Drugi junij 2026, večer. Na zaslonu se v oknu Zooma izmenjujejo obrazi kolegov z vseh koncev sveta. Srečanje organizacije GEVA – Global EV Drivers’ Alliance – poteka tako kot že nekaj let: na daljavo. Brez letov, brez hotelov, brez terminalov. Samo ljudje, podatki in pogovor.

Včasih se zdi, da je prav ta oblika srečanja najbolj iskrena. Ko izgine logistika, ostane vsebina.

Slovenija 2025: leto, ki je spremenilo tempo

Preden smo sploh začeli predstavitev, nas je ustavil en podatek.

V letu 2025 smo v Sloveniji registrirali 6419 novih BEV, kar pomeni 103,9-odstotno rast glede na prejšnje leto. Tržni delež je dosegel 11,2 %.

Slovenija še vedno zaostaja za evropskimi vodilnimi trgi: Avstrija je pri 21,5 %, evropsko povprečje pri 17,4 %. A smer gibanja ni več vprašanje interpretacije. Je statistika.

Električna mobilnost ni več nišni pojav. Postaja del standardnega avtomobilskega trga.

Marec 2026: trenutek, ki ga ni mogoče prezreti

Potem je prišel marec 2026.

V tem mesecu je bil v Sloveniji najbolje prodajani avtomobil Tesla Model 3 – 352 registracij, pred vsemi klasičnimi modeli, vključno z Nissanom Qashqaijem in Škodo Octavio.

Ko sem ta podatek predstavil na srečanju, je za trenutek nastala tišina. Nato so se v klepetu pojavili kratki odzivi kolegov v obliki pozitivnih emodžijev.

👏🔥⚡🙌

Ta trenutek ni pomemben zaradi enega modela ali ene znamke. Pomemben je, ker kaže premik v strukturi povpraševanja.

Polnilna infrastruktura: problem ni več količina

V DeMS-u že tretje leto zapored izvajamo neodvisno terensko ocenjevanje javne polnilne infrastrukture. Ne na papirju – v praksi: z lastnimi vozili, na realnih poteh. Lani 81 lokacij, več kot 6000 km, 200+ ur prostovoljnega dela, 10 različnih modelov EV.

Slovenija ima danes več kot 3200 javnih polnilnih mest, približno tretjina je ultrahitrih DC-polnilnikov nad 150 kW. To je solidna osnova.

A izkušnja uporabnika pokaže kaj drugega. Danes vprašanje ni več, ali polnilnica obstaja. Vprašanje je, ali deluje, ko jo potrebuješ. Zanesljivost, interoperabilnost, plačilna enostavnost, transparentnost cen, signalizacija – to postajajo ključni dejavniki, ki odločajo o tem, ali se bo voznik naslednjič mirno odpravil na pot.

Na srečanju smo to povzeli preprosto:

Mreža ni več glavno vprašanje. Konsistentnost je.

Večstanovanjske stavbe: sistemski problem zadnjega kilometra

To je tema, ki ostaja ena najbolj vztrajnih ovir že vrsto let.

Velik del prebivalcev živi v večstanovanjskih stavbah, kjer je polnjenje pogosto onemogočeno ne zaradi tehničnih omejitev, temveč zaradi administrativne previdnosti, nejasnih pravil in pomanjkanja standardiziranih pristopov.

Paradoks je očiten: kjer se prepove urejeno polnjenje, se pogosto pojavi neurejeno – improvizacije z gospodinjskimi vtičnicami in podaljški, ki povečujejo varnostna tveganja, ne zmanjšujejo.

Rešitve pa že obstajajo. Sistemi dinamičnega upravljanja obremenitev omogočajo varno in skalabilno polnjenje tudi v obstoječih objektih, pogosto brez večjih posegov v omrežje. Standard IEC 60364-7-722 to jasno definira, evropska direktiva EPBD 2024/1275 pa od držav članic zahteva aktivno prilagoditev regulative.

Izziv torej ni tehničen. Je implementacijski.

Laboratorij meri obljube. Mi merimo realnost.

Na srečanju smo predstavili tudi projekt, ki v DeMS-u zavzema posebno mesto.

Jeseni 2026 bo deset ekip z desetimi električnimi vozili prevozilo relacijo Ljubljana–Maroko–Ljubljana. Skupaj približno 80.000 km popolnoma električne vožnje.

Razlog za Maroko ni simboličen – je metodološki. Sahara, vročina, dolge razdalje in omejena infrastruktura predstavljajo pogoje, ki jih laboratorij ne more simulirati. Deset vozil na isti relaciji omogoča primerljive podatke in zmanjšuje anekdotičnost rezultatov.

To ni prva taka izkušnja. Lani smo z devetimi vozili prevozili pot do Severnega rta – več kot 70.000 km skozi Skandinavijo in čez arktični krog. Brez goriva.

• Severni rt · 2025Skozi Skandinavijo in čez arktični krog.
  9 vozil70.000+ km
• Maroko · jesen 2026Ljubljana–Maroko–Ljubljana.
  10 ekip~80.000 km

Tri prioritete naslednje faze

Ob zaključku smo izpostavili tri ključne pogoje za pospešitev elektrifikacije v Sloveniji.

• Stabilno in predvidljivo regulativno okolje. Investicije v vozila in infrastrukturo zahtevajo dolgoročno zaupanje. Nenadne spremembe spodbud ali pravil neposredno zavirajo trg – na obeh straneh: pri kupcih in pri operaterjih.
• Uporabniška izkušnja kot osnovni standard. Kartično plačilo, jasne cene in zanesljivo delovanje ne smejo biti konkurenčna prednost. Morajo biti minimum sistema.
• Transparentno in neodvisno merjenje kakovosti. Le merljive razlike ustvarjajo odgovornost. V kombinaciji z inteligentnim upravljanjem obremenitev to omogoča učinkovitejšo rabo obstoječega omrežja – tudi tam, kjer je nadgradnja predraga ali prepočasna.