Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 112 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Prvih 60 polnilnih postaj smo preverjali v spomladanskem času, 52 polnilnih postaj pa v jesenskem delu leta 2018.
Stanje se izboljšuje, vendar za opis stanja lahko uporabimo enak stavek, kot smo ga zapisali pred časom. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 oziroma z drugim javnim razpisom 53SUB-EVPOL16 . Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili, v skladu s pogodbo, predani Eko skladu. Vse investitorje bi želeli opozoriti na enaka pogoja iz obeh razpisov. Istočasno polnjenje dveh električnih vozil in oznake v skladu s pravilniki o prometni signalizaciji.
Pred časom smo zapisali naslednje:
“Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture, financirane iz javnih sredstev.”
Glede na stanje na terenu so se besede stopile kot spomladanski sneg. Naloga in poslanstvo Društva e-Mobilnost Slovenija je opozarjati na polnilno infrastrukturo, ki ne ustreza razpisnim pogojem. Naloga Eko sklada pa je, da ustrezno z ugotovitvami ukrepa za izboljšanje stanja na tem področju.
S pomočjo naših članov Tomaža in Sebastijana so Dole pri Litiji bogatejše za dve električni polnilnici, ki sta nameščeni na TIC-u oziroma bivši pošti. Polnilni postaji delujeta po principu “priključi in polni”. Sedaj lahko Oglarsko deželo obiščete tudi z električnim vozilom, ki ga napolnite na novi pridobitvi. Zaradi zagnanosti entuziastov in širše podpore se kraj razvija in hodi v korak s časom.
Običajno si pri takšnih investicijah občine pomagajo z nepovratnimi sredstvi Eko sklada, vendar v tem primeru ni bilo tako. Investicija je bila izpeljana s pomočjo Teslinega programa, na podlagi katerega se, na osnovi določenih pogojev, polnilne postaje podarijo. Ob tem pa se lokacija postavi tudi na svetovni zemljevid polnilnic znamke Tesla. Prepoznavnost kraja je tako dosežena na preprost način.
Kratek program z nagovorom ob otvoritvi polnilne postaje je zbrane krajane spodbudil k vprašanjem na temo eMobilnosti. Zbrani člani društva smo z veseljem odgovarjali na vprašanja in seveda smo opravili tudi nekaj testnih voženj z električnimi vozili. Prve vožnje z električnim vozilom pač ne pozabiš.
Otvoritev smo zaključili s pogostitvijo v bližnji gostilni, kjer smo pogovore z lastnikom gostilne nadaljevali v smeri postavitve nove polnilne postaje. Očitno bodo polnilne postaje za električna vozila postale del običajne infrastrukture.
Dopust je bil splaniran že par mescev prej. Tekom čakanja na končno zaslužen dopust se mi je ponudila priložnost za brezplačno polnjenje v tujini od nizozemskega ponudnika New Motion. Seveda sem se prijavila na njihov natečaj in dobila brezplačna polnjenja po celi Evropi. Ves plačljiv štrom je sponzoriran s strani New Motion.
Načrtovanje z aplikacijami in možne poti so prešle v začrtan plan. V enem dnevu gor do Leipziga, nato 3 dni v mestu: nedelja čas za počitek, ponedeljek ogled tovarne BMW Leipzig, torek prost dan, sreda pot do Landshuta, prespiva tam, v četrtek ogled starega mestnega jedra in ogled tovarne BMW Landshut, pot v Munchen, večerja v centru, prespiva v hotelu, nato pot čez Grosglockner če bo vreme vredu (rezervacije za petek še nisva imela, ker sva čakala na vreme).
Na pot sva se odpravila že zgodaj, ob 6. uri.
1. polnjenje sva opravila z obveznim kava postankom, in nakupom avstrijske vinjete (9EUR) na OMV Spodnje Dobrenje – smer Šentilj. SODO polnilnica – aktivacija z RFID kartico NewMotion
2. postanek Sankt Michael am Obersteiermark – polnilnico sem aktivirala z aplikacijo NewMotion in tudi prekinila polnjenje z aplikacijo.
3. postanek BP Tankstelle Klaus an der Pyrnautobahn, aktivacija z NewMotion kartico. Pavza za kavico.
4. postanek Eni Tankstelle St. Marienkirchen, Sharding Parking malo pred nemško mejo. Aktivacija z NewMotion kartico.
5. postanek Euro Rastpark Regensburg – Ost, odmor za kosilo. Aktivacija z NewMotion kartico.
6. postanek Raststätte Waldnaabtal – Ost, kratek postanek; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.
7. postanek Brückenrasthouse Frankenwald – Ost; zaenkrat še brezplačno polnjenje E.ON kasneje plačilo možno tudi z kreditno kartico.
8. Prispela v Hotel Marriott Leipzig.
Pot dolga 891km je trajala 14 ur in 15minut, od tega same vožnje 10 ur in 7 minut, postankov pa za 4 ure in 8 minut. Ker sva se ustvljala na približno eno urco se nama pot ni vlekla zaradi same avtoceste. Večinoma sva vozila umirjeno, 110km/h na tempomatu, prehitevala tovornjake in avtobuse, veliko je bilo tudi dela na cetsi tako je bila omejitev še nižja, 80km/h, 60km/h… poraba je bila kar visoka s povprečjem 16,4kWh/100km tako sva porabila preračunano dobrih 146kWh, več kot 5 celih ”tankov” (28kWh kappa max). Ker polnilnice niso najbolj optimalno razporejene – so na vsakih približno 100km, se moraš ustavit kar na vsaki, saj do druge oddaljene 200km z visoko porabo po avtocesti ne prideš sigurno,ker ne poznava terena (gor, dol) ali pa bližje 4km ali 70km in se ne splača ustavljat na vsaki, tako moraš malce pogledat kje so in izbrat optimalno razdaljo med eno in drugo. Poleg tega pa še dež zvišuje porabo ter nizke temperature okrog 15°C niso najboljše za daljši domet.
Pot nama je minila kar hitro, nobenih večjih zastojev na avtocesti, garmin me je peljal enkrat celo po kratki bližnjici počez, zaradi zastoja ob delu na cesti. Me pa moti pri garminu v BMWjčku, da ne kaže grafike za vse izvoze, samo za večje. To je predvsem moteče ob večji gužvi v centru mesta na obvoznicah, kjer so izvozi speljani vzporedno z obvoznico, da sploh ne opaziš, da jo moraš zapustiti. Je pa hiter s preračunavanjem poti.
V Leipzigu sva se zvečer sprehodila do glavnega trga, kjer prenavljajo mestno hišo, ter se v stranski ulici usedla na večerni drink. Čin čin!
Zjutraj je bilo deževno vreme, nič kaj spodbudno, tako sva se malce še spočila nato pa odpravila do Panometra, 360° 32metrov velike panorame razbitine Titanika fotografa Yadegarja Asisija. Sama razstava ne temelji na sami tragediji Titanika ampak na meji med človeškim dosežkom tistega časa in tehnologiji in kljubovanju neizmerne moči narave. Res je izjemen občutek sprehoditi se med zgodovino odkritij in napredka v 20. stoletju, ko se je gradbena industrija razvijala s pomočjo novih tehnologij in materijalov.
Osupne tudi model premca Titanika in se vživiš v takratno obdobje, kako so ljudje za tiste čase doživljali takšne podvige modernizacije od tunelov, visečih mostov, nebotičnikov do gromozanskih strojev in čezoceanskih ladij.
Fotk iz razstave ne bom objavljala, ker si morate to sami pogledat in doživet vse detajle fotografije in atmosfero samega dogodka. Ni samo fotografska razstava ampak doživetje. Sama sva se zadržala več kot 2 ure.
V Ponedeljek sva šla na ogled proizvodnje BMW Plant Leipzig – Exclusive Guided Tour BMW i. Tam sva vidla še bolj podrobno kako je sestavljen najin i3, in kakšni materijali so uporabljeni ter proces združitve podvozja in kabine. V Leipzigu se ”rodijo” elektrificirani i3, i3s in i8 coupé in i8 roadster.
Velika večina sestavljanja je še zmeraj ročno delo zaposlenih, roboti se uporabljajo predvsem pri procesu izdelave posameznih delov. Tudi sama tovarna je naravnana zeleno, proizvajajo 70% elektrike s štirimi veternicami, ostalo jemljejo iz omrežja, velika večina prostora ob že zgrajeni tovarni je zelena, poraščena z drevesi – tam ne smejo graditi, tam kjer je pa provizorij parkirišče ali pa prazna parcela, tam pa lahko v prihodnje še dogradijo tovarno oz. skladišče.
Ker je fotografiranje prepovedano: ni ni slikc iz prozivodnje.
Pri recepciji me je gospodična prijazno vprašala če potrebujeva polnjenje, da nama z veseljem posodi rfid kartico za ponjenje med časom ogleda, a ker sva imela polnilnico v hotelu tovarna pa le malo ven iz mesta to ni bilo potrebno. Nekaj mest je bilo še praznih pri polnilnicah, bilo je vsaj 6 mest z Type 2, in 2x CSS hitro polnjenje. Parkirani pa i3, i8, Hyundai ionic in BMW hibridi. Tudi znotraj tovarne imajo zaposleni na voljo prve modele i3, ki ne dosegajo cestnih standardov, registrirane samo za vožnjo znotraj tovarne (do 30km/h) – niso street legal, tako so jih obdržali v tovarni za prevoz med posameznimi deli tovarne. Presenetilo naju je tudi uporaba vodikovih celic za pogon skladiščnih robotiziranih samovozečih vozičkov in črpalka za vodik sredi proizvodnje hale.
Sem pa mogoče pričakovala, da bo vodil ogled kakšen zaposleni iz BMW i programa, meni se je zdelo da je gospodič, ki naju je vodil po tovarni, samo študent. Ni imel nobenih informacij o prihodnih modelih serije i, glede na to da je takrat ravno izšla možnost prednaročila ix3 na Norveškem, nič o novi 120Ah bateriji, nedelovanju i remota v Sloveniji,…
Sicer pa oba navdušena nad videnim kako je nastal najin BMWjček.
V torek po zajtrku premišljujeva kaj pa danes? Ogled panorama towerja, sprehod po centru? Pejva v Berlin, ko sva že tako blizu… sej je samo 150km… enkrat na polnilnico pa sva gor! Polnilnica Linthe pri McDonalcu se ni in ni hotela vklopit, aplikacija ne sprejme mojga paypala, probam z mastercard opcijo prek aplikacije, ne in ne… ker sva bila predaleč od naslednje hitre polnilnice z zalogo baterije sva poiskala najbližji Type 2 v vasi pri B&B Linther Hof. Najprej težave z zaparkirano polnilnico, pred polnilnico pa skladovnica lesa za nadstrešek… motava naprej nazaj in končno uspeva priklopit kabel. Približno urco polnjenja da sva zasigurno prišla do naslednje hitre polnilnice Autobahnraststätte Grunewald West zravn BurgerKinga. Postanek za malico in naprej v center Berlina po osempasovnici, mimo stebra zmage, do Bradenburških vrat.
Tam sva iskala bližnje polnilnice, prva zaklenjena, firma očitno ne obstaja več, druga ne dela sploh, v tretje gre rado, parkirala pred nakupovalnem centrom in se priklučila, dela z NewMotion in Plugsurfing rfid. Peš šla nazaj mimo obeležja umorjenih judov evrope, ki je kot nekakšen labirint, mimo ameriške ambasade do Brandenburških vrat. Lep prizor ob popoldanskem soncu zaluštala se nama je ledena kavica, nekaj osvežilnega, saj je bil kar vroč dan. Znotraj trga zagledam Starbucks. Cold brew je odlična izbira za malce ohladitve in malce kofeina za nadaljno pot. Obvezen postanek za spominke takoj pri vratih – magnetki, šnekugle, kartice,…
Drugi postanek v Berlinu – the Wall – zid. Ura štiri/pet popoldne gužva, kolesarji, delo na cesti, zaprte ceste, obvozi,kaos… Naslednjič parkirava kje na obrobju centra in nato s podzemno v sam center mesta. Več kot eno uro sva rabila za 9km in 29 min dolgo pot po Googlu. Parkirala v parkirni hiši zraven Mercedezbenz Arene, kjer se je začel koncertni spektakel Helene Fisher, itak cela gužva okol parkirne hiše, sva prišla še ravno prav zgodaj da sva dobila parking in pred glavnim navalom.
Ob reki je ostanek zidu poslikan v sklopu East Side Gallery. Zanimivo je, da je dvojni zid, in tudi to da je bil na nekaterih odsekih zid, nekje pa samo žičnata ograja.
Pot nazaj je bila že v večernih urah, najprej skozi predmestje Berlina, nato pa sva zavila na avtocesto. Večinoma mestna vožnja nama je podaljšala domet do Tank & Rast Köckern West že dokaj blizu Leipziga. Tudi ta je ena od E.ON polnilnic ki je še brezplačna, kasneje pa plačnljiva preko aplikacije ali s kreditno kartico.
V sredo sva se sprehodila po centru Leipziga, do Panorama Towerja, kjer se lahko povzpneš na 29. nadstropje kjer so 3 restavracije in nato še par nadstropij višje na razgledno ploščad stolpnice za 3 EUR na osebo. Res je čudovit razgled na okolico mesta, na železniško postajo, vetrnice in tovarno BMW na severu, mestno središče in nogometni stadion Red Bull Arena na zahod (cena vstopnice od 55EUR naprej), termo elektrarna na jug,… Malce okrepčila v Peter Pane (res je dober pol literski ubijalec žeje ). Nato pa pot nazaj do Regensburga in naprej do Landshuta.
V Landshut sva prišla že v večernih urah, malce zmatrana in že se je znočilo. V hotelu imajo v garaži Tesla destination charger, a se nama ni hotel povezat z najinim BMWjčkom tako da ga nisva napolnila…
V četrtek sva se po check-outu odpravila na sprehod po starem centru. Čudovit in slikovit stari center velik kot center Ljubljane ob Ljubljanici. Očarljive stare hiše obnovljene v stilu gotike, in na vsakem vogalu cerkvica. Lepo urejena mestna hiša na glavnem trgu, obdana z rožami v tegelcih na oknih, res pričara duh malega mesta.
Dan sva nadaljevala z ogledom tovarne BMW Landshut, kjer delajo električne motorje, karbonsko ogrodje, sestav armaturne plošče ter zunanje plastične dele iz posebne modre mase za i program. Na parkirišču pred tovarno so bile vse polnilnice zasedene spet sva ostala brez polnjenja. Tako sva po končanem ogledu šla do bencinskega servisa OMV in se prilkopila na Smatrics hitro polnilnico in aktivirala z NewMotion kartico. Vmes sva skočila čez cesto v Lidl po malico in krenila proti Münchenu.
V Münchenu je bil plan malce pogledat BMW Welt če je kaj novega na i oddelku, ter obisk prodajalne Tesle, ki je blizu Marienplatza. V BMW Weltu je nov koncept iVision, brezćično polnjenje ter koncept čisto električnega Mini-ja. In prva hitra polnilnica spet deluje.
V Tesli pa sva se usedla v Teslo X in si skonfigurirala svojo. Razstavljene imajo tudi Tesline sončne panele in hranilnik energije Tesla Wall. Glede na to da imajo sami samo prodajo vozil, ne pa tudi prodajo ostalih zadev, so posredovali najin kontakt na Nizozemsko, kjer je oddelek za prodajo energetskih rešitev.
Iz Münchena sva štratala s polno baterijo, in šla proti vznožju Grosglocknerja. Ker je bila nesreča na avtocesti, naju je navigacija peljala čez vasi, in tako sva prihranila na porabi in povečal se je tudi doseg. Tako sva polnila na hitri polnilnici pred Merkurjem eno vas pred Zell am See v Saalfeldnu.
V Kaprunu kjer sva prespala, sva v Hotelu Sonnblick dobila prijetno dobrodošlico – rezervirano parkirno mesto pred teslinim destination polnilcem za ”vsa” ev vozila – a je bilo zaparkirano s strani nizozemcev. Še dobro da so kabli od destination chargerjev dovolj dolgi, da sva parkirala zraven in se priklopila ter polnila čez noč.
V ceno hotela je vključena tudi Zell am See-Kaprun Summer card, s katero imaš veliko popustov ali brezplačnih vstopnin v bližnje atrakcije. Šla sva si ogledat Vötter’s muzej starodobnikov, kjer je na ogled več kot 200 starih in redkih vozil na več kot 1400m2.
Pri vstopu na Alpsko cesto imajo električna vozila znižano ceno 26EUR (ICE 36EUR). Na poti gor je veliko razglednih točk, kjer se lahko ustaviš in poslikaš, ter malce sprehodiš naokrog. Ustavila sva se na Seidlwinkel, ter pri predoru Passheiligtum Hochtor kjer je najvišje ležeča polnilnica.
Šla sva še naprej do Kaiser-Franz-Josefs-Höhe razgledne ploščadi. Kelag polnilnica je bila zasedena (Kia Soul in Zoe), Tesla destination ”za vse ev” pa se spet ni hotela povezati z najinim i3. Čeprav bova nekaj % zregenerirala navzdol, bi še vedno tistih par % polnjenja v času obiska pomagalo da bi prišla vsaj do Radovljice.
Tako sva se morala ustaviti v Villachu v Lidlu, kjer nama je ravno pred nosom priklopil e-golf, tako sva 11minutk polnila na AC in šla v Lidl po malico (ujela še zadnje minutke ko je bila trgovina odprta), preostalih 20 minutk pa DC, da sva prišla do Kranja in nato domov v Trbovlje.
Prevoženih 2426km v dobrih 36ih urah v 7ih dneh. Povprečna poraba 14,6kWh/100km, povprečna hitrost 69,6km/h.
Dopust uspel, šofer je malce zmatran, navigator tudi, tako paše imeti še malce dopusta po dpoustu
Vozni park Pošte Slovenije porabi skupaj nekaj več kot štiri milijone litrov naftnih derivatov na leto. Velika mesta zapirajo svoja središča, zato ta način poslovanja ni več vzdržen. Investitorji in širša javnost stavi na električna vozila, naj si bo električno kolo, dron ali samovozeče vozilo. V podjetju Trilogic, ki stoji za znamko ehrana.si, so dobro leto nazaj pričeli z razvojem lastnega algoritma za razporejanje dostavne flote, ne glede na tip vozila. Cilj je namreč ponuditi najhitrejšo zeleno dostavo znotraj mest v tem delu Evrope.
Upravljanje z dostavno floto prihodnosti
Podjetje Trilogic se je v zdnjem letu usmerilo v razvoj algortima za razporejanje dostavnih vozil, najprej za potrebe lastne storitve, pod imenom ehrana live. Ehrana Live omogoča dostavo iz restavracij, ki nimajo lastne dostave preko skupne dostavne flote podjetja Trilogic.
Algoritem, ki je plod lastnega razvoja podjetja, razporedi dostavo dostavljavcu z najkrajšim dostavnim časom (glede na oddaljenost, hitrost kolesarjenja, promet in ostale parametre). Dostavna flota trenutno uporablja električna kolesa slovenske znamke S-bikes in navadna kolesa za dostavo obrokov v centru Ljubljane. Podjetje ne uporablja dispečerskega centra, saj program samostojno razporeja prejete dostave.
Dostavni algoritem omogoča:
Razporejanje različnih vrst vozil, od kolesa do drona (v bližnji prihodnosti)
Restrikcije glede na tip vozila (z avtomobilom ne moremo v center mesta)
Pobiranje več naročil hkrati
Optimizacija glede na promet, vreme in ostale parametre
Kako razporejanje dostavne flote izgleda v praksi.
Učinkovitost elektrifikacije
Pri 70 kilometrih dnevne razdalje, ki jih v povprečju prevozi kolesar storitve ehrana live, nastane velika razlika ali jih je prevozil s pomočjo elektromotorja ali samo s svojo energijo. Predvsem v slabših vremenskih pogojih se dostavni časi močno razlikujejo.
Podatki za junij kažejo, da z električnim kolesom dostavijo 15% hitreje od navadnih koles.
Hitrost ni edini razlog za izbor električnih vozil. Tu so še varčnost ter ekološki vidik. Električni vozni park postaja nujni pogoj za poslovanje na trgu dostavnih storitev nove generacije. Avtonomna vozila, droni, robotika. Vsa vozila prihodnosti se bodo napajala z elektriko, zato je cilj podjetja izgradnja dostavne flote na električni pogon.
Avtonomno vozilo je bližje kot si mislite
Zadnje poročilo svetovalnega podjetja McKinsey ugotavlja, da se na področju dostav v zadnji milji ali t.i. “Last mile delivery” segmentu inovacije in razvoj dogajajo še hitreje, kot so ocenjevali v letu 2016. Električna vozila so že dovolj zmogljiva, da zamenjajo vozila na fosilna goriva. Tako bodo električna vozila kmalu postala osnovna zahteva pri dostavnih storitvah.
Podjetje Starship je s svojimi prototipi že prisotno v nekaterih Ameriških in Evropskih kampusih. Droidi so verjetno smer v katero se bo razvijala masovna komercializacija avtonomnih vozil na področju dostave hrane. Droni so zaradi regulacije in visoke cene prevoza težjih paketov omejeni na ruralna področja in majhne pakete. Mnenje strokovnjakov je, da bodo v bližnji prihodnosti pokrili nišni trg nujnih dostav v težko dostopnih področjih (zdravila, dokumenti).
Slovenski razvoj
“Vizija podjetja Trilogic je postati vodilni ponudnik enourne dostave, na področju Vzhodne in Jugovzhodne Evrope.”
Ni vprašanje ali se bodo avtonomna vozila pojavila, vendar le kdaj se bodo pojavila in kdo jih bo lahko najbolje umestil v poslovanje. Prav na področju managementa dostavne flote avtonomnih vozil, lahko podjetje Trilogic nudi visoko dodano vrednost. Dostave z električnimi kolesi so le prvi korak, k popolni elektrifikaciji in optimizaciji poslovanja. Pri tem jim Slovenski trg služi kot idealen trg za testiranje poslovnega modela in IT sistemov. V bližnji prihodnosti bodo tako razširili poslovanje na bližnje tuje trge in ponudili enourno zeleno dostavo tudi v drugih evropskih prestolnicah. Za namen vzpostavitve celovitega sistema, je podjetje aktivno vpeto v iskanje investicije.
V jesenskem času bo precej dogodkov na temo eMobilnosti, ki se jih bomo udeležili tudi člani Društva e-Mobilnost Slovenija. Spodaj je spisek dogodkov, ki se bo še ustrezno ažuriral.
Od 15.00 – 18.00 na parkirišču pri OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica: predstavitev električnih in hibridnih avtomobilov ter električnih koles občanom z možnostjo krajših preizkusnih voženj.
Društvo e-Mobilnost Slovenija je v sodelovanju z Eko skladom izvedlo preverjanje 60 polnilnih postaj za električna vozila po Sloveniji. Večina polnilnih postaj za električna vozila ni v skladu z razpisnimi pogoji po javnem pozivu 44SUB-EVPOL16 (Uradni list RS, št. 72/16 in 9/17). Komisijski zapisniki o preverjanju tehnične ustreznosti ter zaključno poročilo so bili v skladu s pogodbo predani Eko skladu.
Verjamemo, da bo Eko sklad na podlagi naših ugotovitev ukrepal za izboljšanje stanja in omogočil nove rešitve na področju polnilne infrastrukture, ki bodo zagotovile uporabnikom električnih vozil nemoteno uporabo javne polnilne infrastrukture financirane iz javnih sredstev.
Spoštovani člani, simpatizerji in vsi drugi, ki vas zanimajo vozila s pogonom na elektriko, vabimo vas na tradicionalno 5. mednarodno srečanje društva DeMS v Gozd Martuljku
Srečanje bo dvodnevno in se bo uradno začelo v soboto, 19. 5. 2018 in zaključilo v nedeljo, 20. 5. 2018. Vabimo vas, da se nam pridružite že v petek, 18. 5. 2018, v poznih popoldanskih urah.
Prenočevanje v hotelu hotel Špik, Koda namena: DEMS 5. mednarodno srečanje (od 41,90 € do 49,90 €) ali kamp Špik
Nedelja 20. 5. 2018
11:00 Ogled tehničnega muzeja Završnica – HE Moste
Prijavnina oz. prostovoljni prispevek znaša 30 € (otroci brezplačno), za člane društva DeMS je znesek 10 € in vključuje stroške polnjenja električnih vozil, vstopnin, parkiranj, vodenja in prehrane (enolončnica in večerja). Za prijavo na srečanje prosim potrditev, do 17. 5. 2018 na elektronski naslov drustvodems@gmail.com in izpolnite prijavni obrazec na spletnem naslovu ali facebook strani.
Po prvi izvedeni poti od Lendave do Kopra je bil naslednji izziv izpeljati še daljšo pot v enem dnevu. Planirani cilji so bili različni, vendar vedno vezani na delujočo polnilno infrastrukturo. Potovanje z električnim vozilom po razvitih državah danes ni več problem, saj obstaja hitra polnilna infrastruktura, katere dostopnost in preprostost uporabe se iz dneva v dan izboljšuje z gostovanji in nižjimi cenami. Zato je padla odločitev, gremo na kavo v Dubrovnik.
Planiranje poti je imelo eno ključno točko in sicer lokacija hitrih polnilnih postaj. Na srečo obstaja NP Krka, kjer imajo dve delujoči hitri polnilni postaji in s tem je bil rešen problem delujoče polnilne infrastrukture. Drug izziv je bil kilometrski; dolžina prve etape je 330 kilometrov, velikost baterije 40 kWh. Na podlagi izkušenj opravljene poti od Lendave do Kopra je izziv moč uspešno izpeljati, vendar z varčno vožnjo.
Ker se nama, kljub objavi na internem forumu društva DEMS, žal ni nihče pridružil, sva z Marjanom sklenila, da se na pot odpraviva sama. Odločila sva se, da se bolje in lažje potuje v enem vozilu; imaš družbo za pogovor pa še izmenjava se pri vožnji.
Izhodišče poti je bil »Park vojaške zgodovine v Pivki«. Priklopila sva električno vozilo Leaf in napolnila do 100 %. V vmesnem času sva si, na povabilo osebja parka, ogledala razstavo vojaške tehnike v muzeju. Ob odhodu sva imela na razpolago 38,3 kWh. Zunanja temperatura je bila 13 stopinj, baterija 27,8 stopinj. Na začetku sva vozila po avtocesti do Reke, nato pa nadaljevala po Jadranski magistrali do kraja Novi Vinodolski. Prvi postanek po 103 kilometrih pri polnilni postaji, preverjanje delovanja polnilne postaje brez polnjenja in nadaljevanje poti. Povprečna poraba kaže 9,3 kWh /100 km, zunanja temperatura 21 stopinj, baterija 29,3 stopinj. Če računamo porabo po Spy Pro še manj, 9,137 kWh za 103 kilometre.
Starigrad (Paklenica) bodoča Teslina polnilnica
Ob Jadranski magistrali sva naredila več postankov do Senja za turistične posnetke jadranskih otokov. Ker je bil čas za malico, sva se ustavila in prijetno poklepetala s kolesarjem iz Frankfurta
V Starigrad (Paklenica) sva prispela do polnilne postaje s povprečjem porabe 10,1 kWh /100 km. Zunanja temperatura 24 stopinj, baterija 30,1 stopinj. Poleg obstoječe polnilne postaje so postavili še dve za Teslo, ena izmed teh pa je uporabna tudi za vsa ostala vozila- Obstaja pa problem, ker niso še priklopljene. Dokumentiranje podatkov in odločitev za odhod do NP Krka. Energije je še 15,4 kWh, razdalja pa je 93 kilometrov.
Vožnja po lokalnih cestah v zaledju Zadra prinaša pluse, npr. poraba je v Skradinu padla po 322 kilometrih na 10 kWh/100 km. Potem pa vzpon in posledično povečana poraba. Ob prihodu na vmesni cilj NP Krka se je povprečje dvignilo na 10,3 kWh /100 km. ABB polnilna postaja v NP Krka je delovala in priklopila sva vozilo.
Ali obstaja problem hitrega polnjenja po 330 prevoženih kilometrih? Prvo hitro polnjenje sva začela pri 5,3 kWh preostale energije in zunanji temperaturi 24,5 stopinj, baterija pa je imela 32,8 stopinj. Začetna hitrost polnjenja 41 kW. Po 1 uri je bilo vozilo napolnjeno na 97 %. Temperatura baterije se je dvignila na 52 stopinj, vendar se je zaradi Leafove funkcije pasivnega hlajenja (baterija se z vožnjo ohlaja), kasneje spustila na 46 stopinj.
Odhod proti Dubrovniku. Števec za povprečno porabo sva nastavila na vrednost 0. Namen je bil v opazovanju porabe med vožnjo po avtocesti in magistrali. Pred nama pa je bil nov izziv, avtocesta se dvigne na 640 metrov nad morjem, kar pa v praksi pomeni še nekaj dodatnih kWh porabe.
Uporaba ProPilota pri Leafu je v primeru avtocestnih voženj velika prednost v smislu varnosti in enostavnosti vožnje.
Prečkanje BiH meje terja nekaj časa pri čakanju na mejno kontrolo. Zastoji so obvezni del poti, ki pot časovno podaljša, vendar v primeru električnega vozila porabe energije skorajda ni.
Ko sva prispela na cilj, tik pred vhodom v Dubrovnik, nama je ostalo še 9 % baterije, doseženo povprečje porabe 11,8 kWh. Za pot dolžine 591,4 km sva porabila 65,828 kWh. Doseženo povprečje je torej11,1 kWh /100 km.
Prespala sva v apartmjih»Apartmani Sokol« (cena 25 €). Vsaka hiša ima navadno vtičnico, kjer je možna polnitev vozila. Priklopila sva na originalno 10 A prenosno polnilno postajo in vozilo pustila čez noč.
Drug dan pa na zasluženo kavo v Dubrovnik. Še sreča, da Marjan preveri vse cene in kavo sva popila v bufetu Kamenica pri tržnici. Cena kave je bila sprejemljiva (12 KN za veliki machiato). V vmesnem času se je vozilo na parkirišču napolnilo do 100 % .
Zaključek
Pot je možno opraviti z enim vmesnim polnjenjem v NP Krka (1 urni postanek), problem nastane zaradi dolgotrajne vožnje, ne zaradi problema z dometom. Dolge vožnje so utrujajoče, zato sva se pri vožnji izmenjavala. Dodatna vrednost pa je še dobra družba, s katero je takšna pot zabavna in poučna.
Pot opravila Marjan Božič in Ignac Završnik, zapisal Ignac Završnik
V soboto 20. aprila 2018 sva se z ženo odpravila v okolico Beljaka (Villacha), kjer sva preizkusila prototipno električno vozilo Sion, ki ga razvija Sono Motors iz Nemčije (https://sonomotors.com/). Prototipnost vozila se kaže tako v notranjosti (še veliko zadev je nedodelanih ali pa imaš občutek, da so jih privlekli na plano iz prejšnjega stoletja) kot tudi zunanjosti (npr. solarni paneli niso na isti višini kot je karoserija, glasnost mehanizma pri odpiranju vrat in podobno). Prototip Sion je namreč ročno izdelan in je tako tudi narejen bolj špartansko.
Priključki za polnjenje so CSS in Type 2 (11 kW polnjenje, v končni verziji bo morda 22 kW). Ima tudi šuko vtičnico, ki po besedah razstavljalca omogoča napajanje električnih naprav z 230V napetostjo do moči 3 kW. Sončni paneli, ki obdajajo avto po celi površini, naj bi (na jugu Nemčije) omogočali dovolj energije za 3000 km do 4000 km letno (na prizorišču so, na račun sonca, bojda polnili akumulatorje z močjo okrog 700 W). Koliko dodatne električne energije za hlajenje na soncu razgretega vozila pa bi potrebovali ob začetku vožnje pa ni podatka.
Glede prostornosti je potrebno vedeti, da je dno vozila v kabini zelo visoko (predvidevam da na račun akumulatorjev, ki so pod vozilom). Na žalost je tako tudi skromnejši prostor za noge na zadnjih sedežih (ne predstavljam si odraslo osebo, da bi se peljala zadaj), kot tudi spredaj pri sovozniku (!). V sovoznikovem sedežu sem namreč moral imeti noge, kljub pomaknjenemu sedežu nazaj, skrčene. To se mi zdi ena od najbolj problematičnih točk pri avtomobilu. V voznikovem sedežu pa je bilo zame dovolj prostora (sicer ne spadam med visoke ljudi). Dobra stran zadnjih treh sedežev pa je ta, da jim lahko spreminjamo naklon (vsakemu posameznemu sedežu).
Zaradi visokih tal v vozilu je tudi prostornost prtljažnika nekoliko manjša, čeprav je uporabnost prtljažnika, zaradi ravnega dna in prekucljivih sedežev, še vedno precej dobra.
Avto lahko večinoma peljemo samo s stopalko za »plin«, ker odvzem plina omogoča rekuperacijo. Osebno sem sicer pričakoval nekoliko močnejšo rekuperacijo pri popolnem odvzemu plina, kljub temu pa je zadeva pri dokaj mirni vožnji precej uporabna in večinoma ni potrebe po pritiskanju zavore. Od vozila se pričakoval tudi nekoliko večje pospeške, je pa res, da nisem pritisnil plina »do konca«. Pri zelo počasni vožnji vozila ni slišati (očitno še nimajo vgrajenega varnostnega »piskača«), po pritisku na plin pa se konkretno zasliši motor.
Vozila Sono naj bi začeli prodajati v začetku leta 2020, gre pa za »crowninvesting« shemo, kjer s prednaročili financiramo izdelavo vozil.
Ali bi kupil Sona? Verjetno ne zaradi premalo prostora za noge pri sovozniku ali na zadnjih sedežih. Predvidevam namreč, da dimenzij vozila ne bodo spreminjali. Vsem morebitnim kupcem pa pred nakupom priporočam, da se, razen v šoferski sedež, usedejo tudi na druge sedeže. Oblika vozila mi tudi ni najbolj všečna, čeprav me samo to ne bi odvrnilo od nakupa. Drugače se mi zdi koncept EV z vgrajenimi sončnimi celicami in DC/AC pretvornikom s šuko vtičnico zelo zanimiv.
Pot iz Smrjen v Ljubljano,Maribor,Mursko Soboto,Maribor,Ljubljano in Smrjene
na to, da je ugodno vreme in da imam pot v Mursko Soboto na mini sestanke k svojemu poslovnemu partnerju sem se danes odločil izpeljati še en test. Poraba na avtocesti, če peljem normalno – med 100 – 120 km/h se pravi, da ne vozim za tovornjaki v zavetrju in šparam vsak kW – skratka neke vrste komfortna vožnja za moje pojme – vožnja brez skrbi in normalno prehitevanje v drugem delu za nazaj pa vožnja v zavetrju za šleper majstri. Temperatura je bila ob štartu 11 potem popoldne pa okoli 20 stopinj celzija. Klime nisem uporabljal ker ni bilo potrebe. Prvi del poti je bila poraba cca 13.3 kWh/100 km kar pomeni, da bi s tako vožnjo brez problema prevozili 200 kilometrov. Omembe vredno je še to, da sem imel zimske gume na avtu – za nazaj pa ne! Ja gume sem šel menjat v Mursko Soboto ker so tam monterji prijazni! Štartal sem od doma s 100% in na klancu dodal še 3 kilometre “overcharged” – ja korejci dopuščajo overcharge – google če vas zanima kaj to je.
V Mariboru sem na Lidl hitri polnilnici iz 33% dodal na 80% cca 15 kWh mi je nafilalo v 20 minutkah (WC in čokoladni krofi) in gasa v MS! Po menjavi gum v Veščici v Murski Soboti sem resetiral trip meter in števec za porabo. Od tam sem se odpeljal nazaj do Lidla, skočil na wc in potem po eno kokakolo in gasa dalje. Dopolnil sem ga na 84%. Tokrat sem peljal kot po jajcih in se nalimal ruskemu šleperistu za rit. Mislim, da me sploh ni opazil razen, ko sem na cestninski postaji zavil na levi pas, ki je za avtomobile in si našel drugo žrtev. Večinoma sem peljal po števcu 90 – 95 km/h bilo je tudi par upočasnjenih voženj tam okoli Celja. Vse zanima poraba verjetno… ja ko sem prišel v Ljubljano za Kolinsko – BTC tam ko je Bezenškova ulica se mi je smejalo… Poraba 8.9 kWh/100km in porabil 34% baterije (122km).
Rezultat? S takim cincanjem bi lahko po AC legitimno naredili 300 km z malo korejsko baterijico. Da se razumemo, ko gledam ostale vlogerje in vozijo še počasneje po AC menim, da to ni varno početje, če te prehiteva tovornjak, še posebej ko ti trobi in žuga z debelimi prsti… Povprečna hitrost, ko sem se prebijal čez gužvo v Ljubljani je padla na 80 km/h, ko sem se parkiral. Od Veščice do Bezenškove v Ljubljani sem se peljal 2:23 minut in prevozil 179,5 km.
V spodnjo galerijo sem pripel slike po vrstnem redu. Iz Smrjen -> Škofljico -> Ljubljana,Bezenškova -> Ljubljana,Plemljeva -> Maribor,Lidl,Ptujska -> MS,Veščica -> MB,Lidl,Ptujska -> LJ,Bezenškova -> Škofljica -> Smrjene. Danes sem naredil 435 km, povprečno porabo imel 11 kWh/100km in povprečna hitrost 87 kmh.
17567|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_072331-150×150.jpg,17568|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_072656-150×150.jpg,17569|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_080313-150×150.jpg,17570|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_082005-150×150.jpg,17571|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_082006-150×150.jpg,17572|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_082648-150×150.jpg,17573|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_092935-150×150.jpg,17574|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_094746-150×150.jpg,17575|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_094750-150×150.jpg,17576|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_101422-150×150.jpg,17577|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_103146-150×150.jpg,17578|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_103825-150×150.jpg,17579|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_103834-150×150.jpg,17580|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_104702-150×150.jpg,17581|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_122656-150×150.jpg,17582|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_124503-150×150.jpg,17583|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_134045-150×150.jpg,17584|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_134052-150×150.jpg,17585|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_150803-150×150.jpg,17586|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151323-150×150.jpg,17587|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151327-150×150.jpg,17588|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151915-150×150.jpg,17589|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151917-150×150.jpg,17590|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_151919-150×150.jpg,17591|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_152325-150×150.jpg,17592|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_152333-150×150.jpg,17593|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_154801-150×150.jpg,17594|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_154807-150×150.jpg,17595|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_161027-150×150.jpg,17596|https://demssi.live/wp-content/uploads/2018/04/20180411_161043-150×150.jpgAja… pa vse štiri gume mi je ratalo zbasat v prtljažnik… 🙂
Upravljanje soglasja
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.