Kategorija: Potopisi

  • Nakup Tesle Model X v Belgiji

    Nakup Tesle Model X v Belgiji

    Potopisi · junij 2025

    Nakup Tesle Model X v Belgiji

    Z letalom v Belgijo, z rabljenim Modelom X domov. Kako poteka nakup na daljavo, kje dobiti izvozne tablice in zakaj je rok ob 9.30 tako pomemben.

    • Model X Long Range Plus
    • Izvozne tablice 260 €
    • Charleroi → Bruselj → Slovenija
    • Izvozne tablice ›
    260 €izvozne tablice, veljavne en mesec po vsej Evropi
    9.30rok za naročilo tablic, prevzem ob 16. uri
    98 kWhneto baterija Modela X Long Range Plus 11/2020
    4postanki za polnjenje do Slovenije

    Najbolj nastopaška Tesla

    Vsi lastniki vozil Tesla vemo, katero vozilo je najbolj nastopaško na vsakem parkirišču. Ko se zadnja vrata odprejo, ni človeka, ki ne bi za trenutek osupnil. Govorim o Tesli Model X, ki ima najbolj tehnološko razvita zadnja vrata. Bolj podrobno pa v videu.

    Iskanje pravega vozila

    Zdaj pa k bistvu današnjega zapisa. Prijatelj si je že dolgo časa želel Model X, kajti zanj je to sanjski avto. Ko je prodal svoj prejšnji Model S, sem mu priskočil na pomoč z nakupom rabljenega Modela X. Preiskal sem celo Nemčijo in skandinavske države, možnost je bila tudi, da bi vozilo pripeljali iz tujine z raznimi podjetji, ki se ukvarjajo z uvozom, ampak vsako seveda želi plačilo. Potem sem se domislil, da greva lahko z letalom v državo, kjer je vozilo, nato pa z njim nazaj domov.

    Prvi Model X, ki sem ga našel in je bil prijatelju všeč, je bil s Poljske, začel sem organizacijo in pogovore s prodajalcem v aplikaciji WhatsApp. Ampak na koncu je vozilo preseglo ceno, ki jo je bil prijatelj pripravljen plačati. Sem pa zdaj vedel, da mora biti Model X nujno modre barve z bež notranjostjo in z vlečno kljuko ter letnik 2020 z baterijo 100 kWh.

    Točno takšnega sem našel v Belgiji: Model X Long Range Plus 11/2020. Posebnost tega modela je, da so ga delali samo nekaj mesecev, od novembra 2020 do marca 2021 z baterijo 106 kWh bruto ali 98 kWh neto. Modeli X z oznako 100D ali novejši Long Range pa imajo baterije 100 kWh bruto ali 95 kWh neto.

    Modraz bež notranjostjo
    Vlečna kljukanujna oprema
    11/2020Long Range Plus

    Vzpostavil sem stik s prodajalcem v aplikaciji WhatsApp in začel z videoklici. Prosil sem ga za vsako malenkost, ki sem jo lahko videl prek videa. Vozilo sem tudi pregledal v CarFax na podlagi VIN-a. Preverila sva tudi avtohišo, ki je prodajala to vozilo: prva stvar je, da lahko preveriš vse komentarje avtohiše na Googlu. Ko se je zdelo mojemu prijatelju vse, kot mora biti, se je odločil, da ga kupi.

    • Videoklici s prodajalcem prek aplikacije WhatsApp
    • Pregled zgodovine vozila v CarFax na podlagi VIN-a
    • Komentarji avtohiše na Googlu
    Tesla Model X

    Izvozne tablice

    Zdaj pa načrt, kako do Belgije, kako do vozila. Prva zadeva je bila, kako dobiti tablice za prevoz vozila iz Belgije domov. Klical sem podjetje v Belgiji, ki se ukvarja z izvoznimi tablicami, pozneje tudi ugotovil, da so v Belgiji štiri taka podjetja in vsa v isti ulici v Bruslju. Ampak zaplet je bil, da moraš v to podjetje priti pred 9.30, da lahko tablice prevzameš še isti dan ob 16. uri. Vozilo je registrirano za en mesec in z njim se lahko voziš po vsej Evropi, cena je 260 €.

    4podjetja z izvoznimi tablicami, vsa v isti ulici v Bruslju
    pred 9.30naročilo za prevzem isti dan
    16.00izdaja tablic, vedno ob tej uri
    1 mesecveljavnost, po vsej Evropi, 260 €

    Ker ni bilo nobenega letala tako zgodaj zjutraj, da bi lahko prišla do Bruslja za naročilo tablic pred 9.30, sva se odločila za edini let iz Zagreba ob 5.50. Možnost je bila tudi, da greva en dan prej ali celo z avtom, ampak tega nisva mogla zaradi obveznosti v službah. Prodajalec nama je predlagal letališče, ki je samo 20 km stran od njegove avtohiše Car Drive, letališče Charleroi. Ampak podjetje z izvoznimi tablicami je v 80 km oddaljenem Bruslju. Upala sva, da naju tja pelje prodajalec.

    Tesla Model X

    Potek dneva

    1. 5.50let iz Zagreba
    2. nekaj pred 8.00pristanek na letališču Charleroi
    3. okoli 10.00prodajalec naju odpelje v avtohišo Car Drive
    4. okoli 13.00naročilo tablic v Bruslju
    5. naslednji dan, 16.00prevzem tablic
    6. okrog 18.00odhod proti Sloveniji
    7. naslednje jutro, okoli 8.30prihod v Slovenijo

    Prišel je dan odhoda, prijatelj je imel zadnji dan nadomestno vozilo Tesla Model S, ki sem mu ga uredil jaz, kajti ostal je brez svojega Modela S. Vse se je časovno zelo ujelo, tako da naju je zadnji dan uporabe nadomestnega vozila kar sin lastnika vozila odpeljal na letališče v Zagreb. Nekaj pred 8. uro zjutraj sva prispela na letališče Charleroi v Belgijo v upanju, da ujameva v Bruslju podjetje z izvoznimi tablicami. Kaj kmalu je to upanje izpuhtelo, kajti preden prideš z letala ter ven z letališča, ura teče.

    Okoli 10. ure naju je prišel na letališče iskat prodajalec in naju odpeljal do svoje avtohiše Car Drive. Takrat je prijatelj prvič zagledal Teslo Model X, bila je točno taka, celo še boljša, kot si jo je predstavljal, zato so vse skrbi, ki jih je imel, v trenutku izpuhtele. Zdaj samo še tablice in pot domov.

    Uredil je vse papirje s prodajalcem, medtem pa sem jaz prenesel digitalno lastništvo vozila v Teslini aplikaciji. Obstajata dve možnosti, prva lahko traja par dni, kajti vse dokumente in dokaz lastništva pošlješ Tesli, druga pa je, da zaprosiš za menjavo lastnikov v Teslini aplikaciji, če to potrdi prejšnji lastnik, je lahko vozilo vidno v nekaj sekundah. Imela sva ravno to srečo, prejšnja lastnica je potrdila menjavo lastnikov, in prijatelj je zagledal svoj novi Model X v Teslini aplikaciji.

    Nasvet: lastništvo prenesite v Teslini aplikaciji.Če prejšnji lastnik potrdi menjavo, je vozilo v aplikaciji vidno v nekaj sekundah, sicer postopek prek dokumentov lahko traja par dni.

    Vlak, taksi in peš čez Bruselj

    Prišel je čas za odhod proti Bruslju, dogovor je bil, da naju pelje prodajalec, ampak se ni izšlo, odpeljal naju je na železniško postajo 2 km proč. Zdaj sva seveda tudi vedela, da bova ostala v Belgiji do naslednjega dneva. Pot z vlakom ni potekala brez težav, ampak to je bila prva in edina težava v celotni zgodbi.

    Ko si je prijatelj ogledoval avto, je pospravil vse papirje v predal, kajti v mislih je bil že pripravljen na odhod domov. Seveda je navdušenje nad vozilom naredilo svoje. Na vlaku sva na prvi postaji izstopila in našla taksi, ki naju je odpeljal nazaj do avtohiše po papirje, nato nazaj do železniške postaje, k sreči okoli 40 km. Spoznala sva starejšega gospoda taksista, s katerim se je bilo voziti kot na hitrostni dirki po Belgiji. Pot sva nadaljevala z vlakom proti Bruslju. Z vlaka sva izstopila nekaj postaj prej in šla čez Bruselj kar peš do podjetja s tablicami. Se je kar izplačalo, kajti doživela sva mestni utrip. Do podjetja sva prispela okoli 13. ure.

    Tesla Model X

    Poskusila sva tudi, ali bi lahko z dodatnim plačilom dobila tablice še isti dan ali jih celo šla iskat tja, kjer jih delajo, ampak ni šlo. Dobiva jih naslednji dan ob 16. uri. To pomeni: naročilo do 9.30, prevzem isti dan ob 16. uri; če zamudiš jutranji rok, naslednji dan ob 16. uri. Izdaja tablic je vedno ob 16. uri.

    Tako sva oddala naročilo za tablice in odšla na zasluženo kosilo ter iskanje hotela za prenočitev. Naslednje jutro sva v hotelu pojedla zajtrk ter se odpravila na manjši krog po mestu ter na kosilo. Po kosilu pa hitro po tablice. Točno ob 16. uri je gospod dobil tablice, naredila se je že kar gneča in med vso to gnečo sem rekel prijatelju, kaj če bi točno na ta dan danes tukaj bila tudi dva Slovenca, ki čakata na tablice.

    Tesla Model X

    Glej no glej, čez nekaj sekund gospod iz gneče seže z roko proti nama in reče »Dober dan.«

    No, pa imamo Slovenca očeta in sina, ki sta kupila Polestar in bosta tudi potrebovala tablice za izvoz. Po kratkem klepetu in prevzemu tablic sva odhitela na železniško postajo, oddaljeno 15 minut hoje od podjetja Bios Transit, in hitro do avtohiše dobro uro od Bruslja.

    Pot domov

    Prispela sva do avtohiše, čez noč se je Model X polnil na šuko vtičnici in je imel dobrih 80 %. Okrog 18. ure sva se poslovila od prodajalca ter odšla proti Sloveniji. Pot je potekala čisto brez težav, vse sva prepustila Teslini navigaciji.

    Tesla Model X

    Postanki do Slovenije so bili štirje, ampak enega postanka ne bi štel, saj je trajal samo sedem minut. V Slovenijo sva prispela naslednje jutro okoli 8.30, ampak nisva šla domov spat, pač pa naju je navigacija vodila neposredno v službo.

    Vprašanja o uvozu iz Belgije

    Za kakršnakoli vprašanja o uvozu iz Belgije pišite na info@demssi.live. Člani društva izkušnje delimo prostovoljno, brez plačila.

    Ves potek nakupa v dveh delih na mojem kanalu YouTube

    Nakup Modela X

    Pot domov z Modelom X

    Izkušnje, ki jih delimo

    Člani demssi.live pomagajo pri nakupu, uvozu in vožnji električnih vozil. Pridružite se skupnosti.

  • Tesla Model Y AWD Juniper: Prvi vtisi izkušenega lastnika

    Tesla Model Y AWD Juniper: Prvi vtisi izkušenega lastnika

    Preizkus vozila · 30. 4.–3. 5. 2025

    Tesla Model Y AWD Juniper: prvi vtisi izkušenega lastnika

    Od leta 2022 sem lastnik Tesla Model Y AWD in sem z njim prevozil več kot 100.000 kilometrov, med drugim do ciljev, kot so Oslo, Dublin, Belfast, Pariz, Berlin, Beograd, Sofija in Istanbul. Preizkusil sem tudi druge različice Modela Y, kar mi daje dobro osnovo za primerjavo. Zato moji prvi vtisi o prenovljenem Tesla Model Y AWD Juniper neizogibno vključujejo primerjavo z modelom iz leta 2022.

    • Tesla Model Y AWD Juniper
    • 4 dni testiranja
    • primerjava z letnikoma 2021 in 2022
    750 kmpo Sloveniji brez polnjenja
    9,43 kWhpovprečna poraba na 100 km
    5 %še ostane v bateriji
    0,62 €na 100 km s fotovoltaiko
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik
    Primerjave različnih letnikov
    Primerjave različnih letnikov

    Prvi vtisi: udobje, tišina in nova prestavna rešitev

    Ob prvi vožnji z modelom Juniper sem opazil številne izboljšave, ki znatno prispevajo k prijetnejši vozni izkušnji. Med drugim izstopajo izboljšano udobje zaradi optimiziranega vzmetenja, občutno zmanjšan hrup v kabini, bolje zvočno izolirana steklena streha, prefinjeno oblikovana notranjost, električno nastavljiv naklon zadnjih sedežev in hlajeni sprednji sedeži. Posebej omembe vredna je sprememba pri prestavni ročici, ki jo je nadomestilo intuitivno upravljanje prek zaslona, nameščenega blizu voznika.

    Glede te novosti se postavlja vprašanje, ali odsotnost klasične prestavne ročice prinaša prednosti ali morda oviro. Po mojih izkušnjah je prilagoditev na novo rešitev izjemno hitra, saj je upravljanje prek zaslona preprosto in ergonomsko.

    Med manjšimi pomanjkljivostmi velja omeniti sprednji sovoznikov predal, ki je v primerjavi s prejšnjim modelom nekoliko manjši, kar lahko otežuje uporabo, na primer pri vstavljanju USB-ključa.

    #1 prtljažnik s polico
    #1 prtljažnik s polico
    #2 prostor za polico
    #2 prostor za polico
    #3 zložimo polico
    #3 zložimo polico
    #4 prtljažnik brez police
    #4 prtljažnik brez police

    Kaj pravijo spletni viri

    Po spletnih informacijah ima TMY AWD Juniper izboljšano aerodinamiko (količnik zračnega upora ~0,22) in pnevmatike z nižjim kotalnim uporom, kar poveča učinkovitost za približno 5–10 %. Poleg tega nova zvočna izolacija in izboljšani materiali zmanjšajo hrup vetra, kar omogoča bolj sproščeno vožnjo pri nižjih hitrostih – ključno za varčno vožnjo.

    ~0,22količnik zračnega upora
    5–10 %večja učinkovitost
    tišjemanj hrupa vetra v kabini

    Lokacijo testnega vozila delimo tudi drugim članom Društva e-Mobilnost Slovenija

    V duhu sodelovanja, ki ga v Društvu e-mobilnost Slovenija cenimo, smo že vajeni deliti znanje, izkušnje in priložnosti. Kot je nekoč nekdo lepo dejal: »Dobro je treba deliti!« V skladu s tem načelom sem delil svojo lokacijo z našimi člani v interni DeMS-ovi skupini na Discordu.

    Debata v živo
    Debata v živo

    Kaj to pomeni za vas? Če vas zanima ogled vozila ali bi radi preizkusili vožnjo z njim, se lahko preprosto pridružite testnemu vozilu na delu poti. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnje – skupaj odkrivamo prednosti e-mobilnosti in delimo navdušenje nad njo! Seveda pa morate postati član Društva e-Mobilnost Slovenija. Še povezava do prijavnice: https://demssi.live/pridruzi-se-dems-drustvo-e-mobilnost-slovenija/

    Postanite član Društva e-Mobilnost Slovenija

    Dan 1 · 30. 4.

    Kratek test varčne vožnje: preverjanje učinkovitosti vozila

    Nekje pri Krškem
    Nekje pri Krškem

    Ob 14.00 sem iz Ljubljane začel testno vožnjo po lokalnih cestah na relaciji Ljubljana–Litija–Krško–Brežice. Za optimalno varčnost sem izključil ali minimiziral delovanje notranjih porabnikov energije. Zunanja temperatura je bila ob začetku 27 °C, baterija pa napolnjena na 97 %. Vožnjo sem zaključil ob 16.35 pri Račji vasi, blizu vojaškega letališča Cerklje, z 82 % preostale baterije. Prevozil sem 116,5 km s porabo 10,9 kWh, kar znaša 9,38 kWh/100 km. Povprečna hitrost je bila 45 km/h, kar odraža umirjen vozni slog. Pri porabi 9,38 kWh/100 km bi Tesla Model Y Long Range AWD teoretično prevozil približno 800 km z enim polnjenjem (od 100 % do 0 %).

    Test varčne vožnje
    Start · 14.00Ljubljana27 °C
    Baterija ob startu: 97 %
    116,5 kmpo lokalnih cestah
    Cilj · 16.35Račja vaspri letališču Cerklje
    Ob prihodu: 82 %
    10,9 kWhporabljeno
    9,38 kWhna 100 km
    45 km/hpovprečna hitrost
    ~800 kmteoretični doseg

    Test varčne vožnje

    890 kilometrov?
    890 kilometrov?

    Vožnja po ljubljanski obvoznici

    Po testu varčne vožnje sem preizkusil Tesla Model Y AWD Juniper na vožnji po ljubljanski obvoznici. Podobno sem v preteklosti opravil z vozilom Dongfeng Box, a pri nižjih temperaturah. Upošteval sem osnovno pravilo optimalne vožnje in krog začel z ogreto baterijo, ki je bila posledica vožnje tega dne.

    Rezultati · ljubljanska obvoznica

    🌡️24 °Ctemperatura
    ⏳17.56–18.15čas vožnje
    ⚡13,18 kWhna 100 km
    📍28,6 kmrazdalja
    🚗90 km/hhitrost
    🔋62 % → 57 %baterija
    Obvoznica
    Obvoznica
    Skupni vtisi prvega dne testiranja

    Test varčne vožnje (116,5 km, 9,38 kWh/100 km, 45 km/h) je pokazal učinkovitost s teoretičnim dosegom do 800 km brez polnjenja. Na ljubljanski obvoznici (28,6 km, 13,18 kWh/100 km, 90 km/h) je vozilo ohranilo razumno porabo. Ugodne temperature (24–27 °C) in ogreta baterija so prispevale k dobrim rezultatom.

    Dan 2 · 1. 5.

    Smučarski izlet na ledenik Šarek v Avstriji

    Za opremo je zadosti prostora.
    Za opremo je zadosti prostora.

    Z lastnim vozilom večkrat letno potujem od Ljubljane do smučišč v sosednji Avstriji. Eden izmed ciljev je tudi ledeniško smučišče na avstrijskem Koroškem, imenovano Mölltaler Gletscher oziroma Šarek po slovensko.

    Od Ljubljane je smučišče oddaljeno 174 kilometrov, kar v praksi pomeni, da se lahko pot opravi tja in nazaj brez polnjenja. In kakšne rezultate je pokazala TMY Juniper v praksi?

    Ljubljana → Mölltaler Gletscher

    🌡️12 °Ctemperatura
    ⏳7.00–8.55čas vožnje
    ⚡20,60 kWhna 100 km
    📍174,1 kmrazdalja
    🚗91 km/hhitrost
    🔋100 % → 51 %baterija
    Jutranje parkiranje poleg polnilne postaje
    Jutranje parkiranje poleg polnilne postaje

    Dan je bil spomladansko sončen in topel. Na smučišču je sneg držal do 12. ure, potem pa je postal južen in smuka je postala precej težka.

    Na poti proti vrhu
    Na poti proti vrhu
    Pogled na smučišče
    Pogled na smučišče
    Sneg je že južen.
    Sneg je že južen.

    Za testiranje smo vozilo priključili na polnilno postajo na parkirišču smučišča in uspeli napolniti nekaj kWh. Cena polnjenja, 0,75 €/kWh, se mi zdi pretirana. Aktivacija polnilne postaje je bila sicer preprosta, a cena daleč od sprejemljive.

    Tik pred odhodom
    Tik pred odhodom

    Kakorkoli že, smučanje se je zaključilo ob 14.26, ko sem se odpravil nazaj proti Ljubljani. Seveda je pot v glavnem vodila navzdol in sedaj so bili podatki o vožnji precej drugačni. Končala se je na Teslinem superchargerju v Ljubljani, zato tudi odstopanja od vožnje proti smučišču. Vendar je zaradi dveh krajših postankov povprečna hitrost seveda padla.

    Mölltaler Gletscher → Ljubljana

    🌡️24 °Ctemperatura
    ⏳14.26–16.40čas vožnje
    ⚡12,66 kWhna 100 km
    📍177,7 kmrazdalja
    🚗79,6 km/hhitrost
    🔌Tesla SCcilj: Ljubljana

    Na Teslinem superchargerju v Ljubljani smo povsem nepričakovano srečali našega člana z družino. Njegova posebnost? Na pot se je odpravil s prikolico, kar nedvomno prinaša dodatne izzive pri polnjenju električnega vozila.

    Odklop prikolice
    Odklop prikolice

    Dan 3 · 2. 5.

    750 km po Sloveniji brez polnjenja s Teslo – poraba 9,4 kWh/100 km, 5 % še ostaja

    Rana ura, zlata ura, pravi pregovor, in ta modrost še posebej velja pri izzivih, kjer je daljši dan ključen za uspeh. Zgodnje vstajanje omogoča boljši izkoristek časa, hkrati pa lahko v toplejših delih dneva, ko so temperature višje, pripomore k manjši porabi energije.

    Jutranja iz Ljubljane
    Jutranja iz Ljubljane

    Zato se je moj 2. maj 2025 začel že ob 6.00, ko sem se odpravil na prvo postajo – Teslin supercharger v Ljubljani. Namen je bil napolniti vozilo na 100 % in hkrati predgreti baterijo na optimalno temperaturo, kar zagotavlja učinkovitejšo vožnjo in manjšo porabo energije. Polnjenje do 100 % ni optimalna izbira za dolgotrajnost baterije, a v primeru takšnih testov je to nujno. Časovno je potratno in start se je zavlekel na sedmo uro zjutraj.

    Lokalne poti omogočajo nizko porabo.
    Lokalne poti omogočajo nizko porabo.

    Pot je vključevala lokalne ceste z minimalnimi vzponi, kar je omogočilo optimizacijo porabe energije. Višje temperature čez dan (do 29 °C) so dodatno pripomogle k učinkovitosti vožnje. Na Ptuju se mi je pridružil izkušeni Boštjan, ki je olajšal vožnjo skozi Prekmurje, Dravograd in Celje.

    Lokalne ceste imajo tudi rdečo luč na semaforju.
    Lokalne ceste imajo tudi rdečo luč na semaforju.
    Kontrola dokumentov in ogled vozila
    Kontrola dokumentov in ogled vozila

    Na poti sem se soočil z načrtovanimi in nenačrtovanimi postanki – od trenutkov za dokumentiranje te zgodbe do nepričakovanih prometnih kontrol. Ti postanki so rahlo znižali povprečno hitrost, a so obenem obogatili izkušnjo. Končni cilj sem dosegel v Krškem na Teslinem superchargerju z natanko 5 % preostale energije v bateriji, kar je dokaz, da je s premišljeno vožnjo in pravimi pogoji mogoče doseči izjemne rezultate.

    Za dosego najnižje porabe energije pri vožnji z električnim vozilom po Sloveniji je ključno izbrati pravo pot. Prvo pravilo je uporaba lokalnih cest, kjer nižje hitrosti, običajno med 40 in 50 km/h, zmanjšajo porabo električne energije. Drugo pravilo je izogibanje strmim vzponom in spustom, kar izključuje prelaze, kot je Ljubelj, ter predvideva pot po položnejših terenih, dolgih približno 750 km.

    Ta pot, osredotočena na lokalne ceste in minimalne višinske spremembe, omogoča učinkovito porabo energije. Dodatno so višje dnevne temperature podpirale nižjo porabo, saj je bilo potrebne manj energije za ogrevanje/hlajenje baterije ali kabine. S pravilnim načrtovanjem taka pot zagotavlja optimalno vožnjo z električnim vozilom, primerno za dolge razdalje brez vmesnega polnjenja.

    Rezultati

    Rezultati porabe na poti
    750 km po Sloveniji brez polnjenja
    Start · ~7.00LjubljanaTesla Supercharger
    Baterija ob startu: 100 %
    750 kmbrez vmesnega polnjenja
    CiljKrškoTesla Supercharger
    Ob prihodu: 5 %
    16 h 8 minskupni čas
    46,5 km/hpovprečna hitrost
    70,7 kWhskupna poraba
    9,43 kWhna 100 km

    Skupaj sem prevozil 750 km v 16 urah in 8 minutah s povprečno hitrostjo 46,5 km/h in skupno porabo 70,7 kWh, kar znaša povprečno 9,43 kWh/100 km. Ob povprečni ceni elektrike za gospodinjstva v Sloveniji (0,212 €/kWh) je skupni strošek elektrike 14,99 €, kar pomeni 2,00 € na 100 km. Z uporabo domače fotovoltaične elektrarne, kjer je cena elektrike 0,066 €/kWh, se strošek zniža na 4,67 € za celotno pot oziroma 0,62 € na 100 km, kar prinaša 68,9 % prihranka v primerjavi z gospodinjsko tarifo. To potrjuje izjemno učinkovitost električnega vozila in prednosti sončne energije za trajnostno in cenovno ugodno mobilnost.

    Gospodinjska tarifa · 0,212 €/kWh14,99 €za 750 km · 2,00 € na 100 km
    Domača fotovoltaika · 0,066 €/kWh4,67 €za 750 km · 0,62 € na 100 km

    68,9 % prihranka s sončno energijo

    Končni rezultati
    Končni rezultati
    Nočno polnjenje
    Nočno polnjenje

    Dan 4 · 3. 5.

    Primerjalni preizkus na relaciji Ljubljana–Koper in svetlobno-zvočni spektakel v Centru Noordung

    Na začetku poti
    Na začetku poti

    V soboto, četrtem dnevu našega izziva, smo se posvetili primerjavi porabe električne energije, a vsak nov dan prinaša sveže preizkušnje. Včasih celo dve hkrati! Čeprav je bila sobota časovno manj naporna kot prejšnji dan, je bila polna navdušenja in pričakovanj.

    In gremo na pot.
    In gremo na pot.

    Cilj primerjalnega testa je bil razkriti razlike v zmogljivosti in učinkovitosti med različnimi letniki in modeli električnih vozil. Matjaž je na startno črto pripeljal svojo Teslo Model Y AWD 2021, jaz pa svojo Tesla Model Y AWD 2022. Po izkušnjah prejšnjih dni smo pričakovali, da bo novejši model Juniper dosegel nižjo porabo, a na cesti nikoli ne veš, kaj te čaka – treba se je zapeljati in preveriti!

    Vmesni postanek
    Vmesni postanek
    Končni rezultat
    Končni rezultat

    Izbrana relacija nas je vodila iz Ljubljane do Kopra, z vmesnima postankoma na Ravbarkomandi in pri Divači. Pot je bila idealna za testiranje učinkovitosti vozil, saj je združevala različne cestne razmere in zahteve. Na končni postaji v Kopru nas rezultati niso razočarali – prav nasprotno! Kot smo pričakovali, je Tesla Model Y Juniper zablestela z najnižjo porabo med vsemi tremi vozili, kar je potrdilo njeno tehnološko dovršenost in energetsko učinkovitost.

    Prvi sobotni izziv primerjalnega testa je bil zaključen, podrobni podatki bodo objavljeni v posebnem poročilu. Naslednja naloga je bila pot do Vitanja, kjer je zvečer potekal svetlobno-zvočni spektakel v Centru Noordung.

    Vabilo za dogodek
    Vabilo za dogodek
    Najnovejši model TMY AWD Launch 2025 je imel častno mesto.
    Najnovejši model TMY AWD Launch 2025 je imel častno mesto.

    Kot organizatorji smo poskrbeli za registracijo udeležencev in razporeditev vozil okoli Centra Noordung. Tesla Model Y AWD Launch 2025, imenovan Juniper, je bil postavljen na osrednje mesto med dvema Teslama Model X. Razporeditev je bila dobro vidna s ptičje perspektive.

    Ptičja perspektiva
    Ptičja perspektiva

    Najnovejši modeli vozil običajno pritegnejo največ pozornosti obiskovalcev, kar se je zgodilo tudi tokrat. Juniper je izstopal med vozili. Dogodek v Centru Noordung je izpostavil arhitekturo zgradbe, ki je dodala poseben kontekst. Podrobnosti o dogodku bodo sledile v ločenem zapisu.

    Tesla lightshow · Vitanje 2025Vitanje v ritmu svetlobe in glasbe

    Povzetek

    Juniper v štirih dneh

    Tesla Model Y AWD Juniper izstopa z izboljšanim vzmetenjem, tišjo kabino, boljšo zvočno izolacijo, prefinjeno notranjostjo, električno nastavljivimi zadnjimi sedeži, hlajenimi sprednjimi sedeži in intuitivnim upravljanjem prestav prek zaslona. Manjši sovoznikov predal je edina opazna pomanjkljivost. Spletni viri navajajo 5–10 % večjo učinkovitost zaradi aerodinamike (količnik zračnega upora ~0,22) in pnevmatik z nižjim kotalnim uporom.

    Tesla SC Krško
    Tesla SC Krško

    Testi učinkovitosti

    • Dan 1116,5 km (Ljubljana–Krško), 9,38 kWh/100 km, 45 km/h, teoretični doseg ~800 km. Obvoznica: 28,6 km, 13,18 kWh/100 km, 90 km/h.
    • Dan 2174,1 km (Ljubljana–Mölltaler Gletscher), 20,60 kWh/100 km, 91 km/h; povratna pot 177,7 km, 12,66 kWh/100 km, 79,6 km/h.
    • Dan 3750 km po Sloveniji, 9,43 kWh/100 km, 46,5 km/h, 5 % preostale energije.
    • Dan 4Test Ljubljana–Koper potrdil nižjo porabo Junipra v primerjavi z Modelom Y 2021.
      Stroški za 750 km: 14,99 € (0,212 €/kWh, 2,00 €/100 km) ali 4,67 € s fotovoltaiko (0,066 €/kWh, 0,62 €/100 km), kar pomeni 68,9 % prihranka. Polnjenje na Mölltalu (0,75 €/kWh) je bilo manj ugodno.

    V DeMS sem delil lokacijo Junipra prek Discorda. Dogodek v Centru Noordung je izpostavil Juniper med Modeli X. Juniper potrjuje napredek v udobju in učinkovitosti, DeMS pa krepi e-mobilnost za trajnostno prihodnost.

    IZ
    Ignac Završnik

    Zapisal

    DeMS-ov testTesla Model Y Long Range RWD do Severnega rta

    Se nam pridružite na naslednji testni vožnji?

    Člani DeMS skupaj preizkušamo vozila, delimo lokacijo testnih vozil in izkušnje z dolgih poti.

  • DeMS-ov test: TM3 Long Range RWD – sopotnik za velike avanture

    DeMS-ov test: TM3 Long Range RWD – sopotnik za velike avanture

    DeMS-ov test · Tesla Model 3

    TM3 Long Range RWD: sopotnik za velike avanture

    Odgovor smo poiskali na treh raznolikih preizkušnjah, polnih dogodivščin, izzivov in nepričakovanih preobratov.

    1074 kmdo Liègea v enem dnevu
    552 kmiz Beograda brez polnjenja
    132 Wh/kmporaba na vrnitvi iz Beograda
    2 %baterije ob prihodu v Ljubljano

    V Društvu e-Mobilnost Slovenija (DeMS) smo navdušenci nad električnimi vozili, ki jih preizkušamo z uporabniškega vidika – kot lastniki različnih znamk in izkušeni vozniki.

    Naša moč je v ekipnem delu in edinstveni metodi testiranja, s katero želimo prihodnjim lastnikom razkriti, kaj električni avtomobili ponujajo in kje morda pokažejo svoje meje. Teslo Model 3 Long Range smo prvič vzeli pod drobnogled že 17. decembra 2023, ko smo o njem zapisali vtise. Leta 2024 smo nadaljevali z zmogljivim Modelom 3 Performance AWD, ki smo ga podrobno opisali.

    Pisalo se je leto 2023.
    Pisalo se je leto 2023.
    Pisalo se je leto 2024.
    Pisalo se je leto 2024.

    Tokrat pa smo se posvetili njegovemu sorodniku: Tesla Model 3 Long Range RWD

    Ta model z zadnjim pogonom obljublja privlačno kombinacijo cene in zmogljivosti. Poganja ga baterija kapacitete 78 kWh, ki zagotavlja doseg do 702 km po standardu WLTP. Hitro polnjenje z močjo do 250 kW v 15 minutah doda približno 282 km dosega, kar ga uvršča med favorite za dolge poti. Toda ali res drži, kar obljubljajo? Odgovor smo poiskali na treh raznolikih preizkušnjah, polnih dogodivščin, izzivov in nepričakovanih preobratov.

    78 kWhkapaciteta baterije
    702 kmdoseg po WLTP
    250 kWnajvečja moč polnjenja
    +282 kmdosega v 15 minutah

    Tri poti na kratko

    februar 2025

    Belgija

    Razdalja
    1074 km
    Poraba
    195 kWh
    Povprečje
    187 Wh/km
    Skupni čas
    11 h 35 min
    Preberite ›
    26. 2. 2025

    Ljubljana–Beograd

    Razdalja
    ~560 km
    Poraba
    104 kWh
    Povprečje
    185 Wh/km
    Skupni čas
    6 h 27 min
    Preberite ›
    27. 2. 2025

    Beograd–Ljubljana

    Razdalja
    552 km
    Poraba
    73 kWh
    Povprečje
    132 Wh/km
    Skupni čas
    6 h 27 min
    Preberite ›

    Povprečna poraba (Wh/km)

    Belgija
    187 Wh/km
    Ljubljana–Beograd
    185 Wh/km
    Beograd–Ljubljana
    132 Wh/km

    Manj je bolje. Vir: DeMS-ov test, februar 2025

    Belgija: 1200 kilometrov za svetovni rekord

    Belgija 2025
    Belgija 2025

    Kaj je bolj navdihujočega kot z električnim vozilom odpotovati na tridnevni dogodek in sodelovati pri postavitvi svetovnega rekorda v osupljivem svetlobno-zvočnem spektaklu? Medtem ko bi nekateri dvignili obrvi in vprašali, kdo sploh še potuje v Belgijo z električnim avtom, smo v DeMS-u naredili korak dlje – odpravili smo se kar z devetimi teslami! Naša flota je bila pestra: od brutalnega Modela X Plaid, prek Modela 3 Performance AWD, Modela Y RWD, pa vse do Modela Y Long Range AWD – prava karavana Teslinih zvezd. Za še več adrenalina smo med člani pripravili izziv: »10 ur, 1000 kilometrov«.

    Jutranje priprave vozil
    Jutranje priprave vozil

    Pot smo začeli zgodaj zjutraj pri Teslinem superchargerju v Žirovnici. Z Niko sva zaradi snemanja odhoda (oglejte si na TikToku) štartala zadnja, ob 7.15. Drugi so že drveli naprej, a zahvaljujoč deljenju lokacije na Google Maps sva imela popoln pregled nad njihovim napredkom – res uporabna funkcionalnost za takšne podvige. Že pred karavanškim tunelom so naju vsi prehiteli, a zastoj pri plačilu tunelnine nama je dal priložnost za razmislek. Pot se ni začela ravno z dirkaškim tempom – čakanje in kasnejši obvoz po avstrijskih lokalnih cestah sta zahtevala potrpljenje. Dve vozili iz ekipe sta ignorirali navigacijo in obstali v gneči, midva pa sva se prebila naprej.

    Prvo polnjenje vozila
    Prvo polnjenje vozila

    Prvi postanek sva naredila po 3 urah in 36 minutah tik pred Münchnom. Tam se je začela prava igra navigacije – mesto je postalo »minsko polje«, saj sta še dve vozili skrenili skozi center in nama nehote prepustili prednost. Nemške avtoceste so kot ustvarjene za hitrostne podvige, in ko so razmere to dopuščale, sva pospešila do 180 km/h – gladko in brez napora, a previdnost nama ni dala iti dlje. Cilj sva si zastavila v Liègu, na tamkajšnjem Tesla SC-ju. Kljub poznemu štartu sva teorijo o učinkovitosti potrdila v praksi: po 1074 kilometrih sva prispela ob 18.50. Poraba je znašala 195 kWh (187 Wh/km) – visoke hitrosti so pustile pečat. Blaž z Modelom X Plaid je prispel 20 minut za nama, drugi pa so se počasi zvrstili za njim.

    Skupni čas z zastoji, polnjenjem in kratkimi postanki: 11 ur in 35 minut.Celotna zgodba je podrobno opisana v zapisu Živahni dolgoprogaši.
    Na cilju v Belgiji
    Na cilju v Belgiji

    Ljubljana–Beograd: 560 kilometrov z zmernim tempom

    Po obisku »administrativnega središča EU« smo se odločili raziskati nekdanje srce naše skupne države – Beograd, ki ga domačini ljubkovalno imenujejo »Begeš«. Pot smo začeli ob 8.00 zjutraj pri 8 °C, pod gosto oblačnostjo, ki je napovedovala umirjen dan. Načrt je bil natančen: postanki na Teslinih polnilnicah so bili hkrati priložnost za oddih in osvežitev baterije, hitrost pa smo držali znotraj omejitev.

    1. Ljubljanastart, 8 °C, gosta oblačnost8.00
    2. Tesla SC Rugvicapo 157 km, kava in rahlo dopolnjevanje baterije9.43–10.09
    3. Tesla SC Slavonski Brodpolnjenje in delo na daljavodo 12.24
    4. Tesla SC pri Ikei, Beograd104 kWh, 185 Wh/km14.27
    Na začetku poti v Ljubljani
    Na začetku poti v Ljubljani

    A potovanja so vedno polna presenečenj. Na zagrebški obvoznici nas je pričakal prizor gorečega BMW-ja – po ostankih sodeč novejšega modela. Novic o dogodku ni bilo, zato sklepamo, da ni šlo za električno vozilo. Statistika potrjuje: električni avti zagorijo redkeje kot fosilni, in ta hipoteza nam je bila všeč.

    ICE AGE vozilo
    ICE AGE vozilo

    Ob 9.43 smo po 157 kilometrih prispeli na Tesla SC Rugvica pri Zagrebu. Med jutranjo kavo smo baterijo rahlo dopolnili – bolj iz navade kot iz potrebe. V bližnjem lokalu smo opazili pogosto menjavo osebja, komunikacija v angleščini ali hrvaščini pa jim očitno ni šla od rok. Prijetna novost: polnilna mesta so bila prosta, brez fosilnih »okupatorjev«.

    Prosta mesta v letu 2025
    Prosta mesta v letu 2025
    Blokada polnilnih mest v letu 2024
    Blokada polnilnih mest v letu 2024

    Ob 10.09 smo nadaljevali pot. Oblaki so vztrajali, nekaj kapelj dežja je popestrilo vzdušje, temperatura pa se je povzpela na 10 °C. Naslednji postanek je bil v Slavonskem Brodu, kjer smo na Tesla SC-ju združili polnjenje z mojim nujnim delom na daljavo – praktično in učinkovito. Ob 12.24 smo krenili proti zadnjemu odseku. Cestnine in hrvaško-srbska meja so prinesle manjše zamude, a v primerjavi s poletno gnečo je bilo potovanje skoraj sproščujoče. Kolone tovornjakov pred mejo so zahtevale nekaj prilagajanja, a nič dramatičnega.

    Pred mejo polno tovornjakov
    Pred mejo polno tovornjakov

    Ob 14.27 smo prispeli na Teslino polnilnico pri Ikei v Beogradu. Skupna poraba: 104 kWh (185 Wh/km), na kar so vplivale nižje temperature, občasni dež in avtocestne hitrosti. Celotna pot je trajala 6 ur in 27 minut.

    Pri Ikei v Beogradu
    Pri Ikei v Beogradu
    V Beogradu so prijetne temperature.
    V Beogradu so prijetne temperature.

    Za zaključek smo si privoščili zasluženo kosilo v restavraciji Balkan, kjer sta nas kakovost hrane in prijazna cena prijetno razvajali. Beograd nas je sprejel z odprtimi rokami – in polno baterijo za vrnitev.

    Kosilo
    Kosilo

    Beograd–Ljubljana: 553 kilometrov brez postanka

    Lokacija za wi-fi
    Lokacija za wi-fi

    Po umirjeni vožnji v Beograd sem si za vrnitev zastavil ambiciozen cilj: prevoziti celotno razdaljo brez polnjenja, kljub zimskim razmeram, dežju in vetru. Tesla Model 3 Long Range RWD z veliko baterijo in nizko porabo je bil kot nalašč za ta izziv.

    Ocena poti ni optimistična.
    Ocena poti ni optimistična.

    Startal sem ob 9.38 na Tesla SC-ju v Beogradu. Februarsko sonce in 11 °C so obetali ugoden začetek. Napolnil sem do 99 % – zadnji odstotek sem preskočil, saj potrpljenje ni moja vrlina. Nasvet za obiskovalce: parkirajte na prvem mestu, kjer tesla lovi brezplačen wi-fi! Navigacija je bila manj optimistična: v Ljubljano bi prispel z −45 % baterije. Edina rešitev? Varčna vožnja in kanček sreče.

    1. Tesla SC Beograd99 %, 11 °C, navigacija napove −45 % ob prihodu9.38
    2. Srbsko-hrvaška mejasuhe ceste, 100 km/h, 113 Wh/km
    3. Hrvaška, po 216 kmdež, 6 °C, poraba naraste na 127 Wh/km
    4. Pred Zagrebomporaba 134 Wh/km
    5. Tik pred Slovenijo, 438 km21 %, do cilja 114 km, izračun kaže −3 %
    6. Tesla SC Ljubljana552 km, 73 kWh, 132 Wh/km, 2 % baterije6 h 27 min
    Do meje je šlo odlično.
    Do meje je šlo odlično.

    Do srbsko-hrvaške meje je šlo odlično – suhe ceste in ugodne temperature so porabo držale pri 113 Wh/km. Pri vožnji s hitrostjo 100 km/h je kazalo, da je cilj dosegljiv. A na Hrvaškem se je vreme obrnilo: dež in padec temperature na 6 °C sta po 216 kilometrih dvignila porabo na 127 Wh/km, pred Zagrebom pa na 134 Wh/km.

    Tik pred Slovenijo, zgolj 21 %
    Tik pred Slovenijo, zgolj 21 %

    Napetost je rasla. Pri 438 kilometrih z 21 % baterije in 114 kilometri do cilja je izračun kazal −3 %. Rezervna polnilnica je bila v mislih, a nato je posijalo sonce – ključni trenutek, ki je prelomil dvome.

    Ljubljana
    Ljubljana
    Malce statističnih podatkov
    Malce statističnih podatkov
    Po 552 kilometrih in 6 urah ter 27 minutah sem z 2 % baterije prispel na Tesla SC v Ljubljani.Skupna poraba: 73 kWh (132 Wh/km). Brez postankov – ne za polnjenje, ne za kavo, ne za raztezanje nog!

    Vozil sem kot lastniki bencinskih avtov, kar je za električarja pravi podvig. Najbolj presenetljivo? Kljub nižji hitrosti je čas potovanja skoraj enak hitrejšim vožnjam s postanki. A ti so za udobje in varnost še vedno neprecenljivi.

    TM3 LR RWD
    TM3 LR RWD

    Zaključek: kralj dolgih poti?

    Tesla Model 3 Long Range RWD je dokazal, da je narejen za velike razdalje – z impresivnim dosegom, hitrim polnjenjem in vzdržljivostjo tudi v zahtevnih razmerah. Od dirke v Belgijo do varčne vožnje iz Beograda je pokazal, kaj zmore.

    A nasvet iz prve roke?Vzemite si čas za postanek – varnost, udobje in skodelica kave so vredni več kot katerikoli rekord.

    Testi na naših cestah

    DeMS preizkuša električna vozila v resničnih razmerah. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • Družinski poletni dopust do Črnega morja z EV

    Družinski poletni dopust do Črnega morja z EV

    Potopis · julij 2024

    Družinski poletni dopust do Črnega morja z EV

    Romunija, Transfagarašan, Transalpina in Črno morje s Teslo Model Y RWD: 4285 km v devetih dneh.

    4285 kmskupna pot
    13,8 kWh/100 km povprečna poraba
    590 kWhporabljene električne energije
    236 €za energijo pri 40 c/kWh

    Sedaj, ko sta otroka že najstnika in nas poleti morje ne zanima več tako močno, zadnja tri leta hodimo na dopust po Balkanu.

    Sicer do leta 2022 nismo bili ravno popotniška oziroma turistična družina. Prvo leto smo šli v Bosno še s staro Alhambro TDI, letnik 2006.

    Leta 2023 smo šli že z novo Teslo Y RWD v Trebinje, kjer smo imeli prenočišče in si potem ogledovali kraje od Sarajeva do albanske gorske ceste SH 20. Vsak dan nekaj drugega. Zakaj sem izbral Trebinje? Ker sem na avtobusni postaji našel brezplačno AC-polnilnico, ki sem jo izkoristil za polnjenje med spanjem. Bosna je imela pred dvema letoma po mojih podatkih samo eno 50-kilovatno DC-polnilnico na južni vpadnici v Sarajevo. Vse drugo je bilo AC, precej jih je bilo zastonj.

    Že nekaj let pa me je srbela Romunija in njeni gorski cesti Transfagarašan in Transalpina. Vedno pogosteje sem gledal objave motoristov in popotnikov z avtodomi po teh krajih. Bolj kot sem gledal, bolj sem si želel iti v to deželo. In tako je spomladi padla odločitev, da poleti odidemo v Romunijo. Začel sem si delati plan poti, ki je bil v veliki meri prilagojen lokacijam Teslinih polnilnic. Na AMZS-jevi strani preverim, kako je z vinjetami, cestninami in mostninami na Madžarskem in v Romuniji. Prek spleta nabavim 10-dnevno madžarsko vinjeto.

    3. julija 2024 je prišel čas odhoda. Sin se je takrat sredi noči vračal s potovanja po obali, zato smo morali počakati, da se je vrnil domov. Zvečer sem želel malo zaspati pred odhodom, pa sem bil očitno tako živčen, da nisem zaspal niti za pet minut. Pa sicer zvečer zaspim z lahkoto.

    Pot po dnevih

    • Slovenija
    • ›
    • Madžarska
    • ›
    • Romunija
    • ›
    • Srbija
    • ›
    • BiH
    • ›
    • Hrvaška
    • ›
    • Slovenija
    1. 1.Litija, Miškolctapolca (HU), Valea Draganului (RO)
    2. 2.Valea Draganului, Turda, Pitesti
    3. 3.Pitesti, Bukarešta, Constanta (Črno morje), Bukarešta
    4. 4.Bukarešta, Transfagarašan, Sibiu
    5. 5.Sibiu, Transalpina, Craiova, Drobeta Turnu Severin
    6. 6.Turnu Severin, Beograd, Jagodina
    7. 7.Jagodina
    8. 8.Jagodina, Kragujevac, Sarajevo, Banja Luka
    9. 9.Banja Luka, Litija
    1.DAN

    Litija, Miškolctapolca (HU), Valea Draganului (RO)

    Okoli pol dveh zjutraj se sin vrne, se presede v napolnjeno teslo (s prtljago, baterijo in potniki) 😉 in sredi noči se odpeljemo proti Budimpešti. Prvi »postanek« je bil v planu namreč Miškolctapolca, kjer se mi je zdelo zanimivo kopanje v termalni vodi, ki se razprostira v »podzemnih rovih«. Ker je do tja približno 650 km, je bilo treba seveda vmes narediti postanek za polnjenje. Hitrost na AC smo imeli okoli 100 km/h. Najprej sem mislil, da bo potrebno polnjenje na SC Sormas, kmalu za slovensko-madžarsko mejo, kjer pa začnem preračunavati (pa tesli sem tudi naročil), če bi jo potegnili mimo Blatnega jezera do naslednjega SC Székesfehérvár. Tja smo prišli malo pred 6. uro zjutraj na popolnoma prazno parkirišče trgovskega centra in prazen SC.

    Prazen SC pred Budimpešto
    Prazen SC pred Budimpešto

    Ker sem tja prišel po 384 km s 4 % baterije, me je postalo strah, če SC ne bi delal. A ni bilo težav s polnjenjem. V pol ure se baterija napolni do 77 % in to naj bi bilo dovolj za naslednjih dobrih 250 km do Miškolctapolce.

    Prvo polnjenje: SC Székesfehérvár
    Prevoženo
    384 km
    Prihod
    4 %
    Polnjenje
    30 min
    Odhod
    77 %

    V jutranji konici gremo mimo Budimpešte, kjer so kamioni šli po vseh treh pasovih, nekateri tudi pošteno prek 100 km/h, in sem bil nekaj časa kar v dvomih, po katerem pasu naj peljem in s kakšno hitrostjo, da se bom čim manj izpostavljal kamionom, ki so se prehitevali med seboj. Z 8 % baterije pridemo malo pred deseto uro v Miškolctapolco. Najprej naredimo en krog do kopališča, če bi slučajno kje v bližini kopališča dobil ugodno AC-polnilnico. Ker tega nisem našel, smo se odpeljali do SC pred Miškolctapolco in jo napolnili do 75 %. Vrnemo se na nekajurno kopanje. Vmes sem še malo oddremal na ležalniku, saj prejšnjo noč nisem zatisnil očesa.

    Kopanje v Miškolctapolci
    Kopanje v Miškolctapolci

    Okoli treh popoldan se odpeljemo proti Debrecenu, kjer je bilo v planu naslednje polnjenje. Po nekaj kroženja po parkirišču najdemo SC skrit za trgovskim centrom. Navigacija ga je kazala na sredi parkirišča pred trgovskim centrom. Med polnjenjem začnem iskati po Bookingu, kje bomo spali to noč. Ob petih popoldan s skoraj polno baterijo odpeljemo proti romunski meji. Na AC proti Romuniji je bil levi pas »rezerviran« za »tujce« s hitrostjo 150+ km/h. Ker mi na takih dolgih poteh res ni do stalne menjave voznih pasov, se odločimo bolj ali manj voziti za kakšno skupino hitrih kamionov (okoli 100 km/h). Gledal sem, da sem bil zadnji v koloni, vklopil radarski tempomat na največjo razdaljo in lane assist. Vožnjo sem zaupal tesli. Edino pazil sem, da za seboj nisem imel kamionov, ker nisem želel dobiti naleta kamiona od zadaj. Takoj po prehodu meje nabavim romunsko vinjeto in se poslovimo od vožnje po AC, saj takrat še ni bila dokončana od meje naprej.

    Infrastruktura na podeželju Romunije poteka še večinoma po zraku.
    Infrastruktura na podeželju Romunije poteka še večinoma po zraku.

    Po osmi uri zvečer pridemo do izbrane lokacije za prenočevanje v kraju Valea Draganului. Postelja je po prevoženih skoraj 1000 km in neprespani pretekli noči »pasala«.

    Prvo prenočišče v Romuniji
    Prvo prenočišče v Romuniji
    2.DAN

    Valea Draganului, Turda, Pitesti

    Zjutraj pri zajtrku pregledam lokalne turistične letake in se odločim, da gremo pogledat še jez Baraj Dragan v bližini.

    V celoti lesena cerkev na poti do jeza
    V celoti lesena cerkev na poti do jeza
    Jezero z jezom Baraj Dragan

    Ob 11. uri smo se ustavili na SC v Cluj-Napoci. Čez pol ure smo vožnjo nadaljevali proti rudniku soli v Turdi.

    Cela stran ulice grajena v enakem slogu v Huedinu
    Cela stran ulice grajena v enakem slogu v Huedinu

    Po približno dve- do triurnem ogledu rudnika smo pot nadaljevali proti mestu Sibiu.

    Rudnik soli v Turdi
    Rudnik soli v Turdi

    Malenkost napolnimo baterijo na SC, ker imamo željo se pripeljati do mesta Pitesti, kjer sem med polnjenjem rezerviral spanje. Po dolgi vožnji v zelo počasi premikajoči koloni pozno zvečer pridemo do prenočišča. Po podatkih BC sem imel na tem odseku najbrž najmanjšo porabo na potovanju. 172 km sem prevozil s porabo 111 Wh/km in porabil 19 kWh oziroma 35 % baterije.

    Najvarčnejši odsek: proti Pitestiju
    Razdalja
    172 km
    Poraba
    111 Wh/km
    Energija
    19 kWh
    Baterija
    35 %
    3.DAN

    Pitesti, Bukarešta, Constanta (Črno morje), Bukarešta

    Po zajtrku se odpeljemo do SC pred trgovskim centrom, kjer pa je bilo nekaj zmede. Aplikacija je pisala, da trenutno ne deluje. Kljub temu grem preverit, zakaj ne deluje. Ob prihodu priklopim in napolnim nekih 5 %, toliko, da preverim, ali deluje. Nato smo se odpeljali proti glavnemu mestu – Bukarešti. Prejšnji dan sem po telefonu najavil ogled največje upravne stavbe na svetu – Vladne palače v Bukarešti. Ker sem prejšnji dan rezerviral ogled ob 14. uri, mi pa smo bili že ob 11. uri v Bukarešti, smo si najprej malo iz avta ogledali Bukarešto, preverili, kje je polnilnica v parkirni hiši trgovskega centra (na strehi). Ogled palače je trajal dobro uro, potem pa nismo vedeli, kam naprej.

    Veliko parkirišče pred največjo upravno stavbo na svetu
    Veliko parkirišče pred največjo upravno stavbo na svetu

    Smer Brašov ali Constanta ob Črnem morju. Če smo že tako daleč od doma, sklenemo, da gremo še 250 km naprej do Črnega morja.

    Ob sedmih zvečer se namočimo v Črno morje.
    Peščena plaža Črnega morja
    Peščena plaža Črnega morja

    Ko se stemni, se odločimo, da bo današnja noč »brez spanja v postelji«, kar se je kasneje pokazalo za napako. Napolnimo avto na SC na strehi parkirne hiše trgovskega centra in se okoli 10. ure zvečer odpeljemo nazaj proti Bukarešti in Pitesti.

    4.DAN

    Bukarešta, Transfagarašan, Sibiu

    Ta dan je bil naš cilj prevoziti Transfagarašan, zato smo ponoči vozili in polnili od Constante do vznožja pod Transfagarašanom. Polnili smo v Bukarešti in v Pitesti. Pri jutranji kavi pod vznožjem dobimo vsi SMS romunskega operaterja, da vstopamo na območje medveda in naj bomo pozorni pri gibanju na tem območju. Ravno v tistih dneh je namreč medved pokončal mlajšo pohodnico. Kljub zgodnji dopoldanski (jutranji) uri je bilo na cesti že res precej turistov.

    Na severni strani že precej nizko končno ogledamo medveda ob cesti, ki potrpežljivo čaka, če mu bo kdo vrgel kako jabolko ali podobno.

    Pred južnim portalom predora na vrhu Transfagarašana
    Pred južnim portalom predora na vrhu Transfagarašana
    Medvedka z mladičema ob cesti na severni strani Transfagarašana
    Medvedka z mladičema ob cesti na severni strani Transfagarašana

    Okoli dvanajstih pridemo v Sibiu, napolnimo baterijo avta, nekaj pojemo, poiščemo prenočišče in zaspimo do večera. Čeprav nam nočna vožnja in par uric dremanja v avtu sprva ni povzročalo nekih težav, nam to tudi ni nič koristilo, ker smo bili naslednji dan preveč utrujeni, da bi raziskali Sibiu popoldan/zvečer.

    Ena izmed mnogih SE v Romuniji v okolici Sibiuja
    Ena izmed mnogih SE v Romuniji v okolici Sibiuja
    5.DAN

    Sibiu, Transalpina, Craiova, Drobeta Turnu Severin

    Po zajtrku se odpeljemo proti Transalpini. To je dolga gorska cesta, bolj položna kot Transfagarašan, tudi bolj gozdnata in na vrhu bolj travnata pokrajina.

    Prometni znaki označujejo, da smo na pravi poti.
    Prometni znaki označujejo, da smo na pravi poti.

    Po poti do Craiove se večkrat ustavimo, da se naužijemo gorskega zraka in lepih razgledov.

    Postanek, da se naužijemo lepot Transalpine
    Postanek, da se naužijemo lepot Transalpine
    Pogled proti vrhu prelaza
    Pogled proti vrhu prelaza

    Popoldne pridemo v Craiovo, kjer napolnimo avto na SC, v trgovskem centru medtem dopolnimo želodce in rezerviram spanje pred srbsko mejo. Pri vožnji do prenočišča je bilo kakšnih pet radarskih kontrol. Glede na to, da v preteklih dneh nisem videl niti ene, mi ni čisto nič jasno, zakaj je bilo na tem odseku toliko radarskih kontrol.

    6.DAN

    Turnu Severin, Beograd, Jagodina

    Po jutranjem zajtrku, enem krogu po mestu, zadnjem nakupu v Romuniji, se odpravimo proti Đerdapu, kjer smo prestopili mejo in pot nadaljevali proti SC Beograd.

    Zadnji metri Romunije pred mejo na Đerdapu
    Zadnji metri Romunije pred mejo na Đerdapu

    Najprej sem želel kupiti srbsko SIM-kartico, da si ne povečamo računa za mobitel. Cene prenosa podatkov so v Srbiji in Bosni lahko tudi prek 10 €/MB. Do Beograda smo imeli nekaj cest v rekonstrukciji, nekje smo zavili na nek obvoz in potem zašli v neke vasi, ampak na koncu nam je uspelo priti do SC v Beogradu. Polnjenje baterije in želodcev, potem pa proti Jagodini, kjer smo si izbrali kraj za dve prenočitvi. Ker je bilo zunaj prek 35 °C, smo si proti večeru šli ogledat kraško jamo Resavsko pečino.

    Resavska pečina
    Resavska pečina

    V njej smo se prijetno ohladili, potem pa se zvečer zapeljali še do Aleksinca na polnjenje. Tu se nam je zgodila edina neprijetnost s polnjenjem. Ko smo avto priklopili, smo odšli v bližino nekaj pojesti. Čez dobre pol ure se vrnemo, avto pa je pridobil samo nekaj % baterije. Ker v Srbiji Tesla nima povezave med avtom in aplikacijo, o prekinjenem polnjenju nisem bil obveščen v app. Zato smo morali počakati še slabe pol ure, da se nam je avto napolnil. Ker je v Srbiji polnjenje na SC zastonj in ker je Aleksinac zadnji SC pred Grčijo, je ta v poletnem času precej zaseden. Pa tudi srbski taksisti so si nabavili rabljene modele S in uporabljajo zastonj polnjenje.

    7.DAN

    Jagodina

    Dan, da si tudi avto malo oddahne, preden se odpeljemo naprej proti domu. Naredimo samo nekaj kratkih voženj po Jagodini. Dopoldne si ogledamo živalski vrt, proti večeru gremo odpeljat nekaj krogov s karti na karting progi.

    Kljub dopoldanski uri mu je tudi v senci vroče – zoo Jagodina
    Kljub dopoldanski uri mu je tudi v senci vroče – zoo Jagodina
    Dobro pripravljeno in poceni v zooju
    Dobro pripravljeno in poceni v zooju
    8.DAN

    Jagodina, Kragujevac, Sarajevo, Banja Luka

    Zjutraj malo pred 9. uro se odpeljemo proti Kragujevcu. Ker je pot do Sarajeva predolga brez polnjenja, najdem DC-polnilnico v Preljini. Izberem seveda hitrejšo in cenejšo. A ko pridem tja, ta ni bila dostopna, ker je bilo celo parkirišče eno samo gradbišče. Potem pa vožnja na rezervno polnilnico (30 kW) na drug konec mesta in nekaj daljše čakanje na nadaljevanje vožnje. Vožnjo nadaljujemo prek Kragujevca, kjer si iz avta ogledam proizvodni kompleks Zastava, nato pa proti meji z Bosno. Okoli petih popoldan smo v Sarajevu, kjer se odločimo, da bomo raje spali nekje v Banja Luki kot v Sarajevu, da bo potem zadnji dan vožnja domov krajša. Napolnimo baterijo na hitri DC-polnilnici in se prek hribov (Travnik, Vlašič) v mraku pripeljemo v Banja Luko.

    Polnjenje na Moonovi DC-polnilnici v Sarajevu
    Polnjenje na Moonovi DC-polnilnici v Sarajevu
    9.DAN

    Banja Luka, Litija

    Dopoldne opravimo manjše nakupe na njihovi tržnici, spotoma napolnimo baterijo na brezplačni polnilnici, pojemo še zadnje čevapčiče in se okoli dvanajstih odpravimo proti domu. Po skoraj enournem čakanju na prehod meje v Gradiški se potem prek Zagreba vrnemo domov okoli štirih popoldan. Števec prevožene poti se je ustavil po 4285 km. BC je izračunal, da smo za to pot porabili 590 kWh električne energije. Povprečno porabo smo imeli tako 13,8 kWh/100 km. Če vzamemo povprečno ceno polnjenja 40 c/kWh, nas je energija za prevoženih 4285 km stala 236 €. Na poti posebnih težav z avtom nismo imeli, razen omenjenih dveh manjših težav pri polnjenju v Srbiji.

    4285 kmprevožene poti
    590 kWhelektrične energije
    13,8 kWh/100 km povprečno
    236 €pri 40 c/kWh
    Statistika BC na domačem dvorišču
    Statistika BC na domačem dvorišču
    Letos je želja prevoziti hribe v Črni gori in Albaniji.Ker na tem območju ni hitrih DC-polnilnic, bo treba iskati prenočišča z možnostjo polnjenja prek noči in AC-polnilnice v bližini krajev, kjer si jih bomo ogledali.

    Z električnim avtom na dopust

    Člani DeMS delimo izkušnje z dolgih poti. Pridružite se nam in povejte svojo zgodbo.

  • DeMS – Ruandska e-mobilnost

    DeMS – Ruandska e-mobilnost

    Mednarodno · Ruanda, januar 2025

    Ruandska e-mobilnost

    V naslednjih stavkih si bomo ogledali stanje e-mobilnosti v Ruandi.

    53 sizmerjena menjava baterije na postaji Ampersand
    −45 %operativnih stroškov za električne boda bode
    4 $dnevni zaslužek taksista z BEV (namesto 1,6 $)
    27 cza kWh na DC-polnilnici 120 kW

    Pogled na domačo polnilno infrastrukturo nas navdaja z občutkom, da se prepočasi širi.

    Hitrih polnilnih mest je vedno premalo, Elesovi polnilni parki bodo šele čez nekaj let, plačila z gotovino ali kartico kljub zakonodaji ne zaživijo in podobno. V naslednjih stavkih si bomo ogledali stanje e-mobilnosti v Ruandi.

    Ruanda

    Tik pod ekvatorjem

    Januar je namreč pravi mesec za potovanje na južno poloblo. Torej se odpravimo tik pod ekvator v deželo na 1500 m n. v. visoki planoti, stisnjeno med večji sosednji državi. Rwanda ali Ruanda po naše, s 14 milijoni prebivalcev, je poznana po enem najhujših genocidov, kjer so leta 1994 zgolj v 30 dneh Hutiji pobili polovico Tutsijev ali več kot milijon, zaradi zamer, ki so se nabirale še iz kolonialnih časov od Nemcev, Belgijcev …

    14 mio.prebivalcev
    1500 mnadmorska višina planote
    1,7 mio.prebivalcev Kigalija
    300–600 $taksa za električno vozilo
    Ruanda na zemljevidu Afrike

    Danes se država lepo razvija in je v regiji zgled, ne le po spravi in sodelovanju med prizadetimi prebivalci, pač pa tudi po napredku, urejenosti, boljšem življenju. Glavno mesto Kigali z 1,7 milijona prebivalcev je prometno urejeno, se hitro modernizira s stolpnicami med plehnatimi bivališči, ljudje pa prijazni in dobrohotni. Samo mesto leži na več gričih, poraslih z drevjem in lepimi zelenicami, vodotoki so urejeni, rdečkasto-oranžna zemlja pa jasno pove, da je to Afrika.

    BEV
    BEV
    Tudi BEV na cesti
    Tudi BEV na cesti

    Promet brez zastojev

    Glavne ceste in ulice v mestu so asfaltirane, polne avtomobilov in mopedov, ki pa za razliko od slovenskih ne ustvarjajo zastojev. Izredno pazljivi so na pešce, ki se v celih hordah valijo po in ob glavnih prometnicah, vendar ko stopijo na prehod za pešce, si nihče ne drzne švigniti mimo, niti po nasprotnem pasu. Zanimivo, da niti to ne ustavi prometnih tokov, ki gredo naprej hitro in tekoče, pa tudi nesreč ni, čeprav ves čas vozijo na centimetre.

    Promet v Kigaliju
    Promet v Kigaliju
    Promet v Kigaliju

    Njihov vozni park sestavljajo pretežno japonski avtomobili, pohvalijo jih zaradi trpežnosti na neasfaltiranih cestah. V mestu obstajajo cele ulice, posejane z desetinami delavnic, v vsaki pa specialisti, eden za menjalnike, drugi za verige in jermene, tretji za odbijače … Opaziti je bilo tudi nemške znamke, kjer izstopa Volkswagen, ter kitajske in korejske modele, vendar vseh bolj za vzorec. Na vsak avto pa vsaj pet mopedov, medtem ko kolesarja v Kigaliju težko najdeš v celem dnevu. Zanimivo, da bo Pogačar letos tu na svetovnem prvenstvu vrtel pedale, ko ni kolesarjev. Morda je prav to politika države za spodbujanje e-mobilnosti, kdo ve, morda imajo za razliko od nas pametnejše voditelje.

    Polnilno mesto
    Polnilno mesto
    VW ID.4
    VW ID.4

    Hibridi da, BEV še redki

    Število hibridov je v Kigaliju gotovo večje kot pri nas, medtem ko je baterijskih električnih vozil (BEV) zelo malo, nekaj Dongfengov, BYD in kakšen ID se najde.

    Država je ukinila davek na električna vozila in sedaj ti plačajo le še takso 300–600 $, odvisno od ranga.To je spodbudilo trg in se pričakuje rast BEV v naslednjih mesecih in letih.

    Žal se s tem obeta nekaj slabši promet delavcev v številnih uličnih ICE-delavnicah, ker ne bo kaj veliko za popravljati. Razmišljanja ICE-fanbojev pri nas, da se v Afriki še stoletje ne bo prijel električni avto, nima nikakršne osnove na trenutnem stanju.

    Informacija o ceni
    Informacija o ceni

    Energija in polnilnice

    Infrastruktura je državi primerna. So elektrificirani, vsaj v Kigaliju ni videti, da bi kdo ne imel luči. Energijo večinoma pridobivajo iz OVE. Vode jim na planoti ne manjka, zato izkoriščajo predvsem hidropotencial.

    Fotovoltaika #01
    Fotovoltaika #01
    Fotovoltaika #02
    Fotovoltaika #02

    Sončne elektrarne so pa velika redkost, morda je v Kigaliju najti par primerkov za na prste prešteti. Tu se odpira potencial za vse slovenske monterje, ki so doma ostali brez dela. Polnilnice se najdejo večinoma AC, tudi brezplačne med njimi, medtem ko na DC 120 kW pride polnjenje 27 centov za kWh.

    Polnilno vozlišče
    Polnilno vozlišče
    AC polnilno mesto
    AC polnilno mesto
    DC polnilno mesto moči 120 kW
    DC polnilno mesto moči 120 kW
    Zadnji model
    Zadnji model
    Predelan iz ICE v BEV
    Predelan iz ICE v BEV

    Boda boda: električni mopedi z menjavo baterij

    Posebnost je njihova storitev boda boda. Gre za taksislužbo na mopedih. Med njimi je najti že kakšno četrtino električnih, med katerimi prevladuje znamka Ampersand. Ob glavni cesti imajo postaje, kjer menjajo prazne baterije s polnimi z garancijo največ dve minuti od prihoda do odhoda s postaje.

    DeMSovca z BEV boda bodami
    DeMSovca z BEV boda bodami
    Baterija
    Baterija

    Da menjava poteka ekspresno, smo se prepričali sami, štoparica se nam je ustavila pri 53 sekundah, kar vključuje tako preverjanje kapacitete oddane in prejete baterije, menjavo ter plačilo. Na obiskani menjalni postaji so lahko menjali trije mopedi sočasno, hkrati se je polnilo na desetine baterij, kar pomeni veliko profitabilnost. Na manj kot kilometru smo našli kar dve Ampersandovi postaji. Razlika med ICE in BEV boda bodami pa je njihov končni zaslužek, saj so operativni stroški teh taksistov kar za 45 % manjši. To pomeni, da na dan namesto 1,6 $ taksist z BEV-motorjem domov odnese 4 $, torej več kot podvoji voznikov zaslužek. Vsaka baterija ima pričakovano življenjsko dobo 350.000 km. Na eno menjavo baterije pa opravijo med 50 in 110 km. Uporabljajo BYD-jeve LFP-celice.

    Dnevni zaslužek boda boda taksista

    Moped z motorjem ICE
    1,6 $
    Električni moped (BEV)
    4 $

    Operativni stroški z BEV so nižji za 45 %.

    350.000 kmpričakovana življenjska doba baterije
    50–110 kmna eno menjavo baterije
    3mopedi menjajo sočasno
    Polnilna mesta Ampersand swap
    Polnilna mesta Ampersand swap

    Seveda je bilo treba poizkusiti vožnjo z njimi. Pri izbiri boda bod smo bili kar izbirčni, saj smo striktno želeli vožnjo z električnim motorjem. Vožnja je udobna, mirna in predvsem tiha v primerjavi z drugimi. Pride pa to po cestah Kigalija samo do obstranskega pomena, saj konstantno hupanje preglasi vse druge zvoke.

    Imam BEV, le angleško ne znam
    Imam BEV, le angleško ne znam

    Zaključek

    Za zaključek moramo razočarati ljubitelje Tesel, jih ni bilo opaziti, so pa imeli prej kot v Sloveniji že registriran Cybertruck. Teslinega superchargerja tako ni bilo videti, je pa očitno Volkswagen dovolj dober za njih, saj so v začetkih širjenja njihove polnilne infrastrukture.

    Lahko rečemo, da se razvijajo hitreje kot mi v smeri e-mobilnosti, a so še vedno za nami.Le v kakšni nišni zadevi nas prehitevajo.
    Boštjan Marolt in Andrej Simončič

    Zapisala

    E-mobilnost po svetu

    Člani DeMS spremljamo razvoj e-mobilnosti doma in v tujini. Pridružite se nam.

  • Zelo kratek uvod v empirično elektomobilnost v Maroku – pogled popotnika – utrinki

    Zelo kratek uvod v empirično elektomobilnost v Maroku – pogled popotnika – utrinki

    Pogled popotnika · Maroko, april 2024

    Zelo kratek uvod v empirično elektromobilnost v Maroku

    Pogled popotnika, utrinki. Sončni paneli na strehah in parkiriščih, mali Amiji v kampusu in redke polnilnice.

    pol mesecapotovanja po Maroku
    2/3avtoparka v Maroku sta Renault in Dacia
    1 Teslav vožnji, pa še ta s francosko tablico
    2 polnilnicinasproti hotela v novem delu Fesa

    V drugi polovici aprila sva s soprogo Andrejo popotovala po Maroku. No, ne le potovala. V okviru programa Erasmus+ sem na Univerzi Al Akhawayn v Ifranu in v tehnološkem parku v Casablanci predaval oz. izvajal delavnice s področja managerskih iger.

    V vsaki državi, v kateri predavam ali po njej potujem, vsaj s kančkom očesa pogledujem proti stanju elektromobilnosti v lokalnem okolju. Na potovanje v Maroko se nisem odpravil z nekimi večjimi pričakovanji, kar se tiče tega področja. Sprva se mi je zdelo, da elektromobilnost v Maroku sploh ne obstaja. Kasneje se je seveda ta prva podoba začela luščiti in preoblikovati. (Evropocentričnost in predsodki, d. o. o.)

    Sončni paneli

    Najprej sem začel opažati, da tudi v Maroku obstajajo solarni paneli. Prvega sem opazil kar v kampusu na univerzi v Ifranu.

    Sončni panel v kampusu univerze v Ifranu

    Kasneje pa še veliko njih na strehah restavracij v srednjem Atlasu, na obrobju Sahare oz. že v puščavi in kot strehe nad parkirišči.

    Sončni paneli v Maroku

    Luči v kampusu, ki osvetljujejo klopi za posedanje, se napajajo iz sončnih panelov, ki so oblikovani kot cvetovi. Seveda mi jih kljub temu, da sem bil na univerzi nekaj dni, ni uspelo fotografirati. V študentskem domu imajo ulične svetilke bolj profane panele.

    Sončni paneli v Maroku

    Na poti proti jugu države čez srednji in visoki Atlas sem opazil panele na servisnih objektih, ki so stali na kmetijskih površinah.

    Polnilnica na univerzi

    Na parkirišču univerze sva našla polnilnico in razsmernika (ko sem kolegu Miranu Vozlju poslal fotke, mi je takoj postregel z modeli in specifikacijami).

    Parkirišče univerze v Ifranu
    Parkirišče univerze v Ifranu
    Parkirišče univerze v Ifranu

    Streha nad parkiriščem je konstrukcijsko zelo preprosto nadgrajena oz. zgrajena s solarnimi paneli. Takšna postavitev se je potem še večkrat ponovila v različnih delih države.

    Električni avtomobili

    Od električnih avtomobilov sva najprej naletela na male Amije, ki jih v kampusu uporabljajo varnostniki (vsaj tako so mi razložili). Enega Amija sva srečala parkiranega tudi pred pošto v Ifranu.

    Citroën Ami v kampusu
    Citroën Ami pred pošto v Ifranu

    Fes

    Na železniški postaji v Fesu je večji del parkirišča prekrit s paneli. Ni pa bilo najti kakega priključka oz. polnilnice. Sicer sva se po severnem Maroku prevažala kar v »ogljičniku«.

    Dve tretjini avtoparka v Maroku sta Renault in Dacia.Na cestah sem v pol meseca od vozečih električnih avtomobilov videl le eno Teslo, pa še to s francosko tablico.
    Elektromobilnost v Maroku
    Elektromobilnost v Maroku
    Elektromobilnost v Maroku
    Elektromobilnost v Maroku

    Nasproti najinega hotela v novem delu Fesa sva odkrila dve polnilnici (kilowatt.ma). Na eno je bil priključen Porsche.

    Polnilnici v novem delu Fesa
    Polnilnici v novem delu Fesa
    Polnilnici v novem delu Fesa
    Polnilnici v novem delu Fesa
    Polnilnici v novem delu Fesa

    »Naši« avtomobili

    Ko sem se pogovarjal z ljudmi o elektromobilnosti v Maroku, so bili vsi zelo ponosni na to, da v Maroku proizvajajo električne avtomobile (previdno so dodali, da so le za izvoz). Je pa bila zanimiva ta njihova močna percepcija, da so to njihovi, maroški avtomobili.

    Še en utrinek

    Pa še en utrinek: v Maroku so v hišah najmodernejši električni števci res še globoko v 20. stoletju.

    Električni števec v Maroku

    Ne sprašujte me, kako to sploh deluje.

    Elektromobilnost v Maroku

    Postanite del skupnosti e-mobilnosti

    Delite svoje utrinke z e-mobilnostjo po svetu. Pridružite se društvu.

  • Pet dni in pet izzivov

    Pet dni in pet izzivov

    DeMS-ov test · 14.–18. 5. 2024

    Pet dni in pet izzivov

    Nove poti z električnim vozilom na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. In srečanja s predstavniki GEVA (Global EV Alliance).

    5 izzivovv petih dneh
    630 kmpo Sloveniji brez polnjenja
    102 Wh/kmnajnižja poraba: Sarajevo–hrvaška meja
    4 članiskupnosti GEVA obiskani

    Pet dni in pet izzivov, kjer sem raziskoval nove poti z električnim vozilom na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. In srečanja s predstavniki GEVA (Global EV Alliance).

    Josip Vukušić, Ignac Završnik
    Josip Vukušić, Ignac Završnik
    Dragan Škrnjić, Ignac Završnik
    Dragan Škrnjić, Ignac Završnik
    Ignac Završnik, Oliver Velkovski
    Ignac Završnik, Oliver Velkovski
    Anela Karahasan, Almir Grebović, Ignac Završnik
    Anela Karahasan, Almir Grebović, Ignac Završnik

    Obiski članov GEVA

    Poleg samega testa sem se odločil obiskati še predstavnike združenja iz Hrvaške, Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Vsi so člani združenja GEVA, namenjenega prenosu najboljših praks med sorodnimi organizacijami.

    HrvaškaJosip Vukušićtajnik združenja Strujni krug

    Strujni krug je hrvaško nacionalno združenje za e-mobilnost, neprofitna organizacija, ki se posveča spodbujanju električne mobilnosti na Hrvaškem.

    SrbijaDragan Škrnjićustanovitelj Eco Club Srbija

    Dragan Škrnjić je ustanovitelj in predsednik Eco Cluba Srbija, neprofitne organizacije, ki je posvečena varstvu okolja in izobraževanju v Srbiji.

    Severna MakedonijaOliver VelkovskiElektromobilnost Skopje

    Oliver Velkovski je povezan z Združenjem za promocijo električnih vozil »Elektromobilnost Skopje« v Skopju, Severna Makedonija. Aktivno sodeluje pri spodbujanju uporabe električnih vozil.

    Bosna in HercegovinaAnela KarahasanUdruženje za elektromobilnost BiH

    Anela Karahasan je povezana z Udruženjem za elektromobilnost v Bosni in Hercegovini. Aktivno sodeluje v združenju GEVA.

    Bosna in HercegovinaAlmir GrebovićProauto.ba

    Almir Grebović je glavni urednik revije o avtomobilizmu ProAuto ter spletnega portala www.proauto.ba.

    Povsod sem imel pogovore o stanju električnih vozil in polnilne infrastrukture, izmenjal sem mnenja in prakse glede na države. Sestanki so bili kratki, vendar se prek takšnih stikov odpirajo možnosti za prihodnost.

    Razvoj trga električnih vozil in mreže polnilnih postaj je seveda odvisen od države do države. Vendar pa opažam, da so izzivi običajno skupni, z eno razliko, ki me je zaznamovala v vseh pogovorih.

    Električna energija je v Sloveniji dražja v primerjavi z naftnimi derivati, kar nas postavlja v slabši položaj v primerjavi z omenjenimi državami.Na primer v eni od naših sosednjih držav, ki je tudi članica EU, je povprečna cena električne energije za gospodinjstva zgolj 0,07 € na kilovatno uro, medtem ko je v drugih državah še nižja.

    V številu registriranih električnih vozil smo v primerjavi z omenjenimi državami vodilni, enako velja za razvoj polnilne infrastrukture. Moj cilj je izmenjava izkušenj in prenos znanja v obe smeri, zato smo dosegli dogovor, da se tudi v prihodnje medsebojno obveščamo o morebitnih dogodkih in se jih skušamo udeležiti.

    Prvi takšen dogodek je 11. mednarodno strokovno srečanje DeMS v Čatežu ob Savi, kjer bomo gostili Josipa Vukušića iz Strujnega kruga.

    Za izziv uporabljena Tesla Model Y Long Range RWD

    Ena izmed zadnjih novosti pri Tesli je Model Y Long Range RWD, verzija z večjo baterijo in pogonom zgolj na zadnja kolesa. V praksi to pomeni manjšo porabo energije, kar vodi do redkejših obiskov polnilnih mest. Tehnične specifikacije si lahko ogledate tukaj. Ali je res tako?

    Pet dni in pet izzivov

    Pregled izzivov

    IzzivRelacijakmkWhWh/km
    1Ljubljana–Lendava–Koper–Ljubljanabrez polnjenja63071112
    2Ljubljana–Beogradbrez polnjenja533po števcu69124
    3Beograd–Skopjepolnjenje v Aleksincu43260142
    4Beograd–Sarajevobrez polnjenja29938126
    5Sarajevo–Ljubljanabrez polnjenja54767122

    Povprečna poraba po izzivih

    1 · Slovenija, 630 km
    112 Wh/km
    2 · Ljubljana–Beograd
    124 Wh/km
    3 · Beograd–Skopje
    142 Wh/km
    4 · Beograd–Sarajevo
    126 Wh/km
    5 · Sarajevo–Ljubljana
    122 Wh/km
    1
    Prvi izziv

    600 kilometrov po Sloveniji

    V torek, 14. 5. 2024, nam vremenska napoved ni bila v korist. Nizke temperature, dež in celo malo sonca so me čakali na poti. DeMS-ove teste običajno objavljam na interni Viber skupini Društva e-Mobilnost Slovenija. Če se mi želite pridružiti pri naslednjih testih, se preprosto včlanite v društvo.

    Start7.02

    Rahel dež in temperatura 14 °C. Na števcu 1474 kilometrov.

    Pet dni in pet izzivov

    Glede na vremenske razmere nisem bil povsem prepričan, ali bo mogoče prevoziti relacijo Ljubljana–Lendava–Koper–Ljubljana brez polnjenja. Vendar je prav za to namenjen test, da se v realnih pogojih preveri, kako se vozilo obnese v praksi.

    Že na začetku se je zapletlo zaradi zaustavitve s strani policije v bližini Lukovice. Žal so mislili, da uporabljam telefon med vožnjo. Po opravljenem postopku, ki je povzročil zamudo, sem nadaljeval po načrtu in se odpravil proti Mariboru. Prvi načrtovani postanek je bil v Mariboru pri polnilni postaji Petrol.

    Postanek za policijski postopek
    Postanek za policijski postopek
    Maribor8.45

    Oblačno in temperatura 13 °C. Na števcu 1576 kilometrov. Poraba 119 Wh/km.

    Na poti do Lendave in nazaj do Maribora se mi je pridružil še Boštjan, tako da je lahko delil svoje izkušnje z varčno vožnjo po Štajerskem koncu.

    V Mariboru
    V Mariboru
    Stanje v Pincah
    Stanje v Pincah
    Pince9.52

    Oblačno in temperatura 15 °C. Na števcu 1661 kilometrov. Poraba 115 Wh/km.

    Izkušnje Boštjana in suha cesta sta izboljšali povprečno porabo energije, kar mi je kasneje omogočilo dosego cilja: prevoziti 600 kilometrov brez potrebe po polnjenju.

    Ljubljana13.01

    Oblačno in temperatura 17 °C. Na števcu 1877 kilometrov. Poraba 112 Wh/km.

    Postanek v Ljubljani
    Postanek v Ljubljani
    Malica
    Malica

    Postanek je bil načrtovan. Temperature so se dvignile, med vožnjo sem se tudi nekaj naučil od Boštjana, kar je posledično znižalo povprečno porabo na 112 Wh/km. Ob tem se je izkazalo, da je podpora naših članov ključnega pomena. Pravo presenečenje je bilo, ko je naš član Darijan v Ljubljani prinesel prigrizke in pijačo. Hvala mu za to lepo gesto.

    Koper14.24

    Celo sonce in temperatura 20 °C. Na števcu 1978 kilometrov. Poraba 107 Wh/km.

    Koper
    Koper
    Prazna avtocesta
    Prazna avtocesta

    Do Kopra sem že prevozil 527 kilometrov, pri čemer je še ostalo 24 % baterije. Se bo ta preostanek baterije izkazal za dovolj, da se vrnem nazaj do Ljubljane? Izziv je sprejet, zato se odpravim nazaj v Ljubljano brez uporabe polnilnice.

    Ljubljana15.42

    Rahlo oblačno, suho vreme in temperatura 20 °C. Poraba 112 Wh/km. Na števcu 2080 kilometrov.

    Končno polnjenje
    Končno polnjenje
    Končna statistika
    Končna statistika

    Poraba 112 Wh/km. Prevozil sem 630 kilometrov, porabil 71 kWh in še sem imel energije za približno 32 kilometrov. V bistvu bi lahko naredil še en krog po ljubljanski obvoznici!

    630 km71 kWh112 Wh/kmbrez polnjenja

    Izziv zaključen, poraba tega modela je 10–15 % nižja od modela z dvema motorjema. V kasnejših testih istega vozila imam nove izzive. S tem se odpirajo poti, kjer so ultrahitre polnilne postaje redkejše, in s takim vozilom pridem dlje brez polnjenja. Torej se ustavljam, vendar ne za polnjenje.

    2
    Drugi izziv

    Ljubljana–Beograd

    Ljubljana6.52

    Rahlo oblačno, suho vreme in temperatura 13 °C. Na števcu 2114 kilometrov.

    Proti Beogradu
    Proti Beogradu

    Vremenska napoved za sredo, 15. 5. 2024, je bila obetavna, zato sem pričakoval, da bo pot do Beograda potekala brez težav. Prvi postanek je bil v Zagrebu, kjer sem imel dogovorjen sestanek s tajnikom združenja Strujni krug. Po prevoženih 146 kilometrih v Zagrebu je bila poraba 113 Wh/km, kar je kazalo, da so se naša pričakovanja izkazala za pravilna, kljub dokaj nizkim temperaturam.

    Tik pred ciljem v Zagrebu
    Tik pred ciljem v Zagrebu
    Parkiran v bližini polnilnih mest
    Parkiran v bližini polnilnih mest

    Po dokaj dolgem postanku v Zagrebu se mi je že mudilo do Beograda, kjer sem imel sestanek s predstavnikom Eco Cluba Srbija. Idealno sončno vreme je po 368 kilometrih pokazalo povprečno porabo 113 Wh/km, kar je izredno nizka poraba za takšno vozilo.

    Poraba je nizka pri 100 km/h
    Poraba je nizka pri 100 km/h

    Na mejnem prehodu med Hrvaško in Srbijo na srečo gneče ni bilo, zato so večurni zastoji, ki sem jih imel v preteklosti, le še neprijeten spomin. Lani smo v poletni vročini pri zunanji temperaturi 39 °C pri triurnem čakanju porabili 10 % baterije.

    Vstop v Srbijo
    Vstop v Srbijo
    Veter
    Veter

    V Srbiji je začel pihati bočni veter, kar je seveda vplivalo tudi na porabo energije. Ta se je povečala na 124 Wh/km.

    Beograd15.00

    Jasno, suho in vetrovno vreme. Temperatura 20 °C. Na števcu 2647 kilometrov. Poraba 124 Wh/km.

    Do Beograda iz Ljubljane brez polnjenja. Ostalo je 8 % baterije.
    Do Beograda iz Ljubljane brez polnjenja. Ostalo je 8 % baterije.

    Drugi izziv je zaključen in cilj dosežen. Pot sem prevozil brez ustavljanja na polnilnih mestih. Čas potovanja se je večinoma podaljšal zaradi sestanka v Zagrebu in manjši del zaradi nižje povprečne hitrosti. Povprečna poraba je bila 124 Wh/km. Porabil sem 69 kWh električne energije.

    69 kWh124 Wh/km8 % baterije ob prihodubrez polnjenja
    Vozilo se polni v Beogradu
    Vozilo se polni v Beogradu

    Tudi moč polnjenja na Teslinem superchargerju v Beogradu je več kot odlična. Dosega 250 kW, kar pomeni, da je trenutno to najmočnejši polnilni center v Srbiji. Moči na superchargerju v Aleksincu so namreč za polovico manjše.

    3
    Tretji izziv

    Beograd–Skopje

    Beograd9.01

    Oblačno, suho vreme in temperatura 18 °C. Na števcu 2669 kilometrov.

    Vremenska napoved za četrtek, 16. 5. 2024, je bila najslabša doslej. Dež, veter in nizke temperature so nas spremljali na poti. Če sem mislil, da bo v Skopju topleje, sem se zmotil, saj so temperature dosegle le 12 °C.

    Proti jugu
    Proti jugu

    Izziva nisem uspel končati brez uporabe polnilne infrastrukture. Omejen sem bil s časom za vrnitev, zato sem moral napolniti na vmesni točki pri Teslinem superchargerju v Aleksincu. Zanimivo je, da so bili po podatkih iz navigacije vsi polnilni priključki zasedeni.

    Zasedenost
    Zasedenost
    Aleksinac
    Aleksinac
    To je pomembna informacija za druge, ki bodo obiskali to polnilno mesto.Večinoma so polnilna mesta zasedena s strani lokalnih taksipodjetij, saj trenutno velja politika, da je cena polnjenja 0 € na kWh ne glede na model Tesle. S tem si stroške električne energije znižajo na nič.

    Na poti do Aleksinca, dolgi 204 kilometre, se je povprečna poraba električne energije zvišala na 152 Wh/km. To je bila posledica nizkih temperatur, vetra in dežja. Po odmoru za polnjenje vozila in malici v bližnji gostilni z imenom Istanbul smo nadaljevali pot. Gneče v lokalu ni bilo.

    Preprosta malica
    Preprosta malica
    Situacija na meji
    Situacija na meji

    Na srbsko-makedonski meji sem naletel na gnečo, predvsem zaradi velikega števila avtobusov. Za avtomobile je bila situacija še znosna, čakalna doba pa je znašala približno 20 minut.

    Za pot do Skopja sem izbral bližnjico, ki mi je omogočila vpogled v divja smetišča in lokalne ovire na cesti, namenjene zmanjšanju hitrosti vozil.

    Po prevoženih 432 kilometrih, porabljenih 60 kWh in povprečni porabi 142 Wh/km sem prispel v Skopje. Izziv zaključen.

    432 km60 kWh142 Wh/km1 polnjenje: Aleksinac
    Reka Vardar
    Reka Vardar
    Skopje15.45

    Oblačno, deževno vreme in temperatura 14 °C. Na števcu 3092 kilometrov.

    V Skopju sem se srečal tudi z gospodom Oliverjem Velkovskim iz Elektromobilnosti Skopje. Skupaj sva si ogledala center Skopja.

    Skopje
    Skopje
    Skopje, stari del
    Skopje, stari del
    Pet dni in pet izzivov
    4
    Četrti izziv

    Beograd–Sarajevo

    Beograd8.03

    Vetrovno in suho vreme in temperatura 16 °C. Na števcu 3525 kilometrov.

    V petek, 17. 5. 2024, je vremenska napoved obetala veliko sonca in nekaj vetra. Tik pred odhodom sem se odločil, katero pot izbrati. Odločil sem se za pot prek planin, kjer se sicer še nisem nikoli vozil. To je pomenilo nižjo hitrost, daljši čas na poti in hkrati manjšo porabo energije.

    Zastave
    Zastave

    V Beogradu zjutraj ni bilo pretirane gneče, vendar pa so bili zanimivi prizori z zastavami, ki so pozdravljale kitajskega predsednika, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Beogradu. Po pripovedovanju domačinov so posledično imeli tudi gnečo in precej čakanja v prometu.

    Pet dni in pet izzivov

    Nekateri odseki avtocest v Srbiji so popolnoma novi, glede na napise pa so jih zgradila kitajska in turška podjetja. Tam, kjer pa še nimajo avtocest, je stanje takšno, da omogoča visoke prihranke pri porabi goriva ali električne energije. To je zato, ker so povsod omejitve hitrosti, kar pomeni nizko porabo.

    Povprečje porabe pod 100 Wh/km
    Povprečje porabe pod 100 Wh/km
    Poleg gostišča še polnilno mesto
    Poleg gostišča še polnilno mesto

    Po prehodu meje se je začela pot dvigovati in kmalu sem se vozil čez planine. Cesta ni slaba, celo velik del obnavljajo, tako da jo priporočam za turističen obisk. Na vrhu planine pa presenečenje: polnilna postaja ob gostilni. Odprta za vse. Polnil nisem, ker ni bilo potrebe.

    Izziv uspešno zaključen. Ob 13.25 sem prišel v Sarajevo po prevoženih 299 kilometrih ob povprečni porabi 126 Wh/km. Porabil sem 38 kWh. Res je, vzpon prinaša tudi višjo porabo. Vendar mi je ostalo še 40 % energije.

    299 km38 kWh126 Wh/km40 % baterije ob prihodubrez polnjenja
    Ostalo je še 40 %
    Ostalo je še 40 %
    Polnjenje pri Porscheju
    Polnjenje pri Porscheju

    Praktično v roku 30 minut sem se srečal z go. Anelo Karahasan iz Udruženja za elektromobilnost in g. Almirom Grebovićem, urednikom revije ProAuto. Pogovarjali smo se o običajnih temah s področja elektromobilnosti, in upam, da se kmalu spet vidimo, morda že v roku štirinajstih dni na našem 11. mednarodnem strokovnem srečanju DeMS.

    Poznavanje domačinov prinaša tudi prednosti, saj sem se prek g. Almirja dogovoril za polnjenje na trenutno najmočnejšem polnilnem mestu v Sarajevu, kasneje pa še z g. Mufidom za polnjenje na drugem polnilnem mestu. Verjamem, da je sodelovanje in prenos znanja ključnega pomena za prihodnost, saj to prinaša koristi vsem vpletenim.

    5
    Peti izziv

    Sarajevo–Ljubljana

    Sarajevo8.21

    Sončno in temperatura 15 °C. Na števcu 3844 kilometrov.

    Odhod iz centra Sarajeva
    Odhod iz centra Sarajeva
    Prazna avtocesta
    Prazna avtocesta

    Vremenska napoved za soboto, 18. 5. 2024, je bila sončno vreme in precej visoke temperature. Se pravi idealno za nizko porabo.

    Pot prek Bosne in Hercegovine lahko razdelimo na dva sklopa: avtocesto in lokalne ceste. Avtocesta ponuja udobno vožnjo in višje hitrosti potovanja, medtem ko je vožnja po lokalnih cestah manj udobna in hitrosti so nižje. Zaradi obremenjenosti in pogostih nesreč na lokalnih cestah se lahko zgodi, da na tej poti naletimo na zastoje, ki so lahko posledica prometnih nesreč. Ravno to zadnje se je zgodilo tudi nam. Prizori prometne nesreče vedno šokirajo in običajno je potem promet malce bolj počasen. Zdi se mi, da v tem primeru ni bilo tako.

    Zastoji
    Zastoji
    Vojska v konvoju
    Vojska v konvoju

    Poleg nesreč sem na avtocesti opazil tudi vojaški konvoj romunske vojske, ki se je očitno odpravljal na svoj del mednarodne misije.

    Ob prihodu na mejo med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško me je pričakalo presenečenje. Carinik me je ustavil in pregledal sprednji ter zadnji prtljažnik. Razen osebne prtljage ni našel ničesar spornega, vendar sem imel občutek, da ga je bolj zanimalo vozilo kot pa vsebina prtljažnika.

    Še večje presenečenje pa je bila poraba.Prevozil sem 292 kilometrov, porabil sem 30 kWh električne energije, kar pomeni, da je bila povprečna poraba samo 102 Wh/km.
    Tik pred mejo, poraba 102 Wh/km
    Tik pred mejo, poraba 102 Wh/km
    Na poti do Ljubljane
    Na poti do Ljubljane

    Nadaljevanje poti je potekalo po avtocesti proti Ljubljani. Presenečenj ni bilo, razen višje porabe, kar sem pričakoval, saj sem hitrost prilagajal stanju baterije. Od 100 km/h sem dvignil hitrost na 115 km/h.

    Peti izziv sem uspešno zaključil ob 16.11, prevozil sem 547 kilometrov, porabil 67 kWh električne energije, pri čemer je bila povprečna poraba 122 Wh/km. Postankov je bilo nekaj, a potrebe po polnjenju vozila ni bilo.

    547 km67 kWh122 Wh/kmbrez polnjenja
    Pet dni in pet izzivov

    Zaključek

    Na števcu je bilo sedaj 4415 kilometrov, v petih dneh sem zaključil pet izzivov, obiskal sem štiri člane naše GEVA-skupnosti. Tesla Model Y Long Range RWD me je presenetila z nizko porabo električne energije še zlasti glede na obliko, ki ni tako aerodinamična, kot na primer pri Modelu 3. Pohvaliti moram funkcijo avtopilota, ki sem ga skoraj ves čas uporabljal na avtocesti. Ta funkcija omogoča doseganje dobrih rezultatov, saj vozniku pomaga pri bolj sproščeni in varni vožnji.

    Pridružite se naslednjemu testu

    DeMS-ove teste objavljamo v interni skupini na Viberju za člane društva.

  • EVS37 Seoul, Koreja

    EVS37 Seoul, Koreja

    Mednarodna konferenca · Seul, april 2024

    EVS37 Seoul, Koreja

    DeMS je na Electric Vehicle Symposium predstavil projekt Ocenjevanje polnilne infrastrukture in prejel nagrado Best Oral Presentation Award.

    1056udeležencev simpozija iz 36 držav
    10.000+obiskovalcev iz 49 držav
    328predstavitev iz 28 držav
    1 nagradaBest Oral Presentation Award za DeMS
    Svečana otvoritev (vir EVS37.org)
    Svečana otvoritev (vir EVS37.org)

    EVS37, mednarodna konferenca Electric Vehicle Symposium, je letos gostovala v živahnem Seulu. Ta prestižni dogodek predstavlja enega najpomembnejših zbirališč vodilnih strokovnjakov, raziskovalcev, industrije in predstavnikov vlad, ki se posvečajo najnovejšim trendom, tehnološkim inovacijam ter izzivom na področju električne mobilnosti.

    Organizirana s strani Svetovnega združenja za električna vozila (WEVA), ki združuje Electric Drive Transportation Association (EDTA) v Severni Ameriki, Evropsko združenje za elektromobilnost (AVERE) v Evropi ter združenje Electric Vehicle Association of the Asia Pacific (EVAAP) v Aziji in Pacifiku, ta konferenca predstavlja vrhunski dogodek na svetovni ravni v električni mobilnosti. EVS ima bogato zgodovino, saj sega v leto 1969, ko je bil prvič organiziran v Phoenixu v Arizoni (ZDA). Nazadnje smo obiskali EVS35 v Oslu. Takrat še kot obiskovalci, letos pa že v vlogi predavatelja.

    Otvoritev (vir EVS37.org)
    Otvoritev (vir EVS37.org)

    Naša predstavitev

    Nekaj zanimivih številk letošnje konference EVS37 v Seulu: 1056 udeležencev simpozija iz 36 držav, več kot 10.000 obiskovalcev iz 49 držav ter 328 predstavitev iz 28 držav. Bili smo povabljeni s strani organizatorjev, da predstavimo skupni projekt Društva e-Mobilnost Slovenija in Zveze potrošnikov Slovenije, imenovan Ocenjevanje polnilne infrastrukture. Veseli nas, da smo lahko predstavljali Slovenijo na tem pomembnem dogodku, in to kot edini predstavniki naše države.

    Predstavitev projekta (vir EVS37.org)
    Predstavitev projekta (vir EVS37.org)

    Naše delo je bilo tako po predstavitvi na Nordic EV Summit v Oslu deležno še globalne predstavitve na EVS37.

    Podelitev
    Podelitev
    Priznanje
    Priznanje
    Best Oral Presentation Awards (vir EVS37.org)
    Best Oral Presentation Awards (vir EVS37.org)
    Nagrada EVS37Best Oral Presentation AwardProjekt Ocenjevanje polnilne infrastrukture, DeMS in Zveza potrošnikov Slovenije

    Na podlagi uspešne predstavitve smo dobili tudi nagrado Best Oral Presentation Award. Nekaj pohval v obliki komentarjev z objave na omrežju LinkedIn.

    Komentar na omrežju LinkedIn
    Komentar na omrežju LinkedIn
    Komentar na omrežju LinkedIn
    Komentar na omrežju LinkedIn
    Komentar na omrežju LinkedIn

    Korejsko združenje voznikov električnih vozil (KEVUA)

    Imeli smo priložnost srečati se s korejskim združenjem voznikov električnih vozil (KEVUA), ki šteje kar 4000 članov (kevua.org). Fascinantno je, kako se spopadajo z drugačnimi izzivi kot mi v Sloveniji. Glavna ovira, s katero se soočajo, so vozila z notranjim izgorevanjem, ki zasedajo polnilna mesta.

    4000članov KEVUA
    50 %popusta pri cestninah in parkiranju za voznike EV
    0,24 €/kWh350 wonov na polnilni postaji moči 200 kW

    Kljub temu uživajo izjemno podporo države, saj imajo vozniki električnih vozil kar 50 % popusta pri cestninah in parkiranju. Poleg tega je na voljo tudi nepovratna finančna spodbuda ob nakupu vozila, ki pa je odvisna od velikosti baterije.

    Plačevanje storitve polnjenja BEV s kreditnimi karticami obstaja od samega začetka, enako velja za jasno ceno kWh,tako da naših težav v EU pravzaprav niso razumeli.

    Cena 350 wonov za kWh na polnilni postaji moči 200 kW je natanko 0,24 €/kWh. Za naše razmere izredno ugodno. Med njihovimi člani je tudi izredno popularno kampiranje v naravi, kjer jim električno vozilo postane občasno tudi spalnica.

    Kampiranje z električnim vozilom

    Povabili smo jih v združenje GEVA, zato upamo, da se bomo lahko znova srečali tudi tam.

    Intervju za GEVA, širši pogled na e-mobilnost v Koreji
    Intervju za GEVA, širši pogled na e-mobilnost v Koreji
    KEVUA
    KEVUA

    Razstava

    Sam dogodek je razdeljen na dva vzporedna sklopa. En je strokoven z različnimi strokovnimi predstavitvami in predavanji, drugi pa razstava podjetij, organizacij s področja elektrifikacije prometa. Prevladovala so korejska podjetja, kot so Hyundai Motor Company, Samsung SDI in LG, kar je tudi razumljivo.

    Hyundai PV5: Easy Swap

    Hyundai Motor Group je z modelom vozila PV5 predstavil revolucionarno tehnologijo Easy Swap, ki omogoča enostavno menjavo modulov vozil. Ta inovacija, ki uporablja pritrdilni in odklopni modul na zadnjem delu vozila, omogoča prilagodljivo spreminjanje vozila v tovornjak, kombi in druge oblike, kar omogoča prilagajanje vozila uporabniškemu življenjskemu slogu. Tehnologija Easy Swap bo prvič uporabljena pri Kiinem PBV, ki naj bi bil predstavljen prihodnje leto.

    Hyundai PV5 Easy Swap
    Hyundai PV5 Easy Swap

    Hyundai Mobis: Mobion

    Hyundai Mobis je predstavil vozilo Mobion, ki je bilo prvič razkrito na dogodku CES 2024. Mobion je konceptno vozilo, ki je opremljeno s sistemom e-Corner in tehnologijo komunikacijske razsvetljave ter simbolizira napredno tehnologijo elektrifikacije, ki jo Hyundai Mobis razvija, kot je npr. obračanje na mestu.

    Hyundai MOBIS (vir EVS37.org)
    Hyundai MOBIS (vir EVS37.org)

    Easy Charger: polnilnice s termovizijskimi kamerami

    Easy Charger je predstavil celotno linijo polnilnic, ki vključuje hitre polnilnice z močjo 100 kW / 200 kW / 320 kW, polnilnice srednje hitrosti s prilagodljivo močjo 30 kW / 40 kW / 60 kW / 80 kW ter počasne polnilnice z močjo 7 kW / 11 kW / 22 kW.

    Hitre polnilnice
    • 100 kW
    • 200 kW
    • 320 kW
    Srednje hitre, prilagodljiva moč
    • 30 kW
    • 40 kW
    • 60 kW
    • 80 kW
    Počasne polnilnice
    • 7 kW
    • 11 kW
    • 22 kW

    Za hitre polnilnice so bile nameščene termovizijske in običajne kamere, ki omogočajo takojšen odziv v primeru nepričakovanih požarov ter preprečujejo prekinitve polnjenja. 15-palčni LCD je prikazoval tudi slike iz kamer ter oglase. Uporaba termičnih kamer kot načina za zaščito polnilnih mest pred požari predstavlja inovacijo na področju polnilne infrastrukture, ki smo jo prvič opazili na trgu. Prodajalec je zagotovil, da postaja ta varnostna funkcija postopoma zakonska obveznost v Koreji, vendar žal nismo mogli preveriti, ali to dejansko drži.

    Polnilnica s termovizijsko kamero
    Polnilnica s termovizijsko kamero

    Požarne odeje

    Na razstavnem delu so različna podjetja predstavljala rešitve za obvladovanje potencialnih požarov pri električnih vozilih. Med preprostimi in učinkovitimi rešitvami izstopajo požarne odeje z vgrajenim sistemom za gašenje. Čeprav statistika požarov kaže, da je nevarnost vžiga pri električnih vozilih z baterijskim pogonom kar 20-krat manjša kot pri vozilih z notranjim izgorevanjem, je ključno ohranjati previdnost in sprejemati varnostne ukrepe, ki nikoli niso odveč.

    Požarna odeja za električna vozila
    Požarna odeja za električna vozila
    Sodelujoča podjetja
    Sodelujoča podjetja

    Strokovni del

    Strokovni del je bil razdeljen v različna predavanja in večinoma so se tudi časovno prepletala, tako da je bilo fizično nemogoče biti na vseh. Zato smo si izbrali tista, ki so nam bila najbolj zanimiva. Z objavo zanimivih predstavitev bomo nadaljevali tudi v drugih zapisih.

    Uvodoma nas je pozdravil g. Myoungho Sunwoo kot predsednik kongresa EVS37 in organizacij WEVA in EVAAP. Naslednji pozdravni nagovor je sledil iz korejskega ministrstva za okolje s strani ge. Wha-jin HAN. Prek videopovezave nas je nagovoril tudi g. Se-hoon OH, župan Seula.

    g. Myoungho Sunwoo (vir EVS37.org)
    g. Myoungho Sunwoo (vir EVS37.org)
    ga. Wha-jin HAN (vir EVS37.org)
    ga. Wha-jin HAN (vir EVS37.org)
    g. Se-hoon OH (vir EVS37.org)
    g. Se-hoon OH (vir EVS37.org)

    Vsi ti nagovori so potekali v korejskem jeziku s poznejšim prevodom. Treba je priznati, da je bilo to malce neugodno za razumevanje.

    Skupni del se je nadaljeval s plenarnim zasedanjem, ki ga je odprl Donghee HAN iz Hyundai Motors Company. Svojo uvodno predstavitev je razdelil v tri točke: izzivi, inovacije in načrt poti.

    Predstavitev Dongheeja HANA

    Ena izmed zanimivosti je prvi HEV Lohner-Porsche iz leta 1901.

    Primerjava ICE in BEV
    Primerjava ICE in BEV
    Emisije so stvar vira energije
    Emisije so stvar vira energije
    Inovacije
    Inovacije
    Načrt razvojne poti BEV
    Načrt razvojne poti BEV
    Kako doseči ogljično nevtralnost, na korejski način
    Kako doseči ogljično nevtralnost, na korejski način

    Še aktivnosti izven uradnega dela

    Obisk slovenskega veleposlaništva

    Po predhodnem dogovoru smo obiskali slovensko veleposlaništvo v Seulu, kjer smo imeli prijeten sestanek z veleposlanikom g. Jernejem Müllerjem in g. Domnom Petelinom. Pogovor je potekal v sproščenem vzdušju, med katerim smo izmenjali aktualne informacije o stanju e-mobilnosti tako v Sloveniji kot tudi v Koreji. V Koreji je cena električne energije nižja kot v Sloveniji, enako pa velja tudi za naftne derivate. Zanimivo dejstvo, ki smo ga izvedeli, je bilo, da so na veleposlaništvu razmišljali o nakupu službenega električnega vozila, vendar se žal ni izšlo. Morda se bo ta možnost ponudila ob naslednji priložnosti.

    Obisk slovenskega veleposlaništva v Seulu

    Gala večerja

    V sklopu konferenčnega dela smo imeli prvi večer tudi gala večerjo, bogato z umetniškim programom in podelitvijo nagrad ter vabilom za naslednji dogodek EVS38 v Göteborgu.

    Vhod na Grand Ballroom (vir EVS37.org)
    Vhod na Grand Ballroom (vir EVS37.org)
    Slavnostna večerja (vir EVS37.org)
    Slavnostna večerja (vir EVS37.org)

    LG Innovation and Science Park

    Zadnji dan smo popoldne preživeli v parku LG Innovation and Science. Po informacijah organizatorja tam dela kar 25.000 raziskovalcev, čeprav jih žal nismo opazili veliko. Kljub temu je bilo območje izjemno zanimivo in nedvomno vredno obiska.

    Pred vhodom (vir EVS37.org)
    Pred vhodom (vir EVS37.org)
    Skupinska fotografija po zaključku ogleda (vir EVS37.org)
    Skupinska fotografija po zaključku ogleda (vir EVS37.org)
    Društvo e-Mobilnost Slovenija

    Zapis s konference EVS37

    Prejšnja konferencaEVS35 v Oslu
    GEVA na BalkanuPet dni in pet izzivov

    Slovensko e-mobilnost predstavljamo po svetu

    Mednarodno delo DeMS podpirajo naši člani. Pridružite se.

  • DEMS Rimac – EV Clinic

    DEMS Rimac – EV Clinic

    Strokovna ekskurzija · petek, 1. 3. 2024 · Zagreb

    DeMS: Rimac in EV Clinic

    Tihi desant na Zagreb: 35 članov si je ogledalo tovarno Rimac in servisno delavnico EV Clinic.

    35udeležencev ogleda
    12 kmkablovja v enem avtomobilu Rimac
    ≈ 10robotov v tovarni, večinoma ročno delo
    2 ogledatovarna Rimac in EV Clinic

    Tihi desant na Zagreb

    V kategoriji izobraževanj je naše društvo tokrat organiziralo ogled tovarne Rimac in servisne delavnice EV Clinic v Zagrebu, ki smo ga poimenovali kar tihi desant na Zagreb, saj se nas je na koncu zbralo 35.

    • Agim
    • Alan
    • Vito
    • Blaž
    • Matjaž
    • Tone
    • Danijel
    • Matjaž
    • Damir
    • Janja
    • Gašper
    • Matjaž
    • Tevž
    • Danijel
    • Damjan
    • Tine
    • Marko
    • Robert
    • Matic
    • Matjaž
    • Leon
    • Jernej
    • Tomaž
    • Boštjan
    • Matija
    • Mihec
    • Drago
    • Klement
    • Stefani
    • Miha
    • Nenad
    • Matjaž
    • Milena
    • Ignac
    • Anita
    • Rimac
    • ›
    • EV Clinic
    • ›
    • Korak ispred
    Imeli smo zaprto skupino DeMS
    Imeli smo zaprto skupino DeMS
    Vstopnica
    Vstopnica
    1
    Prvi del

    Tovarna Rimac

    Prvi vtisi
    Prvi vtisi

    Začeli smo pri Rimcu, v njihovi tovarni na obrobju Zagreba. Ogled je zelo turistično in s tem tudi dobro organiziran, čeprav bi si želeli malo več tehničnega znanja vodiča.

    Začeli smo z zgodbo o Mateju Rimcu, ustanovitelju podjetja Rimac, in se nato sprehodili čez pisarne do prvega proizvodnega dela, končno urejanje notranjosti ali tapeciranje. Par korakov naprej pripravljajo vse potrebno kablovje za njihov električni avto, po besedah vodiča naj bi ga bilo za kar 12 kilometrov.

    Ogled tovarne Rimac in EV Clinic
    Ogled tovarne Rimac in EV Clinic

    Od tu smo se sprehodili do galerije, kjer je odličen pogled na sestavljanje vozil, in nato do dela, kjer sestavljajo baterije. Na enem koncu ročno sestavljajo baterijske sklope za Nevero, na drugem že oziroma še bodo serijsko delali baterijske sklope za druga vozila. Od tu smo si na hitro ogledali še sestavljanje karbonskega ogrodja (monocoque) in se sprehodili skozi glavno halo do dela, kjer sestavljene avte temeljito pregledajo in preizkusijo.

    V Rimčevi tovarni poleg Nevere sestavljajo tudi sestrsko vozilo za Pininfarino, Battisto, s katerim delita praktično vse dele razen zunanjega videza. Za slednjega poskrbijo Italijani.

    Galerija s pogledom
    Galerija s pogledom

    Zaključek ogleda je bil skozi tako imenovano »hyper« garažo oziroma razstavni del, kjer so na ogled različna vozila, od Rimčevih začetkov s predelanim BMW-jem do Nevere, vmes pa tudi kakšen ferrari in porsche.

    Kar nas je presenetilo pri ogledu tovarne, je na eni strani zelo dobra organiziranost in ogromno ročnega dela na drugi.Robotov je v tej tovarni zelo malo, če smo jih videli deset, smo jih videli že zelo veliko.

    Velika večina zaposlenih je dokaj mladih, vsaj v proizvodnem delu je bila prisotna sproščenost zaposlenih, čeprav sestavljajo avtomobile, vredne nekaj milijonov evrov.

    Sproščeno delovno vzdušje
    Sproščeno delovno vzdušje

    Opazili smo tudi prostore za druženje ter dobro organizirano kuhinjo. Za konec ogleda smo naredili še obvezno skupinsko fotografijo v sprejemnem delu in odšli na drugi del ogleda, servisno delavnico EV Clinic.

    Slednja je le nekaj kilometrov stran, a do tja nam je pot popestril radovedni policist, ki ga je zanimalo, zakaj se nenadoma po tej cesti vozi večje število tesel s slovensko registracijo. Ko smo mu povedali, da smo si ogledali tovarno Rimac, je zadovoljno pokimal in nas spustil naprej.

    2
    Drugi del

    EV Clinic

    EV Clinic
    EV Clinic

    EV Clinic je najbolj znana specializirana servisna delavnica za električna vozila v našem delu Evrope, na popravilo pridejo celo iz Nemčije in Švice. Vanja, lastnik in glavni inženir, nam je za začetek razložil o baterijah in zakaj so cilindrične celice še vedno med boljšimi. Prikazani je imel dve velikosti, in sicer 18650 ter 2170. V prihodu pa so celice velikosti 4680. Za slednje je navedel podatek, da jih na letni ravni reciklira za okoli 100 gramov, medtem ko drugih za dobro tono.

    18650cilindrična celica
    2170cilindrična celica
    4680v prihodu

    Pokazal je tudi nekaj klasičnih napak, nato smo si v delavnici še ogledali nekaj tesel in katere težave rešuje z njimi.

    Kako se hladi elektromotor?
    Kako se hladi elektromotor?
    Laboratorij
    Laboratorij
    Petek je bil rezerviran za DeMS
    Petek je bil rezerviran za DeMS

    Zaključek

    Zaključili smo v restavraciji Korak ispred, ki nudi dobro hrano za zmerno ceno, in se napotili proti Sloveniji. Taka srečanja so zanimiva zaradi širjenja znanj na eni strani in tudi medsebojnega spoznavanja članov.

    Gostinska ponudba
    Gostinska ponudba

    Naslednje bo že dokaj kmalu, redno letno potovanje od Litije do Čateža oziroma po električno od Lendave do Kopra, letos 20. aprila.

    Video z ogleda

    Pridružite se naslednji ekskurziji

    Ogledi in izobraževanja DeMS so priložnost za nova znanja in spoznavanje članov.

  • Fully Charged Live EUROPE

    Fully Charged Live EUROPE

    Amsterdam 2023

    Amsterdam je znan kot prestolnica kolesarjev. Menda imajo koles več, kot imajo prebivalcev.

    Za zabavo poskrbijo predelana električna kolesa

    Žar na kolesu

    Fully Charged Live Show EUROPE v Amsterdamu je eden izmed največjih dogodkov v Evropi, posvečen promociji e-mobilnosti, trajnostnih virov energije, učinkovite rabe energije in v zadnjem času tudi trajnostnih virov hrane. Na dogodku, ki poteka na različnih celinah, vključno z Ameriko, Avstralijo in Evropo, sva lani sodelovala z Marjanom in letos smo povečali število obiskovalcev iz Slovenije na štiri udeležence, kar priča o zanimanju.

    Gneča pri vhodu v sejemski del

    Načrtno smo se lotili testiranja električnih vozil.

    Razen čistokrvnega Evropejca po imenu Fisker Ocean so bila vsa preostala razstavljena vozila kitajskega izvora. Ob tem lahko omenimo še to, da Fisker Ocean proizvajajo v nam bližnjem Gradcu v Avstriji. 

    Uspelo nam je testirati naslednja vozila:

    1. NIO EL6

    NIO EL6

    O podjetju NIO smo poročali na spletnih straneh DeMS že pred štirimi leti, in sicer kot zanimivost iz Kitajske. Danes pa NIO ni več zgolj zanimivost, temveč predstavlja konkurenčni izdelek na evropskem trgu. Posebna prednost NIO je hitra menjava baterij, če imate baterijo v najemu. O prvi takšni postaji v EU smo pisali lani iz Osla. Trenutno je ta storitev brezplačna v celotni EU, in sicer dvakrat mesečno. Vendar pa je treba opozoriti, da teh postaj še ni veliko in da za zdaj ne načrtujejo njihove postavitve v Sloveniji.


    NIO EL6 je udoben športni terenec (SUV) z dobro kapaciteto baterije (neto 90 kWh) in ceno 76.000 €. Vozilo je prostorno in tiho, s poudarkom na minimalističnem pristopu v notranjosti. Posebno viden vtis pustita sprednja sedeža, ki sta opremljena tudi z masažno funkcijo, kar dodatno izboljša udobje vožnje.

    2. BYD Tang

    BYD TANG

    Podjetje Build Your Dreams (BYD) je doživelo izjemno izboljšanje na več področjih, kar se odraža v izboljšani kakovosti izdelave, povečani kapaciteti baterije in nazadnje tudi v višji ceni vozila. Testno vozilo Tang je opremljeno z baterijo neto kapacitete 86,4 kWh, pri čemer cena znaša 73.000 €.

    Vožnja se izkaže kot udobna, prostornost pa zadovoljuje visoke standarde, značilne za kategorijo športnih terencev (SUV).


    Zanimivo je, da avto sicer ponuja vožnjo z enim pedalom, toda v vzvratni prestavi se nikoli ne vede tako, ampak se začne sam premikati takoj, ko izpustimo zavorni pedal. Enkrat je ob ustavitvi pred križiščem pri vožnji naprej »pozabil« na to nastavitev in začel lesti naprej. Očitno bodo potrebne dodatne posodobitve programske opreme.

    3. Fisker Ocean


    Novo vozilo na trgu električnih vozil je svojo premiero doživelo spomladi na Nordic EV Summit. Kljub nekaterim začetnim težavam, videnim v Oslu, smo se odločili, da preverimo, kako se bo vozilo izkazalo v praksi. Vozilo ponuja celovito rešitev, ki jasno odraža izkušnje avtomobilske industrije iz preteklosti in pritegne potencialne kupce. Na primer nosilci za računalnik za voznika in sovoznika so premišljeno zasnovani. Avto se izkaže kot privlačen in prilagojen zahodnemu okusu kupcev.

    Na strehi vozila fotovoltaika

    Funkcija California mode, ki omogoča spuščanje vseh stekel in odpiranje strehe, dodaja vozilu poseben čar. Kljub temu so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, predvsem v zvezi s procesorsko močjo vdelanega računalnika. Na primer spreminjanje položaja prikazovalnika med navpičnim in vodoravnim traja nekaj sekund, da se ponovno prikaže slika. Podobno velja za nasprotno vrtenje zaslona, ki v enem vozilu deluje, v drugem pa ne. Prav tako se je pojavila težava pri delovanju zadnjega zaslona med zadnjimi sedeži.


    Možnost nadgradenj prek prenosa podatkov prek zraka (OTA) je na voljo, vendar je potrebna previdnost. Zaradi omejene procesorske moči se lahko izkušnja nadgradnje podaljša za nekaj ur. Vendar pa je treba omeniti, da gre za dinamično področje, kjer se lahko tehnološki izzivi rešujejo s posodobitvami programske opreme.

    Vozilo je opremljeno z baterijo kapacitete 106 kWh, pri čemer je cena postavljena na 71.000 €. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je to vozilo privlačna možnost za tiste, ki iščejo inovativne rešitve na področju električne mobilnosti.

    Programska oprema na nekaterih področjih še ni dodelana. Videti je, da so avto dali na trg, preden so razvili vse funkcionalnosti. Na primer vožnja z enim pedalom je obljubljena za prihodnost, tudi možnost odpiranja samo malih stranskih oken zadaj je treba še dodati (zdaj se lahko odprejo le skupaj z vsemi drugimi stekli (že omenjeni California mode).

    4. Zeekr 001

    Zeekr 001

    Blagovna znamka, ki v Evropi še ni dobro poznana, kakor je to značilnost mnogih kitajskih blagovnih znamk. Vožnja je izjemno udobna, predvsem zaradi zračnega vzmetenja, ki vozniku zagotavlja dodatno prestižno izkušnjo. Notranjost vozila ponuja obilico prostora tako spredaj kot tudi zadaj. Zanimivost pa predstavljajo grafike na glavnem zaslonu, ki so v večini primerov presenetljivo podobne rešitvam, ki jih uporablja Tesla.

    Udobna vožnja

    Vozilo nosi oznako AWD performance, kar bi moralo pomeniti impresivnih 3,8 sekunde doseganja hitrosti 100 km/h. Na žalost, zaradi vožnje po mestu, te zmogljivosti nismo imeli možnost preizkusiti. Vdelana baterija ima kapaciteto 94 kWh, cena vozila pa znaša 63.000 €.

    Tudi zadaj je precej prostora

    5. NIO ET5

    NIO ET5

    Za zadnji test smo ponovno izbrali vozilo znamke NIO model ET5, saj se je izkazalo za najboljšo izbiro za udobno testiranje, in to je bila prava odločitev. Kljub nekoliko omejenemu prostoru na zadnjih sedežih zaradi prisotnosti treh potnikov smo doživeli tiho in udobno vožnjo. Vdelana baterija s kapaciteto 90 kWh ponuja odličen doseg, cena vozila pa znaša 71.700 €.

    Med pogovorom smo pridobili zanimive informacije, med drugim, da je naš zastopnik za NIO iz Bosne in Hercegovine ter je v skladu s politiko podjetja izbral omenjeno električno vozilo tudi za pot domov v BiH. Kljub prvotni skepsi njegove žene je pot potekala brez težav.

    Informacije iz prve roke

    Manj pozitivna novica za nas iz Slovenije pa je, da podjetje načrtuje širjenje v Avstrijo, medtem ko naša država trenutno ni vključena v te načrte. To žal pomeni, da možnosti za menjavo baterij v Sloveniji za zdaj ne bodo na voljo.

    Zanimivosti https://4x4electric.com/

    4×4 electric
    Še zadnja nalepka za Nizozemsko

    Od 4. novembra 2022 do 26. novembra 2023 sta pustolovca Maarten van Pel in Renske Cox prečkala 38 držav, in to v celoti z električnim pogonom. Doživetje 38.000-kilometrskega potovanja po Evropi in Afriki sta nam na hitro opisala v kratkem vodenem ogledu vozila 4×4. Popolnoma samozadostna zahvaljujoč fotovotaičnim panelom, indukcijski plošči, sistemom za filtriranje vode in šotoru na strehi. Vozilo sta polnila prek vmesnika CCS, ki se je napajal neposredno iz fotovoltaičnih panelov. Pot sta končala ravno na Fully Charged Europe.

    Prikaz polnilne postaje CCS, ki se napaja iz fotovoltaičnih panelov
    Ogled vozila
     

    Fully Charged Awards

    Sodelovanje pri mednarodni organizaciji GEVA nam je prineslo številne prednosti, med drugim tudi nižje cene vstopnic, ter povabilo na večerno podelitev nagrad Fully Charged Awards, kjer smo bili priča vznemirljivemu dogajanju podelitve nagrad. Večino nagrad je dobilo podjetje Tesla. 

    Del slovenske ekipe pred vhodom v dvorano
    Best Commercial EV

    Tesla je na Fully Charged Awards v Amsterdamu prejela naslednje nagrade:
    🌟 Best Energy Efficient EV: Tesla Model 3 Long Range
    🏎️ Best EV >40,000 (<50,000) Euros: Tesla Model 3 Long Range RWD
    🚙 Best EV >50,000 (<60,000) Euros: Tesla Model Y Long Range Dual Motor
    🔧 Best Innovative EV Manufacturer: Tesla
    🔌 Best EV Charging Network: Tesla

    Komentar predstavnika Tesla ob prevzemu nagrad: »Kako naj vse to odnesem v hotel?«

    How do we make battery-electric vehicles accessible to everyone?

    Letos pa nismo bili zgolj obiskovalci, temveč smo bili tudi povabljeni na panel, ki se je ukvarjal z vprašanjem, kako narediti baterijska električna vozila dostopna za vsakogar. Na panelu, ki ga je sestavljalo izkušeno strokovno osebje, smo obravnavali vprašanja občinstva, ki so izpostavila temo dostopnosti.

    Skupno mnenje je bilo, da je treba razmisliti o novih oblikah lastništva vozil, saj je trenutno lastništvo električnega vozila finančno zahtevno. Poudarili smo pomen souporabe in izposoje vozil ter delili izkušnje iz Slovenije, kjer so poleg finančnih spodbud za nakup novih vozil na voljo tudi spodbude za nakup rabljenih električnih vozil. Naš projekt ocenjevanja polnilne infrastrukture smo predstavili kot ključnega za uspešno elektrifikacijo prometa.

    Pogled na panel

    GEVA (Global Alliance of EV Drivers’ Associations) in VER

    VER, združenje voznikov električnih vozil iz Nizozemske, nas je povabilo na poseben dogodek v doživljajskem parku »This is Holland«. 

    Po obisku parka smo se udeležili večerje v bližnjem gostišču, kjer je bila hrana in pijača le del celotne izkušnje. Najbolj zanimiv del večera so bili pogovori z različnimi gosti ob mizi, ki so delili informacije iz prve roke.

    Med ključnimi informacijami, ki smo jih pridobili, je bila novica o postavitvi prve namenske polnilnice z MCS (Mega Charger Standard do 3MW) v začetku naslednjega leta. Ta korak predstavlja konkretizacijo elektrifikacije tovornega prometa v praksi, ki je ključno za trajnostno prihodnost tovornega prometa.

    Omizje VER gostov

    V pogovoru smo se dotaknili tudi izzivov, s katerimi se spopadajo veliki ponudniki polnilnih storitev, in raziskovali, zakaj večji ponudniki ne razmišljajo o uvedbi dinamičnih cen (razen Tesle). Ugotovili smo, da je odgovor povezan s pomanjkanjem konkurence na tem področju. Pogovor je vključeval tudi druge vidike, ki bodo imeli pomemben vpliv na nadaljnji razvoj e-mobilnosti v EU. V tem kontekstu je pomembno poudariti, da se vse ključne odločitve na tem področju sprejemajo v Bruslju.

    ZERO Carbon Kitchen

    Henry Firth in Ian Theasby (BOSH! MEAT)

    ZERO Carbon Kitchen predstavlja inovativen pristop k zmanjšanju ogljičnega odtisa v prehranjevalni industriji. Gre za koncept brezogljične kuhinje, kjer se vsa priprava hrane izvaja s pomočjo rastlinskih virov. V našem primeru se posebej poudarja uporaba električne energije iz električnega vozila z uporabo funkcije V2L (Vehicle To Load).

     

    Pod vodstvom Roberta postane celoten proces pravi šov. Tak pristop ne le pritegne veliko obiskovalcev, ampak tudi spodbudi splošno zanimanje za končni kuharski izdelek. ZERO Carbon Kitchen ne le sledi trajnostnim načelom, ampak tudi predstavlja in izobražuje javnost o možnostih zmanjšanja ogljičnega odtisa v vsakdanji prehrani.

    Zapisal in uredil Ignac Završnik