Hladno vreme znižuje domet električnega vozila. Resnica ali mit. Najbolje je preveriti v praksi, saj trenutne razmere v Sloveniji omogočajo teste električnih vozil, ki jih običajno ni mogoče narediti.
Temperatura je nihala od -14 do -18,5 stopinj. Vozilo ni bilo deležno predgretja, tako da je šla poraba na začetku večinoma na račun ogrevanja kabine na ugodnih 20 stopinj, kar pomeni 38,5 stopinj razlike med zunanjo in notranjo temperaturo.
Pot nas je vodila po razmeroma kopni cesti do Kočevja, kjer se je sneg začel oprijemati cestišča. Pri polnilnici ob Kulturnem domu smo se srečali s Frenkom, ki je s pomočjo policije sprostil parkirišča pred polnilno postajo. So bili pa uvidevni in so podali zgolj opozorila. Na žalost se talna označba zaradi snega ni videla, tako da kazni za kršitelje ni bilo mogoče izreči.
Malo s podaljškom, ki je namenjen za merjenje tokov, malo pa s prenosno hitro polnilno postajo, smo dopolnili svoja električna vozila s potrebno električno energijo.
V primeru BMW i3 94 Ah, ki smo ga uporabili za pot od Ljubljane do Kočevja, naj bi takšno vozilo imelo domet do 300 kilometrov.
Vendar ekstremne razmere zahtevajo svoje. V eno smer smo prevozili 73 kilometrov in porabili 46 % energije. Ocenjen domet je bil v našem primeru 160 kilometrov.
Zaključek
V primeru nizkih temperatur in snega na cestišču računajte na 50 % domet glede na proizvajalčeve obljube. Res pa je, da do takšnih razmer v naših krajih prihaja bolj redko.
Eden izmed mitov pri električnih vozilih je tudi poraba pri 130 km/h, ki je v Sloveniji tudi maksimalno dovoljena hitrost na avtocesti. Pri društvu DeMS nas je čedalje več, ki želimo svoj prosti čas in izkušnje deliti tudi z drugimi. Dobro je treba deliti, je rek, ki velja v društvu. V praksi pa to pomeni, da bomo testirali različna vozila v različnih pogojih neodvisno od morebitnih sponzorjev ali stricev iz ozadja.
Običajno uporabniki električnih vozil vozimo varčno, saj nam takšen način vožnje pomeni tudi daljši domet. Z razvojem baterijski vozil, pa se dometi daljšajo in ob tem se postavi vprašanje.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Kakšna bo poraba ?
Kako učinkovita so različna vozila ?
Relacija smo dorekli. Ljubljana – Maribor, 125 kilometrov avtoceste in seveda, kar tudi pride prav hitra polnilna postaja v Mariboru in Ljubljani. Brez prijave in plačila. Vmes je sicer polno plačljivih hitrih polnilnih mest (Petrol, OMV), ki sicer pridejo prav za prvo pomoč.
Pogoji za test so bili zimski. Megleno jutro in temperatura v vozilu kaže -6 stopinj. Električni vozili sta bili dve, Hyundai Ioniq in Renault Zoe. Prvi ima manjšo baterijo, drugi pa večjo. Vendar rešitev ni vedno v velikosti pomembna je tudi poraba samega vozila. V primeru električnih vozil to niso več litri, ampak porabljeni kWh na 100 kilometrov.
Začetek poti se je začel v Šiški pred najbolje obiskano polnilno postajo v Sloveniji ob 9:42. Stanje baterije pri Zoe 100% pri Ioniqu pa 94 %.
Pri odhodu iz Ljubljane pride prav poznavanje lokalnih zastojev in prednosti bližnjic. Šele po Trojanskem klancu se nama je uspelo srečati na avtocesti.
Vožnja sva nadaljevala in kot je slišati iz posnetka, Zoe ne more pohvaliti z dobro zvočno izolacijo. Vsaj pri 130 km/h ne.
Ob takšni povprečni hitrosti je tudi čas potovanja krajši in poraba večja. Ob 10:44 smo se peljali mimo izvoza za Slovensko Bistrico.
Kaj pa, če vozimo po omejitvah ?
Vožnja je pri 130 km/h bolj naporna, domet je manjši, poraba je večja. Časovni prihranek pa je minimalen. Naš nasvet optimalna vožnja za elektirčna vozila 100-110 km/h
Kakšna bo poraba ?
Zoe je porabila 22,8 kWh na 100 kilometrov, učinkoviti Ioniq pa 18 kWh na 100 kilometrov
Kako učinkovita so različna vozila ?
Vozili in porabi sta različni. Vsekakor je zmagovalec v porabi Ioniq, v dometu pa kljub večji porabi Zoe. Večja baterija ima svojo moč.
Pri prihodu v Maribor – Tezno ob 10:55 pa presenečenje. Hitra polnilna postaja je zasedena. Na srečo se večina uporabnikov električnih vozil poznamo med seboj. Skupaj z lastnikom predelanega Clia smo odšli na kavo in seveda prediskutirali aktualne teme na področju e-mobilnosti. Ioniq se je napolnil, šele zatem pa smo na polnilno postajo priključili Zoe.
Zaključek
Poraba električnih vozil se razlikuje, avtocestne hitrosti niso več problem ob baterijah, vgrajenih v današnjih vozilih. Na poti do Maribora smo se odpeljali mimo mnogih polnilnih postaj ob avtocesti. Postanek ni bil potreben, saj domet zadostuje za omenjeno razdaljo. V prihodnosti bomo v primerjavo vključili tudi e-Golfa in BMW i3.
Pred nekaj dnevi sem v prilogi časopisa Delo prebral zapis novinarja, da še vedno ne more priti z električnim vozilom iz Ljubljane do Kopra in nazaj brez vmesnega postanka na hitri polnilni postaji. Tehnični podatki za Zoe so znani, ocenjen domet v zimskih razmerah pa 250 kilometrov za 40 kWh baterijo. Najboljša izkušnja je lastna izkušnja, zato smo preverili terorijo v praksi in se odpeljali do Kopra.
Teoretično ne bi smelo biti problema, saj je razdalja ocenjena na 210 kilometrov in po potovalnem računalniku bi na koncu ostalo energije še za 52 kilometrov.
Ocenjen doseg baterije je bil v Ljubljani 262 km. Vreme hladno 0 stopinj, megleno in vlažno. Še en faktor, ki v praksi zniža domet električnih vozil. Temperaturo v kabini nastavljena na 20 stopinj. Sam način vožnje pa na ECO način. Omenjen način sem med vožnjo tudi izklapljal, saj tak način preveč omeji moč motorja in se hitrost v klanec zniža. Delno sem uporabil tempomat, saj je promet gost in občasno tudi onemogoča uporabo tempomata.
Povprečna hitrost, ki sem jo želel imeti je bila med 95-100 km/h.
Vreme se je spreminjalo od megle do sonca in tudi nekaj kapelj se je našlo po poti. Se pravi pestre zimske razmere, samo cestišče pa je bilo suho z nekaj izjemami, saj se je ponekod topil sneg ob avtocesti.
Na tej poti velja, da za električna vozila predstavljata izziv dva klanca; klanec po Vrhniki in v nazaj grede, klanecmed Kopromin Kozino. Premagovanje višinske razlike vzame precej električne energije.
Prvo presenečenje je izračun potovalnega računalnika v Kopru. Porabljeno je bilo 15 kWh za 104,9 km. Zadnji spust je pripomogel k zelo ugodni statistiki. Po kratkem odmoru v Kopru je bil čas za vrnitev. Prvi izziv predstavlja vzpon do Kozine. Koliko se nam je zmanjšal domet, se vidi iz priložene fotografije. Domet 111 kilometrov, preostanek 19 kWh. Hiter padec iz ocenjenega dometa 177 kilometrov. Vendar problema ni bilo, v Ljubljano smo prišli z rezervo 7 kWh in ocenjenim dometom 40 kilometrov. Zimski domet je realnih 250 kilometrov po avtocesti pri hitrosti 95-100 km/h.
Zaključek
Zimski izlet na kavo iz Ljubljane v Koper je možen tudi z vrnitvijo brez vmesnega polnjenja. Poleti se bo domet še povečal zaradi višjih temperatur. Pred časom je Janez Zbačnik zapisal »Po prvo pomoč za električna vozila na Petrol/OMV«. Zapis postaja s tehnološkim razvojem električnih vozil čedalje bolj aktualen. Še zadnja fotografija iz poti je nastala pred Mercator Centrom v Šiški. Hitra polnitev je sicer brezplačna, vendar pa se običajno uporabniki električnih vozil v vmesnem času ustavimo tudi v trgovini, lokalih, restavracijah, … Torej pridemo do rešitve, ki je dobra za obe strani.
V oddaji Ambienti sta člana društva DEMS poudarila primer energetske samooskrbe in uporabe električnega vozila v praksi. Ekonomska logika uporabnosti električnih vozil je že sedaj v korist električnemu vozilu. To smo že pred časom zapisali v svojem prispevku koliko nas stane električni avtomobil.
Prihodnost se bo gradila na fotovoltaiki kot samozadostnem viru energije, domačem hranilniku električne energije ter električnem avtomobilu, ki bo služil tudi kot prenosni hranilnik energije.
Na spodnji povezavi si lahko ogledate oddajo, nam zanimiva tema je med 10:20 – 17:30 minuto.
Tudi letos sem obiskal eMove 360° in kot je običaj od leta 2015 naprej, z električnim vozilom.
Napredek na področju e-mobilnosti gre bliskovito naprej in prišel je čas, ko sem za pot uporabil e-Golfa z novejšo 35 kWh baterijo. Na poti od Ljubljane do Münchna je čedalje več hitrih polnilnih mest in sicer vsaj 17 hitrih polnih postaj, ki imajo lokacijo v bližini avtoceste. Za postanek za polnjenje si tako lahko izberemo bolj atraktivno mesto. Gostilna v Altenmarktu, trgovina Lidl ali Aldi, Smatrics, Petrol, Kelag,… Če imam možnost izbire, si vedno izberem meni boljšo opcijo. Postanek pri Altenmarktu je bil prava izbira. Odmor za kosilo in v 40 minutah je bil e-Golf pripravljen za nadaljnjo pot. Vse kar sem včasih redno uporabljal, Petrol, Kelag, Smatrics,… je postalo le še spomin na druge čase.
Glede dometa e-Golfa sem bil sprva sicer skeptičen, vendar me je s povprečjem porabe 12,1 kWh za 420 kilometrov prepričal. Tudi zgolj en postanek na poti, je sprejemljiv. Morda bi bilo drugače v slabših vremenskih razmerah, vendar ob takšnem številu hitrih polnilnih mest ni problema.
Na sejmu so primerno uredili tudi parkirišče s polnilnimi postajami za električna vozila. Urejeno in pregledno.
Razstavljavci so ideje in novosti predstavljali v dveh dvoranah, kar je manj kot v preteklih letih. Precej kitajskih podjetij, pohvalni slovenski prostor. Vendar nekako brez pridiha nove svežine in novih rešitev. Kljub temu pa je bila obiskanost dobra, kar kaže na porast zanimanja za električna vozila ter pripadajočo infrastrukturo.
Novost so močnejše polnilnice, ki omogočajo vodno hlajenje kabla in ročke, primerno za moči 100 kW. Prikazane so bile tudi polnilne postaje z močjo do 350 kW. Lahko smo lahko videli, da je prihodnost v majhnih polnilnicah z ločenim in manj opaznim energetskim delom (podobno kot pri Tesla Superchargerjih).
Področja eMobilnosti, ki jih pokriva društvo DEVS, so široka. Med drugimi pokrivamo tudi enosledna električna vozila. Pred kratkim je bil posnet kratek video posnetek na temo, kako polniti električni skiro. Zagovarjamo splošno dostopnost do električne energije. Zapletanje postopka pri identifikacijskih karticah, kjer v vsakem mestu potrebuješ drugo kartico za polnjenje, ni rešitev za prehod na brezogljično družbo. Preprost dostop do polnilne postaje zagovarja tudi podjetje Tesla Vehicles. Primer destinacijskih polnilnih postaj je tisto, kar živi tudi v praksi.
Zasebna in poslovna potovanja nas vodijo po različnih evropskih državah. Naključje je hotelo, da me je pot vodila preko Madžarske do Slovaške. Če pogledamo zemljevid in stopnjo razvitosti, je Madžarska s polnilnimi postajami precej slabše razvita kakor Slovenija. Razen v okolici Budimpešte, so hitre polnilne postaje redke.
Spletni naslovi, ki jih uporabljam za izračun poti so različni, vendar po aktualnosti informacij iz različnih virov, sem se odločil za: https://chargemap.com/map.
Dolžina poti 463 kilometrov je pomenila tudi dodatek v času, ki pomeni hitro ter pa občasno tudi manj hitro polnjenje. Optimizacija poti s postanki na hitrih polnilnicah je ključna. Zaradi hitrosti polnitve je včasih 13 minutni postanek na hitri polnilnici bolj optimalna rešitev kot 30 minutni. Upoštevati pa je potrebno tudi, da sem se na pot odpravili z Nissan Leafom, ki ima 24 kWh, kar pa pomeni več postankov na polnilnih postajah.
Celotna pot
Madžarska mesto Savar, DC Chademo kombinacija
Tepanje 50 kW polnjenje
Prvi postanek sem naredil po 97 kilometrih na hitri polnilni postaji Tepanje II. Gneča. Počakati sem moral 5 minut, da je hitro polnitev končal naš sosed z električnim vozilom BMW i3. Dopolnili sem manjkajočo energijo do zadnjega postanka v Sloveniji, ki je bil po prevoženih 62 kilometrih v Grabonošah.
Vreme na poti je bilo malce neugodno za električna vozila. 12 stopinj, občasen dež, … vse to v praksi zniža domet vozila za približno 5 procentov. Hitrost vožnje 100 km/h. Po mojem mnenju je to hitrost, optimalna za avtoceste, glede na domet vozila in porabo časa na polnilnih postajah.
Grabonoša
Postanek v Grabonošah, 22 minut ter račun za polnitev, 22 minut* 0,20€=4,40 €. Upravljalec polnilnih postaj nujno potrebuje konkurenco, sicer ob teh cenah ne bo razmaha električnih vozil.
Kritika je namenjena tudi kvaliteti talne označbe polnilnega mesta, barva odstopa.
Naslednji postanek je bil po 90 kilometrih na Madžarskem v kraju po imenu Zalaegerszeg. Hitra polnilna postaja v centru mesta je idealna. Brez prijave, brez problemov, v okolici polno zanimivosti, edino neznanje madžarščine predstavlja problem. Namig, »Google translate« na pametnem telefonu reši tudi takšne probleme. Zaradi hladnega in deževnega vremena sem se odločili, da je naslednji postanek po 93 kilometrih v mestu Sarvar. Polnilna postaja je sicer Type2, vendar obstaja rešitev tudi za takšno polnilno postajo. Prenosni 10 kW Chademo polnilec. Namesto dveh ur sem postanek skrajšal na 30 minut. Čisto nova perspektiva.
Naslednji postanek, po 50 kilometrih v mestu Töltéstava kot odmor za kosilo, zato ni bilo treba iskati hitre polnilne postaje, ampak sem ponovno uporabil prenosno Chademo polnilno postajo. Postajališče je sicer počivališče za voznike tovornjakov. Zanimivo je to, da ima polnilno postajo, hrana je dobra in tudi cene so ugodne.
To je bil tudi zadnji postanek na poti do Slovaške. Vreme na poti ni bilo najbolj ugodno, vendar se je to poznalo v malo večji povprečni porabi 12,8 kW na 100 kilometrov. Zanimivo, naslednji dan so se temperature dvignile na 23 stopinj in povprečna poraba na poti skozi Madžarsko proti Sloveniji se je znašala 11,8 kW na 100 kilometrov.
Danes je treba v deželah z slabše razvito infrastrukturo imeti s seboj tudi rešitve, ki nam omogočajo pospešeno polnjenje tudi na polnilnih postajah, ki nam tega ne omogočajo. Podobno velja tudi pri polnilnih postajah, ki s cenovno politiko odvračajo potnika z električnim vozilom, da uporabi njihovo polnilno infrastrukturo.
Ljudje že od pradavnine iščemo navdih in ideje pri naših sorodnikih v živalskem kraljestvu. Prenekateri izum dolgujemo prav opazovanju živali in njihovih evolucijskih dosežkov. BMW i3 me zaradi svoje okretnosti in pospeškov že od prve poskusne vožnje pred dobrim letom spominja na geparda. Pravzaprav v i3 vidim vzor, kako naj bi bil električni avtomobil zasnovan in izdelan.
Celovitost bavarskega eko koncepta se čuti pri vseh stopnjah razvoja, izdelave, uporabe in reciklaže po koncu življenske dobe avtomobila. Seveda pa ima tudi gepard Ahilovo peto. Če kljub svoji okretnosti in hitrosti ne uspe v pol minute ujeti plena, se utrujen ustavi in začne lačen nabirati moči za nov poskus.
eCarTec 2016. Največji sejem B2B v Evropi s področja e-mobilnost sicer postaja vsako leto manjši, a je še vedno vreden ogleda. Na pot smo se odpravili z električnim vozilom Nissan Leaf. Na poti od Ljubljane do Münchna je ob avtocesti trenutno točno 12 hitrih polnilnih mest. Ponudniki pa so Petrol, Kelag, Smatrics, Electrodrive Salzburg in Tank&Rast.
Glede na dolžino poti se lahko tudi v primeru uporabe Leaf-a s 24 kWh baterijo uporabi brezplačne hitre polnilnice Kelag, Electrodrive Salzburg in Tank&Rast. Polnilna infrastruktura torej obstaja in že sedaj zadostuje za enodnevni izlet do Münchna. Verjetno pa se bo infrastruktura širila in bo prihodnje leto praktično enaka pokritost kot z bencinskimi servisi.
Hitre polnilne postaje na poti do Munchna.
Improvizirana polnilna mesta na parkirišču sejma
Na parkirišču sejma eCarTec je bilo poskrbljeno tudi za polnjenje električnih vozil. Glede na priključena vozila bi lahko sklepali, da Tesle predstavljajo večino voznega parka v Münchnu.
Splošni vtis s sejmišča je manjše število razstavljalcev in mnogo večji delež ponudbe polnilnih postaj, ki ponujajo različne načine obračunavanja in spremljanja podatkov v primerjavi z lanskim letom.Prikazana je bila tudi možnost induktivnega polnjenja električnih vozil. Vsekakor možnost, ki ima prihodnost. Najbolj nam je v oči padla polnilna postaja, ki ima viden števec kWh in EUR.
Zanimiv prikaz implementacije baterij 18650 je imel Invenox, kjer so bili prikazani modularni baterijski sistemi. Enostavno zlaganje baterij in dodelan hladilni sistem.
Dobra modularna rešitev
Veliko zanimanja je tudi za električne tovornjake. Primerjalno so prikazani stroški električnega tovornjaka v primerjavi s klasičnimi. Pet let naj bi bila doba ROI, po kateri naj bi bil električni tovornjak cenejši od klasičnega. Trenutni doseg je 230 kilometrov za 20 tonski tovornjak. Njihovi kupci so Lidl, Heineken, Tedi,..
Pred koncem obiska smo si zaželeli še testnih voženj z električnim vozili. Ob prihodu na testni poligon pa razočaranje. Testna vožnja je bila mogoča edino z Nissan Leaf-om. Ob tem smo se spogledali in se odrekli testni vožnji. V končni fazi smo enodnevni izlet naredili z enakim modelom vozila, čemu delati test z vozilom, ki ga že poznamo. Kritika organizatorju, premalo izbire pri testnih vožnjah z električnimi vozili, enako velja za električna kolesa. Na našem spomladanskem srečanju v Budanjah je bil večji izbor električnih koles in električnih vozil.
Twizy ima vlečno kljuko
Po končanem obisku sejma nas je na parkirišču čakal še Twizy. Zanimivo pri tem je, da je imel vlečno kljuko. Problema za vleko torej ni.
(function(jQuery) {
function init() { wSlideshow.render({elementID:”140075563939846456″,nav:”none”,navLocation:”bottom”,captionLocation:”top”,transition:”fade”,autoplay:”1″,speed:”5″,aspectRatio:”auto”,showControls:”true”,randomStart:”false”,images:[{“url”:”1/6/8/6/16863786/ecartec2016-07_1.jpg”,”width”:”400″,”height”:”310″,”caption”:”Hitra polnilna postaja, s prikazom cene in pretočenimi kWh. Cena 0,57€ za 1 kWh.”},{“url”:”1/6/8/6/16863786/ecartec2016-06.jpg”,”width”:”400″,”height”:”489″,”caption”:”Hitra polnilna postaja, s prikazom cene in pretočenimi kWh”}]}) }
jQuery ? jQuery(init) : document.observe(‘dom:loaded’, init)
})(window._W && _W.jQuery)
Lotili smo se družinskega izleta do Legolanda v Günzburgu, s prenočevanjem in ogledom Salzburga ter Augsburga z našim 24 kWh “das Autom”. Vsa električna polnjenja so bila brezplačna, Plug’n’Charge, v tranzitu hitra – DC, na destinacijah AC, pač le 3.7kW.
V torek ob pol štirih popoldne smo krenili iz Ljubljane in si privoščili temeljito hitro polnjenje pri Kelagu v Beljaku, kar nujno za pot čez glavno gorsko verigo.
Pot smo malo čez pet nadaljevali proti Mallnitzu, kjer smo tričetrt na sedem naložili e-avto na avtovlak – deset minut do vsake polne ure odpelje skozi predor proti Böcksteinu.
Augsburg
Spustili smo se po dolini Gastein, dobili nazaj nekaj porabljenega pri vzponu proti Mallnitzu, ter z nekaj malega preostale rezerve tam okrog osme ure zvečer še drugič hitro polnili pri Electrodrive v St. Johannu v Pongauu – malo skriti pri trafo postaji, a zraven McDonalda. Malo po deveti zvečer smo več kot tretjino preostale baterije prispeli pred hostel v Salzburgu. Deževno sredino dopoldne smo izkoristili za ogled centra Salzburga. Našli smo dve Electrodrive javni polnilnici, eno na JZ in drugo na SZ robu centra, s katerima smo dopolnili baterijo in okrog pol treh nadaljevali pot. Na počivališču Hochfelln po vstopu v Nemčijo smo ob štirih na kratko polnili, da smo preizkusili hitro polnjenje na “Tank&Rast”. Pričakovano delovalo, zato smo pot nadaljevali mimo drugih možnosti vse do Vaterstettna na vzhodu Münchna, kamor smo prispeli s 16% in se med pol šesto in šesto temeljito napolnili, da smo lepo, ob še razumni uri in z dovolj baterije prispeli v naš naslednji hostel v Augsburgu, ki nas je nato gostil dve noči, do petka zjutraj. Je pa res, da je pot trajala več časa, kot načrtovano, saj smo že iz centra Salzburga, še bolj pa na obvoznici okoli Münchna vozili v zastojih, mimo Chiemseeja v dežju itn. Augsburg je lepo urejeno in zgodovinsko zanimivo mesto malo več kot pol poti od Münchna proti Legolandu. Javne polnilnice dveh ponudnikov v strogem centru se niso obnesle – plačljivost ni delovala, članstva oz. kartice si nismo preskrbeli. Na srečo smo si lahko pomagali s podaljškom kabla iz hostla, ter v Gersthofnu, zelo blizu avtoceste in nedaleč od centra Augsburga, našli celo hitro polnilnico. Čas nam ni dopuščal preizkušanja “počasnih” brezplačnih oz. odprtih javnih polnilnic na obrobju mesta, saj smo cel četrtek prebili v Legolandu, ki je oddaljen tričetrt ure.
Parkiranje v Legolandu stane šest evrov, redarji na parkirišču pa te, če jim poveš, da imaš EV, zelo organizirano usmerijo do polnilnega mesta. V smeri nazaj je na počivališču Edenbergen – Süd celo hitra polnilnica.
Electrodrive Salzburg
V petek ob desetih smo se odpravili iz Augsburga s 85% in po dobrih dveh urah vožnje s polurnim postanku v Starbucks, manjšim opravkom in vožnji po južnem delu Münchna (da vidimo še drugo pot in se izognemo morebiti natrpani obvoznici) prispeli na Irschenberg (Süd) s 5%. Ob pol dveh smo nadaljevali pot proti Halleinu (rudnik soli, muzeji…), kjer smo vedrili od tretje do osme ure popoldne, si ogledovali zanimivosti, večerjali, in seveda dopolnili baterijo toliko, da je zadostovalo za nadaljevanje. S hitrim polnjenjem v že znanem St. Johannu okrog devetih smo ujeli vlak, ki v obratni smeri pelje 20 minut čez uro, v našem primeru torej dvajset čez deseto zvečer, kar je, pozor, predzadnji vlak! Iz Mallnitza smo se spustili proti Beljaku, ostalo nam je celo 13% baterija, in okrog polnoči spet hitro polnili. Domov smo prišli četrt čez eno.
Skupaj smo prevozili 1150 km od torka popoldne do noči na soboto. Povprečna hitrost 58 km/h, poraba pa 14 kWh/100km.
Pomni (se vnaprej opravičujem, če bo prekaljenim EV mačkom tole zvenelo trivialno): – s preudarno, ne prehitro vožnjo se daleč pride (in brez skrbi). Posebej pomembno je to pri prečkanju gorske verige ali v primeru slabšega vremena, npr. dežja ; – neposredna pot od Ljubljane do Legolanda je možna, brezplačna, trajala bi deset ur s postanki za hitra polnjenja. Seveda pa je potrebno preveriti in upoštevati vozni red vlaka skozi predor pod Turami, cena – 17€ v eno smer ; – pred potjo je dobro preveriti izbiro polnilnic pri večih virih in narediti načrt (za Avstrijo & Nemčijo je GoingElectric dober vir, plugshare pa, zanimivo, ne, prav tako je včasih bolj, včasih manj uporabna baza v avtonavigaciji) ; – priporočljivo je imeti načrt(e) (oziroma variante) “B” za primer, da ne uspe polnjenje na (prvotno) načrtovanem postanku ; – premisli tudi, kje boš imel na voljo internet za iskanje morebiti potrebnih rešitev ; – (brezplačnih) hitrih polnilnic je dovolj, posebej na gosto so posejane med Salzburgom in Münchnom (Hochfelln, Samerberg, Irschenberg, VatterStetten), tako da je na tem odseku možno veliko kombinirati oziroma tudi izbirati taktiko oz. slog vožnje. SIcer pa sta v okolici Salzburga sta prav tako dve, ena je tudi v Dachau, a jih bomo preizkusili/preverili kdaj drugič. Pokrita je tudi relacija od Münchna do Legolanda. – brezplačnost in predvsem prosta dostopnost brez članstev zelo olajša taka potovanja, saj se hitro zgodi, da se kaj zalomi, npr. v centru Augsburga sicer drugod odprtega Lechwerke ni bilo mogoče aktivirati s telefonskim klicem (linijo je metalo ven!?), SWA pa ni znal speljati sicer predvidene transakcije z nobeno od plačilnih/kreditnih kartic.
Hitre polnilnice: Koroški KELAG in salzburški Electrodrive sta bila to poletje še brezplačna, čeprav so že najavili, da bodo pričeli z zaračunavanjem in/ali evidentiranjem preko aplikacije. Nemški Tank & Rast je za zdaj brezplačen, tudi ponudnik Lechwerke (povezan z RWE) v Gersthofnu je bil. Razen v Beljaku je bila povsod le ena postaja, a nobena ne zasedena – le na počivališču Irschenberg je zaradi velikega prometa, gneče, slabega vremena, malo preveč vabljive lokacije prihajalo do tega, da so ICE vozniki podlegali skušnjavi parkiranja na zelenem. Ostale Tank & Rast so postavljene ravno prav daleč, da so še najdljive, ne preveč od rok, a nezanimive za “invalide”.
Zapisal Stanislav Rozman
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
