem gospodinjstvu sploh dobili.
David Hvala za zaščitne maske, sem doniral preko PayPal 10EUR za društvo DEMS.
Dejan najprej hvala za zaščitne maske 🙂 ful dobra poteza vodstva DEMS.
Franc Hvala, pravkar je prinesel poštar, odlična ideja.
Tomaž Danes prejel ducat mask. Najlepša hvala, izvrstna ideja.
Andrej Res dobra poteza, pohvalno!
Ciril Hvala lepa za maske. Ostanite zdravi.
Vladimir Zelo ma je razveselila pošiljka mask, ki sem jo pravkar prejel. Takšne majhne misli so zelo pomembne in kažejo na lep odnos, ki ga društvo goji do svojih članov.
Miha Hvala, za maske. Ste me/nas prijetno presenetili.
Tomaž zahvaljujem se vam za zaščitne obrazne maske, ki bodo meni ter moji družini zelo prav prišle, saj smo dosedaj uporabljali bombažne in kombinacijo raznih tankih ter dokaj vročih šalov.
Igor Iskreno se zahvaljujem tebi in upravnemu odboru za izvirno odločitev, da nam društvo podari zaščitne maske. Res me je pošiljka lepo presenetila, sploh sedaj, ko še do trgovine pridemo vsakih 14 dni.
Matija … super gesta. Z zeno sva bila prijetno presenecena, so ze v uporabi.
Mnoga napačna mnenja v povezavi z eMobilnostjo so prisotna v naši družbi. Večini teh botruje nevednost in napačne informacije s strani medijev oziroma lobijev, ki jih skrbijo posledice prehoda iz klasičnih na električna vozila. Ena izmed nalog zapisanih v statutu Društva e-Mobilnost Slovenija je splošna promocija e-Mobilnosti in ozaveščanje javnosti s ciljem pospešiti prehod v nizkoogljično družbo na področju prometa.
Hitra polnilna infrastruktura
V tem zapisu bom na podlagi zadnjih izkušenj z ultra hitro javno polnilno infrastrukturo in uporabo najbolje prodajanega električnega vozila v Evropi, ovrgel dva dvoma.
Prvi dvom: Z električnim vozilom ne moremo potovati na dolge razdalje, ker izgubimo preveč časa s polnjenjem.
Drugi dvom: Za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID, …
Pa je to vse res ali je to zgolj nevednost in napačne informacije?
Splošni evropski in s tem tudi slovenski problem je javna polnilna infrastruktura, ki se s pomočjo javnega denarja pospešeno postavlja. Preprostost in zanesljivost delovanja pa se v praksi prevečkrat izkaže zgolj za željo. Podobne primere srečujemo po celi Evropi. V Sloveniji pa smo jih člani DeMSa preverili v praksi. Na srečo nas uporabnikov električnih vozil se počasi vzpostavlja prosti trg in razmere se izboljšujejo.
»za potovanje po Evropi potrebujem preveč različnih aplikacij, kartic RFID …«
Stanje v letu 2017, množica RFID kartic
Odgovor je v tem primeru preprost. Najprej preverite cene različnih ponudnikov. Trenutno je cenovno najbolj ugoden »Shell Recharge« (The New Motion), seveda z omogočenim gostovanjem na polnilni infrastrukturi širom Evrope. Slovenija, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Danska, Švedska in Norveška so države, kjer smo to preizkusili tudi v praksi. Cena za enkratno polnjenje je bila, ne glede na količino pretočene energije, enotna, 8 € za eno polnjenje. Z dnem 1. 2. 2020 pa se obetajo spremembe na področju cen. Pričakujte ceno 0,35 € / kWh. Ob naši višji potovalni hitrosti in povprečni porabi 20 kWh na 100 km bi to zneslo 7 €. V resnici pa nas je stalo 3,3 € na 100 kilometrov.
Časi polnjenja, pretočena energija, cena …
1197 km na uro je hitrost polnjenja.
Povprečna cena za pretočeno 1 kWh je bila 0,18 €. Ob zmernejši vožnji bi dosegli tudi manjšo porabo in s tem tudi manj polnjenja. Za prevoženih 1200 kilometrov smo porabili 40 €. Trenutne hitrosti polnjenja so takšne, da lahko v 20 minutah napolnimo za 300 kilometrov.
»z električnim vozilom ne morem potovati na dolge razdalje, ker izgubim preveč časa s polnjenjem«
* Podobne teste opravlja z različnimi električnimi vozili tudi znani Byorn Nyland. Na tej osnovi lahko primerjamo uporabnost električnih vozil za daljše poti.
V Tilburgu / Nizozemska se je začel 1000 km izziv. V kakšnem času bo prevoženih 1000 kilometrov?
Začetek izziva
Pot iz Tilburga do Slovenije je planirana po običajnih avtocestah, z vsemi ovirami in zastoji, ki so v Nemčiji v zadnjem času stalnica. Prednost pa je razvejana mreža ultra hitrih polnilnic in jasno določeni odseki na avtocestah, kjer ni omejitve hitrosti.
Po jutranjem poslovnem sestanku odhod proti Sloveniji. Ob 10:00 uri prestavimo števec “1000 km challenge” na 0 kilometrov. Lokacija v bližini Tilburga. Planirana je bila pot do ultra hitre polnilnice oddaljeno 240 kilometrov. Na Nizozemskem so omejitve stroge in se na avtocesti gibljejo med 120 in 130 km/h. Držim se omejitev do Nemčije, kjer pa pospešim do 164 km/h.
#1 Ob 12:08 prihod na cilj Gewerbepark Dachsberg 8-12, Bad Honnef. Štiri polnilna mesta, dve pa že zasedeni. Optimalen postanek mora biti kratek, zaradi nakupa kave pa se je čas podaljšal na 22 minut. Tri minute preveč.
Ob vsej primerni hitri polnilni infrastrukturi ostaja grenak priokus. Običajno eno izmed štirih polnilnih mest ne deluje. Naziv “Out of Order” je stalnica. V 22 minutah napolnim 49,1 kWh. Ob 12:31 odhod.
#2 Ob 14:23 po 219,87 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod do cilja Autohof Wertheim, Wertheim, Baden-Württemberg 978. Povprečna poraba 214 Wh/km. Zunanja temperatura 5,1 ℃ in rahel dež. Edini postanek na vsej poti na Tesla Super Chargerju. Zaradi dežja se je poraba povečala in cilja Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim nisem uspel doseči. V 9 minutah napolnim 19,3 kWh. Ob 14:35 odhod.
#3 Ob 15:01 po 53,36 km s povprečno hitrostjo 120 km/h prihod na cilj Rastanlage Haidt Süd, A3, Kleinlangheim. Povprečna poraba 241 Wh/km. Zunanja temperatura 9,7 ℃ oblačno in vetrovno. V 15 minutah napolnim za 39,08 kWh. Ob 15:19 odhod.
#4 Ob 16:36 po 166,68 km s povprečno hitrostjo 128 km/h prihod na cilj A9 Köschinger Forst, Hepberg. Povprečna poraba 229 Wh/km. Zunanja temperatura 9,3 ℃ rahlo pršenje in vetrovno. V 13 minutah napolnim za 36,6 kWh. Ob 16:52 odhod proti Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen.
#5 Ob 17:52 po 120,13 km s povprečno hitrostjo 119 km/h prihod na cilj Rastanlage Holzkirchen Süd, A8, Holzkirchen. Povprečna poraba 197 Wh/km. Zunanja temperatura 8,3 ℃ oblačno in vetrovno. V 17 minutah napolnim 38 kWh. Ob 18:12 odhod proti Avstriji.
Ob 20:01 dosežem po prevoženih 1000 kilometrih svoj cilj. V 10 urah in 1 minuti sem skupaj s polnitvami uspešno prevozil 1000 kilometrov. Izziv zaključen.
Prevoženih 1219 kilometrov
*V tem dnevu sem skupno prevozil 1219 kilometrov v 10 urah in 54 minutah. K temu je treba dodati postanke za polnjenje v skupnem trajanju 1 ure in 35 minut.
Zaključek
Daljše dnevne poti nad 1000 kilometrov so možne tudi z električnimi vozili. Treba je imeti delujočo hitro javno polnilno infrastrukturo ter preprost sistem uporabe in gostovanja. Poslovni model se je uspešno skopiral in kljub začetnim težavam bo v nekaj letih zaživel. Glede polnjenja se je uresničila moja napoved iz leta 2017. Kakšna polnilna infrastruktura je primerna za široko vpeljavo eMobilnosti v EU. Odgovor se skriva v preprostosti uporabe in hitrosti polnjenja.
Novoletno srečanje DeMS, Golf klub Arboretum, 6.12.2019
Early Birds, DeMS
Prvi petek v decembru je postal že tradicionalno rezerviran za prednovoletno srečanje članov društva DeMS. Tudi kraj srečanja je postal že tradicionalen in tako bo restavracija Golf kluba Arboretum verjetno tudi v prihodnje gostila posvete in izobraževanja na temo elektromobilnosti.
Sprejemni odbor DeMS
Letošnje srečanje na petek, 6. decembra pa je verjetno zadnje množično srečanje članov na tej lokaciji. Že na prejšnjih dogodkih je dvorana komaj zmogla vse udeležence različnih posvetov, za družabnih del dogodka, namenjen vsem članom, pa bo potrebno najti bistveno večji prostor, saj članstvo še kar narašča, s tem, da znaten pripad šele prihaja, ker bo sledil vrtoglavo naraščajoči prodaji električnih vozil v Sloveniji.
V pričakovanju dogodkaIzmenjava informacijPolna dvoranaSaša PetejanAleš in Damijan, DeMS
Glede na vse izzive je upravni odbor DeMS s predsednikom Ignacom Završnikom na čelu pripravil zelo obsežen spored za letošnje srečanje: predstavitev delovanja norveškega partnerskega društva, novosti na področju avtonomnih vozil, značilnosti baterij, razvoj baterij in el. vozil, spodbude EKO sklada za postavljanja polnilne infrastrukture ter panelno razpravo o plačljivih storitvah polnjenja električnih vozil.
Vse omenjene teme pa niso zgolj zanimivost ali razvedrilo ter pregled stanja v letošnjem letu, marveč so skrbno izbrane v luči neprenehne rasti društva tako kvantitativno kot tudi kvalitativno. Prihodi novih in novih članov ter podiranje številskih rekordov so pri društvu DeMS že skoraj pravilo, tokratna izbira predavanj pa sporoča članom in slovenskih javnosti, da je čas tudi za preskok v novo kvaliteto delovanja, kjer bo društvo svoje znanje in sposobnosti še bolj okrepilo, članom (in ostalim zainteresiranim) pa ponudilo (še) širši nabor storitev oziroma podpore.
Ignac Završnik, DeMS
Celoten dogodek je otvoril predsednik DeMS Ignac Završnik, ki je poudaril pomen trajnostnega energetskega kroga in vizijo prihodnosti društva: “Želimo se razvijati po vzoru norveškega društva, od katerega lahko, zaradi njihove daljše tradicije in številnih izkušenj, črpamo dobre prakse.”
Dosedanje delo kaže, da je društvo na pravi poti, pogled v prihodnost pa jasen. Predsednik je še na kratko najavil pomen današnjih tem sogovornikov, ki so sledili in zaželel članom uspešno Novo leto.
Simon Zgonc, DeMS
Simon Zgonc je predstavil delovanje našega partnerskega društva Elbil z Norveške. Skupaj z Markom Logondrom in Ignacem Završnikom so se podali z električnim vozilom iz Ljubljane v Oslo. Od Norvežanov pa so se lahko iz obilo informacij ogromno naučili. Imajo preko 80.000 članov, za katere skrbijo s profesionalno ekipo 35 zaposlenih.
Med zanimivostmi je omenil, da se le 27% el. polnilnic na Norveškem nahaja na bencinskih črpalkah, ter, da kljub temu, da je več kot pol novo registriranih avtomobilov električnih in da imajo med vsemi že zelo zajeten delež, pa njihovo polnjenje vseeno predstavlja le neznatno povečanje porabe energije oz. obremenitve el. omrežja.
Pomen takega društva, kot je DeMS, se najbolje vidi iz podatkov in raziskav norveškega društva: 67% imetnikov električnega vozila je za nakup navdušilo enega ali več nadaljnjih uporabnikov.
Marko Logonder, DeMS
Marko Logonder je predstavil stopnje razvoja pri avtonomni vožnji in poudaril njene glavne prednosti. Ne glede na to, da smo ta hip, vsaj kar se serijske ponudbe na širšem trgu tiče, še daleč od popoldne avtomatizacije, je logičen sklep, da je prihodnost vsekakor avtonomna! S popolno avtonomijo pa bodo prišle zelo drastične in neverjetno hitre spremembe na področju transporta in z njim povezanih ekonomij, ocenjuje Logonder.
Michel Adamič, DeMSMatjaž in Janja, DeMS
Michel Adamič, raziskovalec na kemijskem inštitutu, je predstavil zelo poglobljen, a poljudno razumljiv vpogled v sestavo in delovanje aktualnih Li-ion baterij. Na inštitutu pa že eksperimentirajo z novimi materiali, “vsem, kar nam pride pod roke”, od katerih si obetajo še boljše lastnosti.
Andrej Pečjak, DeMS
Andrej Pečjak je razkril, s čim vse se pri Metronu ukvarjajo, in se ozrl v prihodnost. Napovedal je digitalizacijo, elektrifikacijo in dekarbonizacijo predvsem v energetiki, pa tudi širše. Dobe pionirstva, entuziazma je prav te dni konec, elektromobilnost namreč postaja “mainstream” posel. Omenil je študijo, po kateri imajo električni avtomobili boljšo statistiko varnosti glede vnetljivosti od bencinskih! Razlika je skoraj desetkratna, javnomnenjski vtis pa je po zaslugi neobjektivnega novičkarjenja drugačen, je še pojasnil.
Vsi zgoraj našteti predavatelji so dejavni člani DeMS. Besedo pa so seveda dobili tudi gostje.
Mojca Vendramin, Eko sklad
Mojca Vendramin (EKO sklad) je predstavila vse spodbude sklada za učinkovitejšo rabo energije in prehod na čistejše tehnologije, s poudarkom na novih ponudbah predvsem za podjetja. Prisotne je seveda najbolj zanimalo, kako bo v prihodnje z različnimi spodbudami in subvencijami. Kakšne točno bodo, bo v začetku leta 2020 odločala vlada, zato je bilo preuranjeno govoriti o številkah.
Saša Petejan, Miha Rihar (Petrol d.d.), Boštjan Bertalanič (MOL Slovenija d.o.o.), Jurij Curk (Elektro Ljubljana d.d.) in Andrej Dernikovič (Gen-I d.o.o.)
Besedo so nato dobili gostje Boštjan Bertalanič (MOL Slovenija d.o.o.), Andrej Dernikovič (Gen-I d.o.o.), Miha Rihar (Petrol d.d.) in Jurij Curk (Elektro Ljubljana d.d.), ki so dobili priložnost predstaviti svojo vizijo prehoda v trajnostno mobilnost in odgovarjali na vprašanja, kje v prihodnosti vidijo vlogo svojih podjetij.
Nagovor evropske komisarke za promet Violete Bulc
V pogovor se je preko video nagovora vključila, danes že bivša evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Pogovor je vodila Saša Petejan.
Uspešno in v vseh pogledih pestro srečanje seveda ne bi bilo mogoče brez podpore oglaševalcev in pokroviteljev. Tokrat so DeMS kot oglaševalci ali pokrovitelji podprli MOL Slovenija, Petrol, Gen-I in drugi.
Letaki, nalepke DeMS
Udeležencem tokratnega srečanja je presenečenje pripravil tudi Sv. Miklavž s praktičnim darilom – dežnikom DeMS. Članom tudi zelo prav pridejo letaki, s katerimi opozarjajo voznike, ki neupravičeno zasedajo parkirna mesta na polnilnicah ter dvigujejo zavest o bontonu pri uporabi polnilne infrastrukture.
Druženje še dolgo v noč pa je postreglo še s številnimi zamislimi za delo društva DeMS v letu 2020 in naprej !
DeMS ekipa na poti do prestolnice e-mobilnosti. Vozniki, Simon Zgonc, Marko Logonder in Ignac Završnik. Vozilo Tesla Model Long Range AWD. Cestne razmere, sneg, dež in temperature od 0 ℃ do 8 ℃.
Težave zaradi zimskih razmer, ki v primeru električnih vozil občutno povečata porabo energije in posledično domet vozila, se z uporabo ultra hitrih polnilnih postaj preprosto odpravijo. Npr. polnjenje s hitrostjo 191 kW pomeni, da vozilo v 15 minutah napolnimo z energijo, ki jo potrebujemo za približno 250 kilometrov. Polnilnice Ionity omogočajo polnjenje do 200 kW, Tesla SC pa trenutno 150 kW, bodo pa v prihodnje nadgrajene na 250 kW.
Začetek poti, 16. 11. 2019 ob 17.00 iz Ljubljane. Dobra volja prisotna pri voznikih, baterija v vozilu 100 % napolnjena, vozilo ogreto na 22 ℃, zunanja temperatura 12 ℃.
DeMS ekipa
Dolžina poti zahteva vožnjo po zgornjih hitrostnih omejitvah. Ustavljati pa se je treba, za maksimalni izkoristek največje moči polnjenja, na kratko.
Prvi postanek na Ionity Golling polnilni postaji po prevoženih 241 km. Snega je v Avstriji dovolj, na srečo ne na cesti. Voznik Ignac Završnik.
Charge Managerja v akcijiPovprečna poraba
Napolnimo v 36 minutah do 84 %, ker to zadostuje, do naslednje, 248 km oddaljene polnilne postaje Ionity Koschinger vzhod. Voznik Marko Logonder.
Nemška kontrola
S povprečno porabo 21,2 kWh na 100 km smo prispeli do nemške meje. Hitra kontrola s strani policije in pot naprej do naslednje polnilne postaje.
Nemška avtocesta
Avtopilot in hitrost 149 km/h razbremenita voznika. Potovalni računalnik ocenjuje, da bomo prišli z 9 % na cilj. Smo torej na varni strani dosega. K nižji porabi pomagajo tudi omejitve zaradi del na cesti.
Prispeli smo do cilja in polnilne postaje. Po spodnjih podatkih vozimo tudi 212 km/h, povprečje 119 km/h. Dobro nam gre.
StatistikeLevo ali desno ?
Postanek za prvo kavo na poti in hitro polnjenje. Hitrost polnjenja je obetavna, 191 kW. Običajno preverjam hitrost polnjenja, zato hitro opazim, da se avto ne polni več. Iz neznanega razloga se je polnjenje prekinilo in potreben je ponovni priklop. V skupno 27 minutah napolnimo 55,68 kWh.
Novi cilj je krajši, zgolj 200 kilometrov naprej je nova polnilna postaja Ionity Riedener Wald Ost. Pri hitrosti vozila 150 km/h in praktično prazni cesti je vožnja precej kratka. Poraba pa naraste na 23,7 kWh na 100 km.
Malo po polnoči prispemo do polnilne postaje in presenečenje. Aktivacija, je po sistemu priključi in polni brez prijave. Hitrost polnjenja dosega 195 kW. Razlika v proizvajalcu se pozna. V 30 minutah prenesemo 55,68 kWh energije.
Dobra volja
Na poti do Hamburga sledi prvi postanek na Tesla SC Malsfeld. Hitrosti trenutno manjše od Ionity hitrih polnilnih postaj, obljubljajo pa hitrosti 250 kW.
Postanek kratek, hitrost polnjenja zgolj 87 kW.
Kratek skok do 123 km do Rhuden Tesla SC. Do Ionity polnilne postaje pred Hamburgom je, zaradi hitre vožnje, namreč predaleč.
Poledica
Napolnimo do 87 % in vožnja do Hamburga. Pred Hamburgom 0 stopinj in poledica, polnilne ročke pa pomrznjene. Ena polnilna postaja je v okvari, a na srečo ostale delujejo.
Mrzlo
Odhod na naslednjo etapo. Hladno in megleno vreme.
Danska kontrola
Prihod na Dansko in kontrola dokumentov. Po 1350 kilometrih smo prvič doživeli kontrolo dokumentov. Korekten postopek, opravljen v angleškem jeziku.
Hitre polnilne postaja na Danskem. Vsekakor po videzu najboljše do sedaj, po delovanje pač ne.
Najbolje prodajano električno vozilo v Evropi v letu 2019, Tesla Model 3, se ne polni. Ne dela. Razočaranje, kljub všečni obliki. Na srečo je Tesla SC samo 800 metrov stran. Jasno, da deluje. V bližini tudi McDonalds, čas za našo drugo kavo na poti.
Pot nadaljujemo pot do kraja Nyborna, cilj Ionity polnilne postaja. Upamo, da deluje.
Prispeli v Greve na Ionity hitro polnilno postajo. Na prvi ne dela ekran, druga javlja napako, tretja ne polni.
Prestavimo vozilo na drug del, kjer polnilnih postaj ni izdelal isti proizvajalec. Na prvi ne dela ekran, druga pa deluje. Očitno imamo srečo. Med polnjenjem še mini mednarodno Tesla srečanje. Podarimo DeMS parkirne ure.
Danski uporabniki ev-jev
Ob tematski debati pa se ponovi problem, polnjenje se prekine. Po nekaj poizkusih se avto končno začne polniti.
Podobne zgodbe, kot jih poznamo v Sloveniji. Danska ni izjema v tem.
Končno napolnimo na 84 % in se odpravimo na naslednjo etapo dolžine 264 kilometrov, do polnilnice Ionity Varberg. Menjava voznikov, sedaj je za volanom Simon Zgonc.
evEldoradoMost med Dansko in ŠvedskoIonity
Slavni most med Dansko in Švedsko je tudi meja med državama. Mejne kontrole ni. Pogled na vetrnice sredi morja z desne strani. Na mostu smo tudi prevozili mejo 1700 kilometrov od doma.
Postanek na tretji kavi v McDonaldsu, tik ob Ionity Varberg.
Pot do Osla se počasi zaključuje, preostane še zadnja etapa. Ob pregledu zemljevida polnilnih postaj obstaja nekaj mest s Tesla SC, kjer je možno skupno polniti 24 oziroma 42 vozil istočasno. Vsaka ìzkušnja je dragocena in dobrodošla. Poleg hitrih je še cel kup Tesla destinacijski postaj ter klasičnih kombiniranih 50 kW polnilnic; evEldorado bi rekli e-entuziasti. Večerja in pijača ter polnitev nekaj kWh.
Enako in še več velja za Rygge Tesla SC z 42 polnilnimi mesti, od teh 17 prostih. Ogled obvezen na poti. Polnjenje pa verjetno ne bo potrebno.
Na koncu pa zadnjih 70 kilometrov do stanovanja v Oslu. Presenečenje – polnjenje pred blokom. Počasno polnjenje je zastonj.
Poleg stanovanja
Zaključek.
Ob dolgih poteh pridemo do polnilnic, ki jih običajno ne poznamo. Nekatere delujejo, druge pa imajo težave. Upoštevajmo to pri planiranju naših ePoti, saj bomo skrajšali čas postankov na polnilnih postajah. Tudi poti preko 2.000 kilometrov v enem dnevu niso problematične za električna vozila, pogoja sta ultra hitra polnilnica in dovolj velika hitrost vozila.
Najvišje ležeča cesta v Sloveniji dosega višino 2055 nm in leži pod Mangartom (2679 nm). Cesto so, zaradi strateških interesov, zgradili Italijani tik pred drugo svetovno vojno v pičlih 8 mesecih. Neverjetno hitro, tudi za današnje čase. Sedaj je cesta asfaltirana in izredno razgledna. Idealna za testiranje električnih vozil.
Že kakšen mesec sva z Marjanom planirala pot od Tolmina do Mangartskega sedla, z namenom primerjave porabe med Nissan Leaf in Tesla Model 3. Vremenska napoved za 23. 10. 2019 je obetala sončno vreme in v kratkih besedah sva se dogovorila za test. Višinska razlika med Tolminom in Mangartskim sedlom je 1854 metrov, pot pa je dolžine 62,8 kilometra v eno stran. Že na poti od Ljubljane do zbornega mesta v Tolminu so se začeli odpirati pogledi, ki so obetali dan za prekrasne razglede.
Dobila sva se pred polnilno postajo v Tolminu in napolnila električni vozili do 100 %. Polnjenje z zaključnim balansiranjem baterijskih celic je trajalo 2 h 35 min. Dosedanje izkušnje s testi regeneracije so pokazale, da vsako vozilo prikaže podatke o porabi, kilometrih po nekih internih pravilih, ki jih ne moremo primerjati med seboj. Najbolj realni podatek je pretočena energija s polnilne postaje v vozilo. Zato sva morala napolniti vozila do 100 % in počakati, dokler vozilo ni odklopilo polnilne postaje.
Start iz Tolmina ob 11:20. Zunanja temperatura 13 ˚C, vreme megleno s posameznimi znaki razjasnitve. Vzdušje odlično. Pot je potekala brez problemov s postankom v Kobaridu, zaradi preverjanja polnilne postaje. Odprava problema v Kobaridu v nekaj minutah in nadaljevanje poti. Veličastni razgledi, jesenske barve pa so dodale svojo noto.
Cesta do samega Mangartskega sedla (2055 m) je, zaradi nevarnosti skalnega podora, odprta na lastno odgovornost. Poraba Nissan Leafa in Tesle Model 3 je dosegala porabo Audi eTrona po ravnini. Leaf 25 kWh/100 km Tesla M3 27,8 kWh/100 km. Razlika gre na večjo težo vozila Tesla Model 3 (1730 kg) v primerjavi Leaf II (1538 kg).
Na koncu poti 2055 nm
Obisk planinske koče. Oskrbnik pravi, da tukaj še ni videl tega modela Tesle. Očitno prva. Poleg avtomobilske debate smo pogovor nadaljevali z možnimi rešitvami za trajnostni vir energije v koči. Ob izmenjavi telefonskih številk smo ponudili pomoč društva pri iskanju rešitev za oskrbo koče z električno energijo.
Končno pot navzdol proti Tolminu in prihaja čas resnice. Kolikšna je poraba energije in katero vozilo je boljše v izkoristku. Tesla Model 3 prikaže tudi energijo, ki jo pridobi nazaj v baterijo in ta je dosegla tudi 5 kWh. Prvi rezultati so čisto presenečenje, vendar še niso realni podatki, ker predstavljajo zgolj tisto, kar nam prikaže računalnik v vozilu. Povprečna poraba Nissan Leafa na poti dolžine 125,6 km in dviga za 1854 metrov je bila presenetljivo malo 10,8 kWh/ 100 km, kot da se nismo dvignili za 1854 metrov. Tesla Model 3 je po računalniku dosegla slabši rezultat 11,8 kWh/ 100 km.
Na poti v dolino
Ponoviva vajo iz dopoldanskega dela testa in napolniva vozili do 100 %. Rezultati so sedaj drugačni.
Nissan Leaf II (1538 kg) 16, 42 kWh dolžina 125,6 km = 13,07 kWh/ 100 km
Pretočena energija
Tesla Model 3 (1730 kg) 17,26 kWh dolžina 125,6 km = 13,74 kWh/ 100 km
Pretočena energija
Zaključek.
Nižja teža vozila, prinaša prednosti v manjši porabi. Vzpon in kasneje regeneracija omogoča električnim vozilom učinkovitost, ki je daleč pred klasičnimi vozili. Presenetilo pa naju je to, da je razlika v vožnji po ravnini v primerjavi s takšnimi vzponi minimalna, kajti dosežen rezultat je dober. Pravilo pri takšnih testih pa mora biti to, da se poraba meri pri viru energije in ne preko različnih kazalnikov v vozilu.
Tri ekipe DEMSa smo se odzvale povabilu naših članov, Klaudie Deminove in Martina Demina, ki sta se odločila organizirati Dan emobilnosti v svojem domačem kraju, Nove Zamky na Slovaškem. Odločili smo se, da podpremo njuno idejo, tako kot Martin že od vsega začetka podpira naše dogodke in je s svojim znanjem, aktivnostmi in entuziazmom že večkrat pripomogel k boljši izvedbi naših srečanj.
PETEK, 27. 9. 2019
NA SLOVAŠKO
Cilj, termalno letovišče Patince, ki leži na najjužnejšem delu Slovaške ob meji z Madžarsko, tik ob reki Donavi. Termalni vrelci imajo v Patincah dolgo tradicijo, prvi zapisi o zdravilnih učinkih segajo že v davno 13. stoletje. V tem nekoč priljubljenem letovišču, kamor so nekoč na počitnice zahajali uslužbenci državnih podjetij s svojimi družinami, se zdi, da je čas obstal. Čudovito naravo in mir, nekoliko zmoti pogled na nekatere propadajoče stavbe, vendar se stvari obračajo na bolje in počasi kraj nazaj pridobiva svoj čar.
Patince
Ker je bilo izhodišče za vsako ekipo različno, smo se poti lotevali vsak po svoje.
Prva ekipa Lucija Božič in Marjan Božič sva, zaradi Lucijinih službenih obveznosti na štajerskih koncih, štartala že v četrtek. Prenočila sva Murski Soboti ter v petek zjutraj z napolnjenimi baterijami krenila na aktivnosti v Moravske Toplice. Okoli 13.00 sva skozi gričevnato Goričko vstopila na Madžarsko. Odločila sva se malo razgledati in se zato ognila avtocesti. Na poti ni bilo gneče, regionalna cesta pa je bila dovolj široka, da je dovoljevala udobno vožnjo in celo vklop avtopilota. Kosilo v Szombathelyju, še pred tem pa boj za mesto na polnilni postaji. Parkirno mesto na polnilnici je zasedal jekleni konjiček, ki tja ni spadal in je po najini intervenciji kmalu umaknil svoj avtomobil. Hitra reakcija lastnika narobe parkiranega avtomobila nama je dala prosto pot, da sva lahko napolnila baterijo do 100%. Krajši postanek za kavo sva naredila še v Csorni, kjer sva potestirala polnilno postajo s Chademom in AC priključkom.
Szombathely – kosilo
Pot je, razen rahle gneče skozi mesto Gyŏr, potekala hitro in brez zapletov. Na Madžarskem je mreža polninih postaj precej gosta, v pomoč na poti pa je aplikacija: MOBILITI – TOLTO PONT.
Mesto Gyŏr je šesto največje madžarsko mesto in najpomembnejše mesto na severno zahodnem delu Madžarske. Leži na polovici poti med dvema prestolnicama nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, Dunajem in Budimpešto, ob eni najpomembnejših prometnic v osrednji Evropi. Leži na stičišču treh rek, Donave, Rabce in Rabe. Po slednji je mesto, po vdoru Rimljanov, dobilo ime Arrabona (Raba = Arrabo). Ime se danes še vedno pojavlja, vendar v bolj komercialne namene
Gyor
Prihod v Patince: ob 19.30.uri.
Druga ekipa, Linda Komel in Miran Komel sva imela precej pozen start. Iz Vrhpolja sva se odpravila ob 13:50. Kot prvi cilj sva si zastavila polnilno postajo Lidl – Maribor. Utopija! Pričakala naju je precej dolga vrsta, zato sva se odločila pot raje nadaljevati do naslednje polnilne postaje v Svetem Juriju ob Ščavnici. Tam je šlo brez težav in z 98% baterijo sva se odpeljala proti Szombathelyu. Po prečkanju slovensko madžarske meje pa šok, mobilni podatki in vse, z njimi povezano ni delovalo.
Kljub velikemu tehnološkemu napredku, ki smo mu priča v zadnjih letih, se včasih zgodi, da tako vsakdanja stvar, kot so mobilni podatki, zataji na polni črti. Verjetno nam je voznikom električnih avtomobilov to še malce bolj poznano. Ko z odstotki tam nekje proti ničli in s polžjo vožnjo za kakšnim tovornjakom le pripraskamo na polnilno postajo, nato doživljamo hladen tuš še na nedelujoči polnilni postaji. In takrat pride na dan naša iznajdljivost. Planu A sledijo plani B, C, D …
Tudi pri tem izzivu sva posegla po dodatnem scenariju in uspešno prišla do polnilnice v Szombathelyju. Pa spet ni šlo čisto gladko. Ura je bila že pozna, polnilnica pa je bila zasedena in avto, ki se je polnil, je napolni le 61 %. Na srečo je voznik, kot bi prepoznal nujnost takojšnjega najinega priklopa, brez kakršnekoli intervencije takoj umaknil svoje vozilo.
Iz Szombathelyja do Patincev je slabih 160 km, ki sva jih prevozila brez večjih zapletov.
V Patincah naju je sprejemni odbor sprejel v pižamah ob 23:20.
Tretja ekipa, Vesna Dobovišek in Nani Završnik sva odrinila na pot v petek zjutraj po jutranjih šolskih razvozih. Razen nekaj službenih medklicev, sva imela mirno pot. Ustavljala sva se bolj pogosto, kot bi bilo potrebno. Prvič v Murski Soboti na zajtrku in kavi. Pa potem, v glavnem z namenom testiranja polnilnic, prvič v Gyŏru na ‘Tesla Supercharger – M1 Győr’ in drugič na avtocesti E60 v Babolni na Omvju, kjer naju je Ionity polnilnica razvajala z močjo 187 kW.
Gyor SC
Donava, mejna reka med Madžarsko in Slovaško deli mesto Komarom na Madžarskem in Komarno na Slovaškem. Obe mesti sta medsebojno povezani z velikim železnim mostom, imenovanim Elizabetin most.
Slovaška
Ime ‘komarno’ ima slovanske korenine in kot je razvidno že iz korena same besede, je na tem območju precej komarjev. Direktni prevod se glasi, mesto z veliko komarji.
Kratki postanki na idiličnem mestu ob Donavi, rimski ostanki trdnjave Calamantia in v bližnji vasi Iša, kjer sva locirala trgovino za kasnejši nakup lokalnega piva in še nekaterih drugih malenkosti ter si ogledala vaški trg, ki je gostil lunapark z vrtiljakom in ringlšpilom in s katerega je donela bučna glasba.
DonavaSoba
Kot prva ekipa sva prispela v Patince ob 15.00 in se javila našemu gostitelju. Martin nas je nastanil v svojih novih apartmajih, pokazal vtičnice, kable, varovalke in ostale reči, ki pripomorejo k boljšemu polnjenju, njegova mama nam je pripravila sobe in napolnila hladilnik. Pogovorili smo se o aktivnostih za prihodnji dan, Dan D, ko bodo v mestu Nove Zamky prvič predstavljeni električni avtomobili.
Poraba na poti: normalni uporabniki nekaj pod 14 kWh / 100 km, poraba ekipe Božič 12,6 kWh / 100 km.
Delovanje polnilnih postaj: 100%
SOBOTA, 28.9.2019 – DAN PRIČAKOVANJ
Na mestu dogajanja smo se zbrali malo pred 9.00 uro in se, glede na znamke avtomobilov, razporedili po navodilih organizatorjev.
DEMS je predstavljalo 5 avtomobilov.
Coffe breakMobilna postaja za kavo
Predstavili so se nekateri avtomobilski proizvajalci kot so Kia z modelom Soul, Mercedes z dvema hibridnima avtomobiloma in Volkswagen z e-Golfom in simpatičnim modelom coffee-up!, katerega voznik je poskrbel, da smo bili ustrezno dozirani s kofeinom.
Poleg omenjenih uradnih razstavljalcev, so bili preostali avtomobili zastopani s strani zasebnih lastnikov: Nissan Leaf prve in druge generacije, BMW I3, Nissan NV 200, Citroen C zero, Reva, Tesla Model 3 in Tesla Model S. Skupaj 17 električnih vozil.
Poleg električnih avtomobilov so se predstavili še: Twincar, kjer je bilo mogoče preizkusiti električna kolesa, Moteam z električnimi kolesi in skiroji ter Greenway, ponudnik polnilne infrastrukture.
TwinCar & GreenWay
Organizatorja sta obiskovalcem poleg razstavljenih vozil ponujala še stalen dotok informacij o najnovejših dostopnih tehnologijah, dobro glasbo, za otroke pa postavila napihljiv šotor.
e-Kolesa
Nove Zamky – priznanje za mesto kulture v letu 2018, je največje mesto in kulturno središče regij Podunajsko in Dolna Nitra. Skozi vse leto se vrstijo številni glasbeni festivali in prireditve.
Po dopoldanski predstavitvi smo odšli na ogled frančiškanske cerkve in samostana ter katakomb pod mestom Nove Zamky. Sprejel nas je prijeten duhovnik frančiškanskega reda, ki nam je podrobno razložil zgodovino cerkve in samostana.
Cerkev in samostan
Rimskokatoliška baročna cerkev iz sredine 17. stoletja in frančiškanski samostan iz leta 1631 spadata med sakralne spomenike, zapisi o prisotnosti frančiškanov segajo v leto 1626. Cerkev in samostan sta bila obnovljena leta 1885. V samostanu je slika Svetega Frančiška Asiškega iz prve polovice 18. stoletja. Nad glavnimi vrati je napis Pax intrantibus, kar pomeni mir vsem, ki vstopajo. Posebno pozornost si zasluži baročna prižnica.
Cerkev
Ogledali smo si tudi katakombe, podzemne prehode pod frančiškanskim samostanom. Ostali so skriti tako Turkom kot tudi nacističnemu in komunistinemu režimu. Hoja po temnih ulicah pod mestom se zdi kot potovanje v času. 400 let zgodovine se pretaka v kamnitih zidovih, o katerih pa širša javnost ve bore malo.
Katakombe
Folklorni festival in kosilo na mestnem trgu
Festival
Med tem, ko smo ujeli uro miru v posvetnih objektih, se je na trg pripeljalo še nekaj dodatnih električnih avtomobilov.
Množica EV
Ogled pivovarne Zlaty Bažant (zlati fazan)
Pivovar
Pivovarstavo v Hurbanovem se je začelo v 60. letih prejšnjega stoletja. Kraj je, zaradi ugodnih klimatskih razmer (najtoplejši kraj v bivši Češkoslovaški) ter kvalietete vode in slada, postal središče slovaške pivovarske industrije. Leta 1971 so kot prvi v Vzhodni Evropi začeli pivo polniti v pločevinke za slovaško planinsko odpravo na osemtisočake v Himalajo. V poznih 70. letih prejšnjega stoletja je pivo Zlaty Bažant z ruskimi kozmonavti kot prvo in edino do zdaj poletelo v vesolje.
Ime ‘zlati fazan’ je pivo dobilo po številnih fazanih, ki so se, zaradi ugodnih pogojev, udomačili na tem območju ter zlati barvi žita.
Od leta 1995 je pivovarna Zlaty Bažant del skupine Heineken. Poleg domačega in evropskega, je blagovna znamka osvojila tudi ameriški in kanadski trg.
Degustacija
Nas je na ogled pivovarne popeljal prijeten možakar, ki je tam zaposlen že 40 let. Pozna vsak kotiček in celoten poslovni proces. Predavanje je bilo, tako kot prej v samostanu, v slovaškem jeziku, zato je bilo naše razumevanje tam nekje 80 %, koncentracija pa 100%. Na koncu predstavitve proizvodnje, nam je vodič v posebnem degustacijskem prostoru, predstavil vsako vrsto piva posebej in za pokušino smo lahko izbrali tisto, ki se nam je zdela najboljša.
NEDELJA, 29.9.2019 PROTI DOMU
Po istem principu kot smo ekipe potovale na Slovaško, smo potovale tudi proti domu Vsaka posebej, le vrstni red je bil malce zamenjan.
Marjan in Lucija sva, zaradi nedeljskih obevznosti, štartala že v soboto zvečer. Imela sva mirno vožnjo, ceste so bile prazne, prav tako polnilnice. Semaforji na Madžarskem v nekaterih mestih prenehajo delovati, že ko se stemni tako, da naju tudi rdeče luči niso ovirale. Avto sva napolnila v Szombathelyu (Chademo, 20kW, Plug&Charge) in v Mariboru pri Lidlu, med polnenjem, pa si malo odpočila. Domov sva se vrnila proti jutru, še pravočasno za vse obveznosti. Ker sva se ognila potovanju po avtocesti in polnila na polnilnih postajah, kjer pridobljene energije ne zaračunavajo, je bila najina pot izjemno ekonomična. Za prevoženo razdaljo 1118 km, sva porabila 0,00 €.
Linda in Miran sva se proti domu odpravila v nedeljo po zajtrku. Pot je potekala gladko, na cestah ni bilo gneče. Avto sva polnila v Szombathelyu, nato pa ponovno, kot že na poti na Slovaško, poskusila srečo v Mariboru pri Lidlu. Polnilnica je bila ponovno zasedena in poiskala sva rezervno varianto. Za prevoženo razdaljo 1118 km, sva porabila 14 €.
Vesna in Nani sva štartala pol ure za Lindo in Miranom. Avtocesta je bila skoraj prazna vse do Maribora. Tam sva napolnila baterije in se na Vranskem ustavila še na kosilu. Za prevoženo razdaljo 968 km sva porabila 0 €. To pa je zahvala najini Teslini referenčni številki, ki je bila že uporabljena. https://ts.la/ignac36992, na Ionityu pa do sedaj niso še računali ničesar.
ZAKLJUČEK
Preživeli smo lep vikend in tudi vreme nam je v glavnem služilo dobro. Na prireditvenem prostoru se je zbralo lepo število električnih avtomobilov, koles in skirojev. Odziv udeležencev ocenjujemo kot pozitiven, ravno tako zanimanje obiskovalcev.
Poleg izmenjave informacij o elektromobilnosti in klepetu z istomislečimi na Slovaškem, sta nam Martin in Klaudia omogočila spoznati del njune prelepe dežele, za kar se jima najlepše zahvaljujemo.
Veselimo se prihodnjega srečanja in – uvidíme sa budúci rok !
Pri skupinskem zapisu sodelovali:
Lucija Božič, Marjan Božič, Linda Komel, Miran Komel, Ignac Završnik, Vesna Dobovišek
Dne 18. – 19. 9.2019 je v Novi Gorici in okolici potekal 3. Ecco Mahle rally v organizaciji AMD Gorica. Člani Društva e-Mobilnost Slovenija se že tradicionalno udeležujemo dogodka, pa tudi prva mesta nam niso neznana. Opis prvega in drugega rallya najdete na spodnjih povezavah.
Skupna dolžina dvodnevnega rally-ja je bila 423 km, od tega 152 km točnostnih preizkušenj. Prijavljenih je bilo 26 ekip, društvo DeMS je predstavljajo 6 ekip.
Z vsako udeležbo se naše ekipe učijo FIA pravil in počasi začenjamo razumeti, kako funkcionirajo profesionalni rally vozniki, ki so bili tudi del 3. MAHLE Ecorally. Zato se tudi zaostanki zmanjšujejo.
Prvi dan je bil planiran zbor udeležencev ob 8:00 uri. Registracija, fotografiranje, tehnični pregled, posvet pred tekmo, vse to je del pravil, ki veljajo na takšnih dogodkih. Burja se je pokazala v svoji moči, vendar je teamsko delo uspelo in organizatorjem je uspelo postaviti start. Start je bil planiran ob 11:30, predviden čas za pot 3:20.
Pot nas je vodila Nova Gorica – Lokavec – Podkraj – Landol – Senadolice – Nova Gorica.
Po opravljeni preizkušnji pa je čas za kosilo. Planinska koča Kekec, najnižje ležeča postojanka v Alpah je poskrbela za kulinaričen užitek, zaključen z legendarnimi palačinkami.
Pogled iz planinske koče sega do Jadranskega morja. Po kosilu pa je sledil nov izziv, časovna preizkušnja, in vožnja v skupnem času 1:15 ure.
Drugi dan se je prva posadka odpeljala že ob 8:00 uri zjutraj. Med obveznimi postanki smo spoznali nekaj krajev. V Kanalu ob Soči smo spoznali simpatično županjo in prejeli darilo. Sledil je postanek v Kobarid in obisk muzeja, ki je posvečen ohranjanju miru s pogledom na prvo svetovno vojno.
Odličen muzej, kamor, se bo treba vrniti in si vzeti več časa za ogled.
Nova etapa, borba za sekunde in pravilno usmerjanje skozi naselja. Odmor za kosilo, ogled Solkanskega mostu in kosilo v Žogici. Če poznate to gostišče, potem veste, da je to zopet kulinaričen presežek. Priporočamo.
Še zadnja etapa po kosilu in na žalost so nekatere ekipe v naselju Vrtovče zašle na napačno pot. Seveda se je to poznalo na točnostnem rallyu in v končnem seštevku. Bomo drugič bolj točno upoštevali navodila. Prihod v cilj, pozdrav s strani organizatorjev in sponzorjev. Še zadnja preizkušnja spretnostne vožnje in konec tekme.
Večer se je zaključil s podelitvijo pokalov. Naša najboljša ekipa je bila na 7. mestu – Andrej Fabjan/Špela Curk. Čestitke.
Zahvala gre tudi organizatorju AMD Gorica, ki je odlično organiziral 3. MAHLE Ecorally in omogočil članom DeMS-a popust pri prijavi na dogodek. Se vidimo na naslednjem rallyu.
Med 14 in 22 septembrom v Frankfurtu poteka avtosalon, ki letos nosi slogan Driving tomorrow. Slogan obeta veliko, zato sva se z Ignacem Završnikom odpravila na avto salon v Frankfurt.
Kot se za EV navdušence spodobi, sva se na sejem odpravila z električnim avtomobilom, tokrat Teslo 3 in pustila na okolju čim manjši negativen vpliv.
Pot do frankfurta je potekala gladko, če odmislim zastoje na cesti v Nemčiji, ki so zaradi del na cesti nekako stalnica. Iz Ljubljane do Frankfurtskega sejma je po cesti 820 km, kar je pomenilo eno polnjenje na poti. Polnjenje je potekalo na Ionity polnilnicah, ki so z fiksno ceno 8 evrov, trenutno najugodnejše polnjenje 75 kw/h velike baterije v Tesli 3, polnjenje pa vse do 180 kw, zato postanek za polnjenje ni potreben daljši od 30 minut.
V hotelu poleg sejmišča v Frankfurtu, so nama v hotelu posodili schuko vtičnico in se je avto polnil skoraj 36 ur, da se je napolnila 75 kw/h velika baterija. Hotel kjer sva spala je tako blizu sejmišča, da avta nisva potrebovala in sva se na sejem odpravila peš in tako pustila Teslo na 36 urnem počasnem polnjenju.
Na letošnjem Avtosalonu manjka precej znamk, predvsem Francoskih in Japonskih, tako je sejem bolj v znamenju Nemške avtomobilske industrije. Naj omenim, da na sejmu nismo videli znamk kot so Peugeot, Citroen, Fiat, Mazda, Kia, Nissan, Toyota, Tesla, itn. Nekaj razstavnih hal je zato ostalo praznih. Ob obisku sejma, sva se z Ignacem osredotočila na driving toomorov, zato avtov, ki so opremljeni z izpušnim sistemom, sploh nisva ogledovala.
Splošen vtis je še vedno, da vsi proizvajalci želijo v elektrifikacijo, vendar je bilo električnih avtomobilov na sejmu precej malo in še tisti, ki so bili razstavljeni, v glavnem še niso v prodaji, ampak prihajajo na trg v prihodnjih letih. Cena za električne avtomobile zasoljene, razen redke izjeme, kot je Volkswagen Up. Trg bo pokazal, kako uspešni bodo prihajajoči električni avtomobili s tako visokimi cenami.
Pa lepo po znamkah, kaj je bilo ponujenega na pordročju EV.
AUDI
Audijev e-tron glavni adut elektrifikacije pri Audiju. Gre za avto višjega cenovnega razreda in jih je že mogoče videti na cesti. Audi j epokazal še tri prototipne električne avtomobile
BMW
BMW, ni predstavil novih električnih vozil, predvsem smo pogrešali električni X3, ki prihaja drugo leto. Na razstavnem salonu je še vedno kraljeval i3 in pa prototip i-next, ki pa je povsem v prototipni fazi.
Na razstavnem prostoru je bilo opaziti električni skuter in zanimiv električni prototip motorja.
BYTON
Na sejmu je bila prisotna tudi nova znamka BYTON, katerega koncept smo videli že pred časom. Avto pa smo si predvsem zapolnili po ogromnem zaslonu, čez celo armaturo in tablico na volanu. Avto še ni na trgu.
FORD
Ford, žal ni predstavil nobenega EV, le nekaj mild hibridov, njihov slogan GOING ELECTRIC pa je bolj zavajal.
HARLEY DAVIDSON
Harley je pokazal svoj elektrčni cruser, ki ga je bilo mogoče na valjih celo preizkusiti.
HONDA
Honda je pripeljala novega električnega malčka imenovanega preprosto Honda e. Gre za zanimiv avto, z drugačnim dizajnom, predvsem pa majhno baterijo 32 kw/h in visoko začetno ceno 32.000 evrov.
HYUNDAI
Hyundai je pokazal električno prototipno vozilo, ki bo osnova za prihodnja električna vozila. Na razstavnem prostoru, pa sta bila prenovljeni Ioniq z večjo baterijo in prenovljena Kona, tokrat z 3 faznim 11kw AC polnilcem.
JAGUAR
Na Jaguarjevem razstavnem prostoru je seveda kraljeval I-pace, ki prav tako avto višjega cenovnega razreda in se že vozi po cestah. Drugih EV novosti ni bilo.
MERCEDES
Na Mercedesovem razstavnem prostoru se je vse vrtelo okoli električnega EQC-ja, ki bo v prodaji do konca leta. Začetna cena okoli 70.000 evrov, kar je pozicionirano nekaj nižje kot Jaguar i-pace.
Predstavljen je bil tudi EQV, torej Električni Viano s 100 kw/h veliko baterijo, vendar brez znane cene. Avto je v osnovi in dizajnu skoraj povsem enak kot Viano z motorji z notranjem izgorevanjem.
Največja zvezda pa je bil novi EQS, torej nekakšen električna verzija S serije, tako avto tudi izgleda, veliko in prestižno.
MINI
Mini je pripeljal električnega minija Cooper SE, ki je na izgled precej podoben obstoječemu miniju. Baterija žal le 32,6 kw/h, kar ga uvršča v mestna vozila, žal pa je cena tudi precej visoka in se začenja pri 32.500 evri, z malo opreme pa konča pri 40.000 evrih.
OPEL
Opel je pripeljal novo električno Corso, ki se ponaša s 50 kw/h veliko baterijo. V osnovi je to klasičen avto, ki je predelan v električnega. Osnovna cena 32.000 evrov, testna z nekaj opreme, ki je bila prikazana na sejmu pa že doseže ceno 39.000 evrov.
POLESTAR
Polestar je pripeljal pokazat svojo novo eletrično limuzino, ki je zanimiv s svojo ceno in tehničnimi specifikacijami, dva motorja s preko 400 konjiči in baterijo 78 kw/h. Gre dimenzijsko za tekmeca Tesli 3, tudi s ceno.
PORSCHE
Na porschejev razstavnem prostoru je kraljeval novi Taycan, ki je res impresiven avto z impresivnimi karakteristikami. Seveda je to prvi električni Porsche in je zanj potrebno globoko seči v žep.
SEAT
Seat je predstavil elBorn, ki je dvojček vokswagnovega ID3, z nekoliko drugačnim oblikovalskim pristopom. Avto bo na ceste zapeljal pol leta za ID3.
SMART
Smart je pokazal prenovljen model For four, ki pa žal ohranja obstoječa 18 kw/h veliko baterijo. Prenovljena verzija bo v prodaji do konca leta. Model For two v električni verziji, pa ostaja nespremenjen.
VOLKSWAGEN
Volkswagen je predstavil svojega ID3, ki je bil na sejmu razstavljen v vseh mogočih barvah in opremah. Gre za avto velikosti golfa po zunanjih merah, v notranjosti pa bolj dimenzij Passata. Avto gre v prodajo spomladi 2020. 1st edition naj bi stal 40.000 evrov, z dodatno opremo pa celo do 50.000 evrov, kar je zelo veliko za avto te velikosti. Notranjost je sveža drugačna, nič podobna obstoječim avtomobilov te znamke, predvsem pa mnogo bolj plastična notranjost. Na avto je mogoče natakniti strešni prtljažnik in kljuko, a le za vožnjo koles do 55 kg.
Skoraj neopazno pa je na sejmu sameval e-UP, ki so mu namenili novo 36 kw/h veliko baterijo in nižjo ceno. Sedaj bo mogoče avto kupiti za 22.000 evrov, že z hitrim 40kw CCS polnilcem. Tak avto z odbito subvencijo potem stane le slabih 15.000 evrov, kar je ob tako veliki bateriji zelo dobra cena.
Opaziti je bilo tudi novo serijo polnilnic VW – ŠKODA z zanimivo ceno 399 evrov, gre za 11kw trifazno polnilnico s kablom.
WEY
Na sejmu je bilo opaziti ogromen razstavni prostor Kitajskega proizvajalca WEY, ki je pripeljal nekaj električnih konceptov, katerih dizjn obeta.
Zapisal
Simon Zgonc
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
