Dva dneva električnih vozil, hranilnikov energije in sončnih elektrarn. Člani DeMS smo se odpravili pogledat, kaj ponujajo sosedje.
Arena Zagreb
EV Clinic
TeslaBjørn
Metron
2dneva sejma
11razstavljavcev vozil
3člani DeMS na obisku
ArenaZagreb
BH
ZapisalBlaž Hrovat
V zadnjem tednu oktobra je v Zagrebu potekal dvodnevni dogodek o električnih vozilih, hranilnikih električne energije, sončnih elektrarnah in vsem, kar spada zraven.
Zato smo se člani DeMS Matjaž, Saša in Blaž odločili, da ga obiščemo. V jutranjih urah smo se dobili v Krškem, kjer nas je član Damjan pogostil z jutranjo kavo, takoj zatem pa smo se odpravili proti Zagrebu, natančneje v Areno Zagreb.
Arena Zagreb, prizorišče sejma
Kdo se je predstavil
HrvaškaEV Clinic
Zelo znano podjetje, ki obnavlja baterije, motorje in vse druge komponente električnih vozil. Popravila so strokovna, kakovostna in z garancijo. Gostilo je youtuberja TeslaBjørna, ki smo ga tudi srečali in poslušali.
Slovensko podjetje, ki se ukvarja s polnilnimi kabli ter prenosnimi in domačimi polnilnicami. Znano je tudi po predelavi fosilnega vozila v električno, ki je pred leti doseglo svetovni rekord z nekaj več kot 800 km vožnje brez polnjenja.
Na odruPredavanja in paneli
Oba dneva so potekala predavanja in okrogle mize o stroških, izbiri vozila in o razlikah med vozili iz EU, Kitajske in ZDA.
Vozila na ogled
Na dogodku so bila predstavljena različna električna vozila, ki smo si jih lahko pobliže ogledali:
Porsche Hrvaška (Macan, Cupra, ID.7)
Zeekr
Lynk & Co
Dongfeng
Renault
BYD
Geely
Volvo
Mazda
Tesla
Rimac
Označene znamke smo si podrobneje ogledali: Zeekr, BYD in Mazdo.
Kaj so izvedeli obiskovalci
Konec drugega dne so obiskovalci lahko izvedeli, kakšne so razlike med električnimi vozili, hibridi in vozili z notranjim zgorevanjem, predvsem pri stroških servisiranja, ter na kaj biti pozoren in kako izbrati vozilo, ki ustreza njihovim potrebam.
Govorci na odru so se poglobili tudi v razlike med vozili, izdelanimi v EU, na Kitajskem in v ZDA.
Predavanja in paneli na odru
Dogodek se je končal s sproščenim pogovorom o razvoju električne mobilnosti med večjimi imeni v svetu e-mobilnosti:
Vanja Katić
youtuberja Bjørn in Kokkolan
lastnik podjetja za diagnosticiranje baterij Aviloo
Odprto pismo DeMS: Za alpske doline, ki dihajo čisto
Poziv k uvedbi pozitivne diskriminacije električnih vozil v alpskih dolinah
Dolina Vrat
Logarska dolina · Mangart
Dolomiti
4naslovniki pisma
3razlogi, zakaj je EV del rešitve
3dobre prakse doma in v tujini
4predlogi DeMS
Naslovljeno na
Zavod za varstvo narave Republike Slovenije
Občina Kranjska Gora
Kabinet predsednika Vlade RS
Ministrstvo za infrastrukturo (sekretar Jernej Pavlič)
Bohinj
Alpske doline potrebujejo pametne rešitve, ne slepe prepovedi
V Društvu e-Mobilnost Slovenija (DeMS) z zaskrbljenostjo spremljamo odločitve, ki se v zadnjem času sprejemajo glede prometnih ureditev v slovenskih alpskih dolinah – predvsem v dolini Vrat.
Sprejeti ukrepi, ki vključujejo prepoved parkiranja pri slapu Peričnik in zmanjšanje števila parkirišč, ne razlikujejo med vozili na notranje izgorevanje in nizkoemisijskimi električnimi vozili.
Tak pristop ne prispeva k varovanju narave– nasprotno, zavira trajnostno mobilnost in odvrača prebivalce ter obiskovalce od okolju prijaznejših rešitev.
Planica
Zakaj je električno vozilo del rešitve, ne problema
Električna vozila:
ne predstavljajo tveganja razlitja goriv,
ne povzročajo izpušnih emisij,
in občutno zmanjšujejo hrup v občutljivih naravnih območjih.
S tem ko jih obravnavamo enako kot bencinska ali dizelska vozila, kaznujemo tiste, ki že danes izbirajo čistejšo obliko mobilnosti.
Dobre prakse: Logarska dolina, Mangart in Dolomiti
V Sloveniji imamo že primere, ki kažejo, da drugačen pristop deluje:
v dolini Vrat in drugih alpskih dolinah določijo posebna parkirna mesta za električna vozila,
uvedejo oprostitve ali znižane vstopnine za EV,
omogoči parkiranje električnih vozil tam, kjer je trenutno prepovedano iz varnostnih razlogov,
sprejme enotna nacionalna strategija, ki bo upoštevala posebnosti nizkoemisijskih vozil v vseh alpskih dolinah in varovanih območjih.
»Slovenija potrebuje enotno strategijo, ki ne kaznuje trajnostne mobilnosti, temveč jo spodbuja – zlasti tam, kjer je narava najbolj občutljiva.«
Zaključek
Zmanjšanja emisij, hrupa in onesnaženja ni mogoče doseči z izključevanjem vseh vozil enako. Rešitev je v pozitivni diskriminaciji električnih vozil, ki že danes prispevajo k tišjim, čistejšim in varnejšim dolinam.
Slovenija ima priložnost, da postane zgled, kako lahko varstvo narave in električna mobilnost sodelujeta – ne tekmujeta.
Pobuda za počasno polnjenje na večjih parkiriščih in pri železniških postajah
Predlagamo, da se na takih lokacijah uredijo posebna počasna polnilna mesta z močjo do 3 kW, ki bi delovala s preprostimi polnilnicami brez prijave.
Parkirišča P+R
do 3 kW, ves delovnik
brez prijave
180 minomejitev večine obstoječih polnilnic
3 kWpredlagana moč počasnih polnilnih mest
100+ kmenergije v osmih urah polnjenja
3–7 kWstandard ob postajah na Nizozemskem in Norveškem
Spoštovani,
v Društvu e-Mobilnost Slovenija se zavedamo, da je elektromobilnost eden ključnih stebrov pri zmanjševanju lokalnih izpustov CO2 in drugih škodljivih snovi v zraku. Obenem podpiramo tudi razvoj javnega potniškega prometa, ki predstavlja enako pomemben del zelene preobrazbe.
Čeprav število polnilnih mest v Sloveniji vztrajno raste, opažamo, da na parkiriščih tipa P+R ter drugih večjih parkiriščih pogosto manjkajo polnilna mesta, namenjena daljšemu parkiranju – torej za celoten delovnik. Večina obstoječih polnilnic omogoča uporabo do 180 minut, po izteku pa se zaračunava dodatna taksa, ki hitro preseže dejanski strošek porabljene električne energije.
P+R Barje Ljubljana
Predlog rešitve
Predlagamo, da se na takih lokacijah uredijo posebna počasna polnilna mesta z močjo do 3 kW, ki bi delovala s preprostimi polnilnicami brez prijave.
Danesdo 180 minutpo izteku dodatna taksa, ki hitro preseže strošek porabljene energije
Predlog DeMSdo 3 kW ves delovnikpreproste polnilnice brez prijave
Pri izvedbi je pomembno zagotoviti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi, saj uporaba navadnih »šuko« vtičnic brez nadstreška ali zaščite ni primerna. Številne prenosne polnilne postaje, kot na primer Teslina prenosna polnilna postaja, niso vodoodporne (IP43), zato je nujno uporabljati varno, vremensko odporno in namensko opremo.
Primer Oslo
Takšna polnilna mesta bi:
omogočala celodnevno polnjenje vozil zaposlenih ali obiskovalcev mesta,
bila lahko fizično ločena ali delno zaprta, kar bi preprečilo zaparkiranje z vozili, ki se ne polnijo,
omogočala enostavnejše zaračunavanje brez zapletene infrastrukture,
omogočala trikrat večje število polnilnih mest na enakem prostoru,
bila bolje izkoriščena, saj bi vozniki vozila pustili priključena ves delovnik.
Po naših podatkih so številne obstoječe polnilnice na teh parkiriščih pogosto neizkoriščene prav zaradi časovne omejitve. Z uvedbo počasnih polnilnic bi lahko voznik v osmih urah pridobil dovolj energije za vsaj 100 kilometrov vožnje, kar presega povprečno dnevno razdaljo slovenskega voznika.
Izračun DeMS
3 kW×8 h=24 kWh≈120–160 km
Pri porabi 15–20 kWh/100 km in brez upoštevanja izgub pri polnjenju.
Primer Monaco
V tujini tovrstne prakse že dolgo obstajajo – na Nizozemskem in Norveškem so počasne AC-polnilnice z močjo 3–7 kW standard na številnih parkiriščih ob postajah in poslovnih središčih. Tam se je pokazalo, da so tovrstna mesta stroškovno učinkovita in spodbujajo uporabo javnega prevoza pri voznikih električnih vozil.
Manjše moči na Norveškem
Tovrstna rešitev bi dodatno spodbudila uporabo javnega prevoza, saj bi vozniki električnih vozil lahko avto pustili na obrobju mesta in v središče nadaljevali z avtobusom ali vlakom. S tem bi prispevali k čistejšemu zraku, manjšim prometnim gnečam ter učinkovitejši uporabi javne infrastrukture.
Povabilo k sodelovanju
Zavedamo se, da so komercialni ponudniki polnilnih mest za tak model manj zainteresirani, a verjamemo, da bi lahko bil projekt zanimiv za:
občine,
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
upravljavce večjih parkirišč,
ter ponudnike polnjenja (npr. Gremo na elektriko, Petrol in druge).
V društvu DeMS smo prepričani, da je počasno polnjenje na večjih parkiriščih majhen korak z velikim učinkom – tako za uporabnike kot za okolje.
Štirinajst članov DeMS, devet električnih vozil in 8.000 km do Severnega rta in nazaj. Z najsevernejšim Teslinim lightshowom na svetu in severnim sijem za nameček.
Slovenija → Nordkapp
8 Tesel + Hyundai Kona
severni sij
8.000km na elektriko
14članov DeMS
9električnih vozil
1najsevernejši lightshow na svetu
BM
ZapisalBoštjan Marolt
Prolog
Srečanje v alpski dolini
V alpski dolini sredi celinske Evrope se srečata jelen in los:
LosUh, ta vročina in gneča, res ne zdržim več!
JelenPa saj ni tako hudo, čeprav se res vse bolj kuha. Kam pa bi šel?
LosTja na daljni sever, tam bo hladneje ter lepa in čista prostranstva.
JelenPa je daleč do tja?
LosKakšnih 4000 km bo do Severnega rta, ampak ti ne boš zmogel.
JelenZakaj ne bi zmogel? Brez postanka sicer res ne bo šlo, ampak saj moram vmes kaj pozobati in odtočiti, kaj tebi tega ni treba?
LosAh, jaz to zdržim, poglej moje lopatasto rogovje, to mi daje prvinsko moč.
JelenDaj nehaj se hvaliti in široko ustiti, prepričan sem, da pridem tudi jaz. Morda celo hitreje od tebe, saj lahko tečem mnogo hitreje in lažje.
LosHahaha, ti nikoli ne prideš na Severni rt, to zmorem le jaz, ti boš prej zmrznil in za vsakim vogalom upehan dotakal. Z mojo tolščo tega ni treba, le trikrat na celi poti se ustavim, mehur imam pa večji od tebe. Hahaha.
JelenSi upaš staviti, da bom jaz bolj spočit prispel in morda te celo prehitim?
LosSi pa res neverjeten, da mene izzivaš. Prav, pa tekmujva in zmagovalec pobere častni naziv: Severni …
Pot v enem pogledu
Od Žirovnice do Severnega rta
Žirovnicazbor ob 5. uri, štrudelj
Münchenprvi postanki
BerlinTesla Gigafactory
Rostocktrajekt Huckleberry Finn
Söderhamnkamping hišice
Luleåkonec Botnijskega zaliva
Arktični krogŠvedska → Finska
Repvåghotel brez posadke
Honningsvågzadnje krmišče
Severni rtnajsevernejši lightshow
RovaniemiBožičkova vas
Domovprek Baltika, Poljske, Češke in Avstrije
Povlecite vodoravno za celotno pot · črtkano: trajekt čez Baltsko morje
Ponedeljek, 15. 9.
Mladi jelenčki na poti proti severu
Mladi jelenčki s pogonom na elektrončke jo torej mahnemo proti severu. Iz različnih koncev Slovenije se zberemo na krmišču (superchargerju) v Žirovnici, kjer nas Nani preseneti z domačim štrudljem.
Ekipe DeMS, zbrane na superchargerju v Žirovnici
Ob petih zjutraj na zaspani ponedeljek jo mahnemo na pot skozi karavanški predor in po turski avtocesti do bavarskega morja, kjer ima večina prvi postanek. Tisti malo bolj odporni na bolečine v mehurju pa celo tja do Münchna. Kaj češ, nekateri smo malo starejši in se ustavimo vsaki dve uri, spet drugi pa kakor vedo, da je za njih bolje. Po nemških avtocestah pogosto leti prek 200 km/h in razdalja hitro kopni.
Dolga ponedeljkova pot do Rostocka
Ponedeljek je dolg in zaradi visoke hitrosti naporen. Prek 1000 teh losovih km zmoremo z nekaj postanki, tudi z berlinskim pri Tesla Gigafactory. Postanki lahko trajajo le 5 minut, včasih pa tudi 20 minut, kar je komaj dovolj za obisk kratke potrebe.
Popolnoma v skladu z lokalno zakonodajo
Postanek pri Tesla Gigafactory Berlin
Postanek pri obratu hitre prehrane
Zvečer se slovenski jelenčki uspemo zbrati in prešteti na zadnjem nemškem krmišču v Rostocku, pred trajektnim pristaniščem za Švedsko.
Poleg sedmih različnih modelov Tesel iz Žirovnice je tu še osma, ki nam je že dan prej pobegnila do Berlina, ter deveti jelenček v obliki Hyundaia Kone. Ta je na pot krenil že sredi noči, predvsem zaradi strahu pred nevšečnostmi na polnilnih mestih drugih ponudnikov. Žal še nima vgrajene Tesline navigacijske infrastrukture, ki poskrbi za brezskrbna potepanja na dolgih poteh.
Vseh 14 članov DeMS se torej v večernih urah vkrca na Huckleberryja Finna in v malih kabinah na tem ogromnem trajektu prespimo plovbo prek Baltskega morja.
Torek, 16. 9.
Prečkanje Baltskega morja
Mrzlo in vlažno jutro na trajektu nas kar napodi v kabine naših vozil. Razlike pri izkrcavanju tega velikana so tako velike, da prvo vozilo iz črede naredi že 100 km, preden zadnji po uri in pol komaj začutimo trdna tla pod kolesi.
Nič ne de, urno se odpravimo skozi švedske vasice in mesteca. Vsak s svojim tempom in po svoji poti, kakor komu navigacijski sistem predlaga. Nekateri se vozijo najprej bolj zahodno čez vasice in drevorede proti severu te skandinavske velikanke, spet drugi po hitrejših cestah proti vzhodu v smeri Stockholma. Le redko se dva jelenčka najdeta na istem krmišču.
Proti večeru se druščina zbere pred nočnim postankom v kamping resortu Söderhamn. Naša prisotnost vzbuja poglede zaradi številnih slovenskih tablic, hkrati pa tudi kakšen nejevoljen pogled zaradi zasedenosti polnilnih mest. Noč preživimo v ličnih kamping hišicah. Malce preglasni in izstopajoči očitno prestrašimo tudi roje obljubljenih komarjev.
Švedske hiške in seveda tudi nekaj komarjev
Na Švedskem obstajajo tudi vozila ICE AGE
Sreda, 17. 9.
Potovanje skozi Švedsko
Pretežno ravninska pokrajina nas razveseljuje z lepimi pogledi in tipično švedsko arhitekturo lesenih hišk. Kakor kateri posadki nanese ali se ji zalušta, naredi kakšen postanek v prekrasnem zalivu ali pa si privošči kakšno hitro hrano med postankom na polnilnici.
Kljub temu da ni več avtocest, so ceste lepe, vsakih nekaj kilometrov z dodatnim pasom za prehitevanje počasnejših fosilnih vozil. Številni radarji umirijo promet, ki pa se presenetljivo hitro odvija brez zastojev. Postanki zaradi nižjih hitrosti postajajo čedalje redkejši, včasih na tri do štiri ure. Zaradi mehurja je včasih treba še kje vmes ustaviti.
Do večera tako večinoma vsi vozimo po podobni trasi do konca zaliva Baltskega morja, kjer v kraju Luleå prenočujemo v še lepših kamping hiškah. Večerno druženje znova od nekod naplavi domačo »švedsko« grenčico in obilen lonec testenin za celotno druščino. Malce nagajivosti prelijemo še v raziskovanje električnih stebričkov za fosilna vozila, ki jih je treba v teh krajih zjutraj dogrevati. Nam z električnimi vozili tudi ta skrb odpade.
Nizko sonce
Četrtek, 18. 9.
Prestop v arktični krog
Po dobrih dveh tretjinah Švedske zapustimo obalni pas in kmalu dosežemo arktični krog. Tu prestopimo finsko mejo. Spremeni se tudi pokrajina: sama hosta in močvirja. Ceste so večinoma ravne in lepo vzdrževane, a omejene na 80–90 km/h. Pokrajina je enolična, malce zaspana, polnilni parki pa imajo tu zgolj 4–6 ročk, zato si ne želimo čredne vožnje.
Skupinska
Vsi zbrani na arktičnem krogu
Dvojica nam odtava proti severu, nevarno proti ruski meji, in številne kilometre premaguje po makadamskih poteh. Preostali jo švignemo hitro prek meje na Norveško, kjer nam sledi naš redni spremljevalec dež. V temnih večernih urah pripeketamo v Repvåg, kjer nas čaka razmajan hotel brez posadke. Nekako se razporedimo po dva in dva, eno od sob pa spremenimo v žurerski apartma.
Norveška cesta
Petek, 19. 9.
Prihod na Severni rt
Petek je dan za čudovit začetek. Muhasto severno vreme nam kdaj pa kdaj pošlje tudi sončne žarke, ko se odpravimo proti zadnjemu najsevernejšemu otočku naše celine. Do otočka nas vodi pot prek v skalo vklesanih tunelov in številnih lepih zalivov Severnega morja.
Sem pa tja ob cesti zagledamo severne jelenčke, ki nam včasih celo skočijo pred avtomobile. Na celi poti ne opazimo niti enega samcatega losa, kot bi se poskrili ali izumrli. V enem od tunelov se spustimo celo več kot 200 m pod morsko gladino in na drugi strani prispemo na otok z naseljem Honningsvåg.
Nočni pogled iz sobe
Tik pred ciljem
Tu je naše zadnje krmišče, nato pa se v strnjeni koloni s slovenskimi zastavicami odpravimo na Severni rt. Naša delegacija električnih jelenčkov popestri vetrovno panoramo za številne obiskovalce. Ogledamo si muzej, ki govori o življenju in odpravah na ta odmaknjeni konec sveta. Naredimo nekaj fotografij, ko nas ujame kakšen sončni žarek, in tako dočakamo večer na Nordkappu.
Naš prihod na to severno točko na bližnjem parkirišču počastimo s Teslinimi svetlobnimi efekti ali lightshowom, ki bi ga lahko vpisali v knjigo rekordov.
★
Najsevernejši Teslin lightshow na svetuDoslej najsevernejši lightshow na planetu, na kraju, kamor je mogoč dostop s civilnim vozilom.
Poleg avtodomarjev in nas, ki dogodek doživimo v idilični panorami, ga posnamemo še za preostalo vedoželjno domačo publiko.
Lightshow nad zalivom
Na poti proti prenočišču doživimo še avroro oziroma severni sij. Čudovite sence svetlobe na nočnem nebu nas ujamejo na temni nočni cesti, kjer presenečeni obstanemo in uživamo v opazovanju tega redkega pojava.
Še lepše igre svetlobe nato doživljamo v hotelu, ko pojav večkrat v noči lahko opazujemo s svojih postelj ali terase, saj se nočno nebo ustrezno razjasni. Noč si krajšamo z zabavo v našem toplem kotičku ob prigrizkih, kjer nas kratkočasi vicmajster, grejemo pa se z domačo neobdavčeno ter finsko »kačjo slino«.
Severni sij
Sobota, 20. 9.
Zadnji dnevi na severu
Sobota nam postreže še z lepšim vremenom, zato jo mahnemo nekoliko južneje in obiščemo še najsevernejše urbano mesto. Vožnja po obali zalivov in fjordov je pravo doživetje. Popestrijo jo v skalo izklesani tuneli in viseči mostovi, vse skupaj pa je en sam čudovit razgled in prava paša za oči.
Na poti pogosto vidiš jelenčke v manjših skupinicah. Priskakljajo na cesto in ohromijo promet, kot nekakšni policisti, slednjih namreč ni videti.
Po severnih poteh
Naftna ploščad pred vhodom v najsevernejše mesto
Večer pred odhodom pripravimo še dva lightshowa, tudi na slovensko himno, in enega prav na Severnem rtu.
Naslednje jutro se poslovimo od našega vikinga Jurija, ki nadaljuje tritedensko vijuganje po norveških fjordih. Čreda se nato razkropi že pred vstopom v finska močvirja. Sem pa tja se posadke srečajo na kakšnem polnilnem mestu. Poslednji jezdeci se najdemo še v Rovaniemiju, kjer v čisto pravi Božičkovi vasi izropamo trgovine.
Večina razkropljene črede se naslednji dan vrača prek Finske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke in Avstrije proti domu. Nekateri hitijo pripovedovat domačim o svojih doživetjih, drugi si na poti privoščimo še kakšno pravo finsko savno ali si ogledamo zanimiva mesta in se prijetno zabavamo v dobri družbi.
Sklepna misel
Vsi jelenčki se varno in srečno vrnemo domov. Mala malica je teh 8.000 km na štrom, tako gladko in lahkotno jih je premagovati.
Brez odvečne tolšče smo si prislužili naziv Severni jelen.Le kaj sploh še ostane losom?
Ekipa
Naj vas navdihne timsko delo štirinajstih članov DeMS, ki so sanje spremenili v resničnost:
DeMS-ov test · Žirovnica – Severni rt · september 2025
DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD
Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.
Tesla Model Y Long Range RWD
Žirovnica → Nordkapp
dva voznika
3646 kmod Žirovnice do Severnega rta
165,8 Wh/kmpovprečna poraba do Severnega rta
534 kmbrez polnjenja, še 12 % baterije
205 km/hnajvišja izmerjena hitrost
IZ
Zapisal · vtisi sovoznika: Matjaž PotrčIgnac Završnik
Celovita preizkušnja
Na tako dolgi poti je bilo dovolj časa za preizkus varčne vožnje, hitre vožnje in dolgoročne porabe dveh različnih voznikov, s čimer smo dobili realno povprečje porabe glede na različni slog vožnje.
Nemška jesen
Švedska jesen
Finska jesen
Norveška jesen
Prvi rezultati hitre vožnje: Žirovnica – Berlin
Najnovejši Teslin model se je izkazal kot izredno tih, udoben, varčen in presenetljivo učinkovit sopotnik v vseh razmerah. Brez posebnega napora smo dosegali rekorde tudi na daljših poteh – na primer od Žirovnice do Berlina v zgolj devetih urah in pol. Pri takšnem tempu je bila poraba nekoliko višja od povprečja.
Preizkusili smo tudi najvišjo hitrost modela Tesla Model Y Long Range RWD, ki je znašala 205 km/h, ob tem pa je vozilo ostalo stabilno in zanesljivo tudi pri zelo visokih hitrostih.
Vklop avtopilota je drugačen kot pri starem modelu, kar je mojega sopotnika nekoliko motilo. Tudi sam sem imel najprej problem pri vklopu avtopilota, vendar sem se hitro privadil. Kljub temu sem opazil, da ga zdaj zares lažje in hitreje vklopiš, saj je potrebnega precej manj truda kot pri starejšem modelu.
Največja hitrost vozila
Prva na cilju pri Gigafactory Berlin
Poraba 177 Wh/km
Celotno potovanje v dolžini 970 km smo začeli ob 5.05 in prispeli v Berlin ob 14.32, kar pomeni 9 ur in 27 minut. Povprečna hitrost, upoštevajoč postanke za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 km/h. Povprečna poraba je bila 177 Wh/km. Kljub temu smo na cilj prispeli 30 minut pred drugo uvrščeno ekipo.
Hitra vožnja: Žirovnica – Berlin
Start · 5.05ŽirovnicaSlovenija
970 kmprevožena razdalja
Cilj · 14.32BerlinGigafactory Berlin
9 h 27 minskupni čas s postanki
103 km/hpovprečna hitrost
177 Wh/kmpovprečna poraba
30 minpred drugo uvrščeno ekipo
Vsa vozila smo opremili z zastavami.
Pred vhodom v tovarno
Koliko zmore brez polnjenja?
Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.
Na Švedskem smo imeli priložnost preveriti, kaj Model Y LR RWD zmore brez vmesnega polnjenja.
Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.
Na daljši poti, dolgi več kot 500 km, se je vozilo izkazalo zanesljivo: iz Söderhamna ob 9.10 do Skellefteåja ob 16.52, prevoženih 534 km, z 12 % preostale baterije. Povprečna hitrost je znašala 69 km/h.
Brez polnjenja: Söderhamn – Skellefteå
Start · 9.10SöderhamnŠvedska
534 kmbrez vmesnega polnjenja
Cilj · 16.52SkellefteåŠvedska
Preostala baterija ob prihodu: 12 %
534 kmprevožena razdalja
12 %preostala baterija
69 km/hpovprečna hitrost
118 Wh/kmporaba pri 13 °C
Gneča v mestu
Dela na mostu
Omejitve na lokalnih cestah
Postanek in preverjanje polnilnega mesta
Poraba 118 Wh/km
Na poti smo se ustavili le za kavo in malico ter doživeli nekaj zastojev v mestih – kar je za sever Švedske precej nenavadno. Kljub temu je vozilo doseglo izjemno nizko porabo, le 118 Wh/km pri zunanji temperaturi 13 °C. V praksi to pomeni, da se lahko z Modelom Y vozite ves dan brez postankov za polnjenje.
Prometne razmere in opozorilni znaki na severu Evrope se razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma. Ena prvih posebnosti je srečanje s severnimi jeleni, ki si ceste delijo z vozili. Ob prvem srečanju je to presenečenje, pozneje pa postane rutina: upočasniš, počakaš, da žival prečka cesto, in nadaljuješ pot.
Nenavadni so tudi prometni znaki za smučarje na cesti, saj se smučarske poti včasih križajo z vozišči, in opozorila za snežne sani, ki imajo v severnih regijah urejene prehode čez cesto.
Ko cesta postane smučarska proga.
Najbolj severni Teslin Supercharger na svetu
V Honningsvågu stoji Teslin Supercharger, ki velja za najbolj severnega na svetu. Obiskali smo ga in zasedli z osmimi vozili iz Slovenije – prizor, ki je za te kraje precej nenavaden.
Najsevernejša točka evropske celine (polotok v Norveški).
Angleščina
North Cape
[nɔːrθ keɪp]
Pogosto uporabljen izraz v turističnih vodičih.
Norveščina
Nordkapp
[ˈnɔrˌkɑp]
Uradno ime polotoka in občine.
Finščina
Pohjoiskärki
[ˈpohoisˌkærki]
Pogosto v finskih turističnih besedilih.
Norveščina (alternativa)
Nordkappen
[ˈnɔrˌkɑpːən]
Nanaša se na turistično območje ali klif ob rtu.
Norveščina (geografska)
Nordkappfjellet
[ˈnɔrˌkɑpˌfjɛlːɛt]
Nanaša se na goro ali klif tik ob rtu.
19. septembra 2025 smo dosegli svoj končni cilj – Severni rt. Števec je pokazal 3646 km iz Žirovnice, skupaj smo porabili 604,8 kWh, povprečna poraba pa je znašala 165,8 Wh/km. Ob tem smo se pridružili tudi dolgoletni tradiciji – na Severnem rtu je običaj, da se ob uspešnem prihodu nazdravi s kozarcem penine, kar smo seveda tudi mi storili.
3646 kmod Žirovnice
604,8 kWhskupaj porabljene energije
165,8 Wh/kmpovprečna poraba
Pogled iz Severnega rta
★
Nekaj, kar nas bo zapisalo v zgodovinoNajbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu
Obenem smo postali del zgodovine – izvedli smo najbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu. Ne verjamete? Vprašajte umetno inteligenco, na primer @Grok: kdo je prvi izvedel najbolj severni Tesla svetlobno-zvočni spektakel?
Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla
Vrnitev domov je potekala brez težav, a primerjava porabe kaže, da smo v Nemčiji vozili nekoliko manj varčno, zato je bila pot nazaj nekoliko bolj potratna. Domov se nam je mudilo – po tako dolgi poti je vsak kilometer preveč. Pot smo zaključili na Teslinem Superchargerju v Žirovnici, kjer smo ponovno polnili baterije in se poslovili od te severne pustolovščine. Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.
Končni rezultati
Norveški zaliv
IZ
Ignac Završnik
Zapisal
P. s.
»Pritožbe« nad številom zasedenih polnilnih mest na Finskem. Blaž, saj bo bolje, samo slovenskih turistov z električnimi vozili je precej.
V štirih letih, odkar vozim Model Y, se je kar nekaj stvari spremenilo, razvoj je šel naprej, nekaj pa ostaja enakih oziroma je bil novosti deležen tudi moj »stari« avto (programske nadgradnje, med njimi tudi prilagodljive dolge luči).
Ob predstavitvi novega Modela 3 so odstranili obvolanske ročice, pri novem Modelu Y so levo vrnili, ampak je okrnjena glede na staro, samo navzdol in navzgor jo je možno malo premakniti, za vklop smernikov. Da so jo vrnili, je zelo dobrodošlo. Desne za prestavljanje nisem pogrešal, še posebej, ker je avto sam ob začetku vožnje po kratkem pritisku zavornega pedala preklopil večinoma v pravo smer vožnje.
Navodila za aktivacijo smeri
Mi pa ni všeč, da se pri novem Modelu Y za razliko od novega Modela 3 gumb za vklop tempomata ali avtopilota vede drugače. V meniju lahko izberemo, ali bomo s pritiskom desnega vrtljivega gumba vklopili tempomat ali avtopilot. Ni možnosti, da bi z enim klikom vklopili nekaj, z dvema nekaj drugega. Med vožnjo je še možno v meniju z avtopilota preklopiti na tempomat, na avtopilot nazaj pa ni možno, če ni avto parkiran. Potrebe po preklapljanju niti ne bi imel, če bi se avtopilot vedel kot pri starejših vozilih – tam po izklopu z vrtenjem volana npr. ob menjavi pasu na avtocesti ostane tempomat aktiven, tu pa se oboje izklopi, kar pomeni, da je treba ob vsakem takem manevru z občutkom pritisniti pedal za plin.
Avtopilot je sicer tudi na severu na navadnih cestah deloval dobro, celo po cestah brez črte na sredini se je lepo držal desne polovice. Le včasih je morda preveč sunkovito malenkostno vrtel volan v eno in drugo smer, namesto da bi ga držal pri miru. Zanimivo, da takega vedenja iz svojega avta nisem vajen, je pa res, da nisem mogel primerjave delati na istih cestah.
Takšne ceste ne predstavljajo težav.
Zanimivo je tudi, da na severu Švedske znakov za omejitev hitrost 110 km/h ni prepoznaval. Včasih je za trenutek na zaslonu pokazal znak, nato je ta izginil. Pri drugih težav ni bilo, samo pri vseh za 110. Ugibam, da sta morda enki preveč skupaj, da bi ju pravilno prebral. Po drugi strani pa že na jugu Švedske teh težav ni bilo več. Pa nisem opazil, da bi bili znaki tam kaj drugačni.
Omejitve
In še to glede avtopilota oziroma tempomata … želel bi si, da bi pri Tesli ohranili delovanje, da ko se na zaslonu dotakneš znaka za omejitev, nastavi to omejitev na tempomatu, ne pa da se z dotikom izklaplja in vklaplja opozorilo za prekoračitev hitrosti, za nastavitev hitrosti pa moraš s prstom tiščati prikazani prometni znak par sekund. Izklop opozorila narediš verjetno samo enkrat med vožnjo, hitro nastavljanje hitrosti pa pride prav večkrat.
TMY Long Range
Drugače je novi model za vožnjo udobnejši (mehkejše vzmetenje), k udobju v vročini ogromno pripomore prezračevanje sedežev, zabavna popestritev pa je lahko tudi ambientalna osvetlitev, ki utripa po glasbi in v barvi sličice predvajane skladbe. Seveda je možno vse skupaj tudi izklopiti za zbrano vožnjo brez motenj.
Lars in Alan, ekipa Cyberlocos, s Cybertruckom potujeta po svetu: 60 držav in 100.000 km. Slovenija je bila njuna 32. država, DeMS pa jima je pomagal pri predstavitvi v Ljubljani.
V poznih večernih urah 1. septembra 2025 je na naš društveni e-poštni naslov prispelo sporočilo z naslovom »Cyberlocos coming to Ljubljana«. Na prvi pogled je delovalo kot še eno izmed številnih neželenih sporočil, a vsebina je razkrila nekaj povsem drugega. Svojo pot sta začela v ZDA, nadaljevala čez Južno Ameriko (Peru, Bolivija, Čile, Argentina, Urugvaj, Brazilija), zdaj pa ju pot vodi po Evropi. Po priporočilu iz Latvije sta naletela na naš naslov in nas prosila za pomoč pri promociji poti v Sloveniji. Prošnja se je hitro razširila po skupnosti in odločili smo se, da jima pomagamo.
Predstavitev pred hotelom Grand Plaza
Najboljša rešitev je bila predstavitev ekipe Cyberlocos z njihovim Cybertruckom pred hotelom Grand Plaza v Ljubljani. Dogodek smo organizirali s pomočjo našega člana, sponzorsko podporo pa je prevzel tudi hotel. Poleg tega smo povabili novinarje, kar je obrodilo sadove: na portalu Siol.net je o dogodku poročal Gregor Pavšič.
Čeprav so mediji pogosto skeptični do elektromobilnosti, je prav vzdrževanje stikov z njimi ključnega pomena.
Na dolgi poti z električnim vozilom
Tudi leta 2025 se še zmeraj zastavlja vprašanje, ali lahko z električnim vozilom potujemo na dolge relacije. Lars in Alan Cyberlocos sta si zastavila cilj prepotovati 60 držav in narediti 100.000 km. Ampak ne z najbolj aerodinamičnim ali res zelo energetsko učinkovitim vozilom z res ogromno baterijo. Odločila sta se za Tesla Cybertruck, neprebojni poltovornjak, vozilo, dolgo skoraj 6 metrov. Še ena prepreka je, da je iz Združenih držav Amerike, kar pomeni, da je priključek za polnjenje čisto drugačen, zato potrebujeta pretvornike. Na Teslinih polnilnicah lahko polnita samo na različici 2 (V2), tako da to predstavlja dodatno oviro.
Tesla Cybertruck
Najbolj znan poltovornjak na svetu je seveda Teslin Cybertruck s svojo nenavadno obliko. Je poltovornjak s kesonom, ampak s čisto drugačno obliko, kot smo je vajeni. Tudi vsa zunanjost je narejena iz nerjavečega jekla in služi kot struktura vozila. Prvič je Tesla naredila 800-voltni sistem, kar pripomore k zelo hitremu polnjenju. Na Slovaškem je Cybertruck ob odprtju najhitrejše polnilnice, kjer je bil prisoten tudi DeMS, dosegel moč polnjenja 404 kW.
Cybertruck vsebuje veliko inovacij, ki so jih pri Tesli uporabili prvič. Npr. zadnje krmiljenje koles ter steer-by-wire, kar pomeni krmiljenje brez volanskega droga, ampak neposredno z žicami, povezanimi s servomotorčkom (v resnici sta kar dva, če en odpove). Podpira tudi V2L, kar pomeni vtičnice, iz katerih lahko vzameš energijo iz vozila in napajaš vozilo, skiro, sesalec, hladilnik itd. Notranjost vozila je značilna za Teslo, torej je minimalistična. Vse, kar potrebuješ, je vedno na enem mestu, in to na zaslonu. Kot je znano, ima Tesla programsko najbolj dovršen sistem v celotni avtomobilski industriji.
123 kWhbruto kapaciteta baterije
600 KMdva motorja skupaj
4,3 s0–100 km/h s tremi tonami mase
~300 kmrealen doseg po podatkih Cyberlocos
Vozilo ima 123 kWh bruto kapacitete baterije ter dva motorja, skupno 600 konjskih moči. Do 100 km/h s tremi tonami mase pospeši v zgolj 4,3 sekunde. Realen doseg vozila je po podatkih od Cyberlocos dobrih 300 km. Na kratko, neprebojni poltovornjak s športnimi pospeški ter ogromno prostora, kot sta rekla Cyberlocos, gre za popolno vozilo za potovanje okoli sveta.
Na poti do Guinnessovega rekorda
Slovenija zanju predstavlja že 32. državo na njuni poti. Ob prihodu v 34. državo bosta uradno podrla Guinnessov rekord.
To samo potrjuje, da je odgovor na vprašanje »Ali je z električnim vozilom mogoče potovati na dolge razdalje?« odločen »DA«.
Vtisi z dogodka
SOSaša Odlazek
Cybertruck je impresivno vozilo futurističnih oblik. Globok vtis naredi tako z videzom, saj so pri Tesli zanj izbrali eksoskelet iz ultratrdega nerjavečega jekla in je tako na voljo le v svoji značilni srebrni barvi, kot tudi s svojo velikostjo. Skratka, to neprebojno vozilo ne posnema ničesar, kar trenutno vozi po cestah.
Dogodek pred hotelom Grand Plaza je bil odlična priložnost za druženje in klepetanje s članoma tandema Cyberlocos, ki ga sestavljata izredno simpatična in prijazna Alan in Lars, s člani društva DeMS ter z naključnimi mimoidočimi. Vse je družila radovednost in navdušenje nad vozilom, ki ga v Evropi le redko vidimo.
Fanta sta bila pripravljena z nami deliti vse zanimive funkcije, posebnosti in »bonbončke«, ki jih vozilo ponuja, in tako smo lahko prvič izkusili Groka, umetno inteligenco, ki je trenutno integrirana le v ameriške Tesle. Zanimivo je bilo tudi preizkusiti odzivnost volana s tehnologijo steer-by-wire.
Saša najde Groka v vozilu.
Blaž v iskanju novosti.
Da bi se v naši državi v tem kratkem obisku dobro počutila in za spodbudo pri podiranju rekorda, smo jima podarili domače piškote z odtisnjenim Teslinim logotipom, česar sta se zelo razveselila. Povedala sta, da sta zelo sladkosnedna.
Na poti bosta vztrajala še vsaj eno leto in želita si, da bi njun trud in rekord opazil tudi generalni direktor Tesle Elon Musk.
Pri podvigu jima želimo veliko sreče in zanimivih dogodivščin.
12 minpolnjenje do 50 %, dovolj za 200 km po avtocesti
Od i3 do i4
BMW je leta 2013 začel s proizvodnjo prvega električnega i3, za katerega so zgradili prav posebno tovarno in se zanj maksimalno potrudili. Leta 2022 se je proizvodnja i3 žal ustavila. BMW je svojo paleto vozil popolnoma elektrificiral.
Baterija in pogon
Predstavljam vam BMW i4 eDrive40. Oznaka 40 predstavlja večjo baterijo, 83,9 kWh bruto ali 81,3 kWh uporabne kapacitete. BMW ima zelo kakovostne baterijske sklope, že v i3 je bila dokaj majhna baterija vodno hlajena. i4 ima cilindrično baterijo zelo znanega proizvajalca CATL ali od EVE. Kemijska sestava je NMC (nikelj, mangan, kobalt). Vozilo na testu ima zadnji pogon s 340 konji in 430 Nm. Lahko je v izvedbi xDrive s pogonom na vsa kolesa s 410 konji. Obstajata še dve izvedbi M in ena z manjšo baterijo (70 kWh).
eDrive40 · zadnji pogon
340 KM
Navor
430 Nm
Bruto
83,9 kWh
Neto
81,3 kWh
Ta je bil na testu
xDrive · vsa kolesa
410 KM
Kemija
NMC
Kabina
V kabini je počutje športno, mogoče celo malo utesnjeno, ampak tak je športni duh v BMW-jih. Materiali so povsod vrhunski in sedeži kljub paketu M zelo udobni. Sem ter tja se skriva kakšna svetleča (piano black) plastika, ampak je ni preveč. Na zadnji klopi je malo manj prostora, kot sem pričakoval, in tla niso ravna, ampak imajo kar veliko grbo kot pri fosilnem vozilu.
Žal tudi i4 nima spredaj prtljažnega prostora, kar bi bilo pri električnem vozilu zelo dobrodošlo.
Test dosega
Preizkusil sem doseg i4 eDrive40 z zadnjim pogonom na avtocesti od 100 % do okroglih 10 % po omejitvah do 130 km/h. Zapeljal sem ga iz Ljubljane do Italije v Portogruaro in nazaj v Ljubljano na počivališče Barje. Uspelo mi je narediti 346 km s povprečno porabo 20,7 kWh/100 km in ostalo mi je 9 % baterije. Na avtocesti se je torej zelo dobro izkazal.
Malo me je razočaral na testu dosega na lokalnih cestah do 100 km/h, kjer vsako električno vozilo pokaže svoj skriti adut. Pot po lokalnih cestah sem prevozil iz Domžal do Portoroža in nazaj v Ljubljano in potem do Jesenic in nazaj v Ljubljano ter en krog po Barju (Jezero, Ig) in nazaj v Ljubljano v BTC.
Uspelo mi je prevoziti 454 km od 100 % do 8 % s povprečno porabo 15,8 kWh/100 km.
Za to sem po mojem grobem izračunu porabil 70 kWh, baterija pa ima 81,3 kWh neto. Tako da se sprašujem, kje je preostalih 11 kWh. Ostalo je še 8 %, kar je mogoče 4 kWh. Ali je vozilo neučinkovito? Kje so izgube? Ali je v hladnem vremenu še slabše?
Skratka, pričakoval sem vsaj 500 km.Najbolje se bo torej počutil na avtocesti s potovalno hitrostjo 130 km/h.
Hitro polnjenje
Preizkusil sem tudi moč polnjenja na hitri polnilnici. Takoj pri vklopu z 8 % je dobil skoraj najvišjo moč polnjenja (205 kW) in to držal do dobrih 30 %. Do 50 % je potreboval samo 12 minut, kar je dovolj za 200 km na avtocesti. Vsi testi so tudi v videoobliki na mojem kanalu YouTube, spodaj povezave.
205 kWod 8 % do dobrih 30 %
12 mindo 50 %, za 200 km po avtocesti
18 mindo 65 %, za dobrih 250 km
Za najhitrejše premagovanje razdalje polnimo 18 minut do 65 %, kar je dosega za dobrih 250 km, nato naprej do naslednje polnilnice, kajti avtocesta je njegov dom.
Sklep
Za tiste, ki jim znamka pomeni veliko
Ali s kar visoko ceno BMW i4 lahko konkurira veliko drugim znamkam električnih vozil?
Če si res močno želite BMW in vam znamka pomeni veliko, je moj odgovor DA.
260 €izvozne tablice, veljavne en mesec po vsej Evropi
9.30rok za naročilo tablic, prevzem ob 16. uri
98 kWhneto baterija Modela X Long Range Plus 11/2020
4postanki za polnjenje do Slovenije
Najbolj nastopaška Tesla
Vsi lastniki vozil Tesla vemo, katero vozilo je najbolj nastopaško na vsakem parkirišču. Ko se zadnja vrata odprejo, ni človeka, ki ne bi za trenutek osupnil. Govorim o Tesli Model X, ki ima najbolj tehnološko razvita zadnja vrata. Bolj podrobno pa v videu.
Iskanje pravega vozila
Zdaj pa k bistvu današnjega zapisa. Prijatelj si je že dolgo časa želel Model X, kajti zanj je to sanjski avto. Ko je prodal svoj prejšnji Model S, sem mu priskočil na pomoč z nakupom rabljenega Modela X. Preiskal sem celo Nemčijo in skandinavske države, možnost je bila tudi, da bi vozilo pripeljali iz tujine z raznimi podjetji, ki se ukvarjajo z uvozom, ampak vsako seveda želi plačilo. Potem sem se domislil, da greva lahko z letalom v državo, kjer je vozilo, nato pa z njim nazaj domov.
Prvi Model X, ki sem ga našel in je bil prijatelju všeč, je bil s Poljske, začel sem organizacijo in pogovore s prodajalcem v aplikaciji WhatsApp. Ampak na koncu je vozilo preseglo ceno, ki jo je bil prijatelj pripravljen plačati. Sem pa zdaj vedel, da mora biti Model X nujno modre barve z bež notranjostjo in z vlečno kljuko ter letnik 2020 z baterijo 100 kWh.
Točno takšnega sem našel v Belgiji: Model X Long Range Plus 11/2020. Posebnost tega modela je, da so ga delali samo nekaj mesecev, od novembra 2020 do marca 2021 z baterijo 106 kWh bruto ali 98 kWh neto. Modeli X z oznako 100D ali novejši Long Range pa imajo baterije 100 kWh bruto ali 95 kWh neto.
Modraz bež notranjostjo
Vlečna kljukanujna oprema
11/2020Long Range Plus
Vzpostavil sem stik s prodajalcem v aplikaciji WhatsApp in začel z videoklici. Prosil sem ga za vsako malenkost, ki sem jo lahko videl prek videa. Vozilo sem tudi pregledal v CarFax na podlagi VIN-a. Preverila sva tudi avtohišo, ki je prodajala to vozilo: prva stvar je, da lahko preveriš vse komentarje avtohiše na Googlu. Ko se je zdelo mojemu prijatelju vse, kot mora biti, se je odločil, da ga kupi.
Videoklici s prodajalcem prek aplikacije WhatsApp
Pregled zgodovine vozila v CarFax na podlagi VIN-a
Komentarji avtohiše na Googlu
Izvozne tablice
Zdaj pa načrt, kako do Belgije, kako do vozila. Prva zadeva je bila, kako dobiti tablice za prevoz vozila iz Belgije domov. Klical sem podjetje v Belgiji, ki se ukvarja z izvoznimi tablicami, pozneje tudi ugotovil, da so v Belgiji štiri taka podjetja in vsa v isti ulici v Bruslju. Ampak zaplet je bil, da moraš v to podjetje priti pred 9.30, da lahko tablice prevzameš še isti dan ob 16. uri. Vozilo je registrirano za en mesec in z njim se lahko voziš po vsej Evropi, cena je 260 €.
4podjetja z izvoznimi tablicami, vsa v isti ulici v Bruslju
pred 9.30naročilo za prevzem isti dan
16.00izdaja tablic, vedno ob tej uri
1 mesecveljavnost, po vsej Evropi, 260 €
Ker ni bilo nobenega letala tako zgodaj zjutraj, da bi lahko prišla do Bruslja za naročilo tablic pred 9.30, sva se odločila za edini let iz Zagreba ob 5.50. Možnost je bila tudi, da greva en dan prej ali celo z avtom, ampak tega nisva mogla zaradi obveznosti v službah. Prodajalec nama je predlagal letališče, ki je samo 20 km stran od njegove avtohiše Car Drive, letališče Charleroi. Ampak podjetje z izvoznimi tablicami je v 80 km oddaljenem Bruslju. Upala sva, da naju tja pelje prodajalec.
Potek dneva
5.50let iz Zagreba
nekaj pred 8.00pristanek na letališču Charleroi
okoli 10.00prodajalec naju odpelje v avtohišo Car Drive
okoli 13.00naročilo tablic v Bruslju
naslednji dan, 16.00prevzem tablic
okrog 18.00odhod proti Sloveniji
naslednje jutro, okoli 8.30prihod v Slovenijo
Prišel je dan odhoda, prijatelj je imel zadnji dan nadomestno vozilo Tesla Model S, ki sem mu ga uredil jaz, kajti ostal je brez svojega Modela S. Vse se je časovno zelo ujelo, tako da naju je zadnji dan uporabe nadomestnega vozila kar sin lastnika vozila odpeljal na letališče v Zagreb. Nekaj pred 8. uro zjutraj sva prispela na letališče Charleroi v Belgijo v upanju, da ujameva v Bruslju podjetje z izvoznimi tablicami. Kaj kmalu je to upanje izpuhtelo, kajti preden prideš z letala ter ven z letališča, ura teče.
Okoli 10. ure naju je prišel na letališče iskat prodajalec in naju odpeljal do svoje avtohiše Car Drive. Takrat je prijatelj prvič zagledal Teslo Model X, bila je točno taka, celo še boljša, kot si jo je predstavljal, zato so vse skrbi, ki jih je imel, v trenutku izpuhtele. Zdaj samo še tablice in pot domov.
Uredil je vse papirje s prodajalcem, medtem pa sem jaz prenesel digitalno lastništvo vozila v Teslini aplikaciji. Obstajata dve možnosti, prva lahko traja par dni, kajti vse dokumente in dokaz lastništva pošlješ Tesli, druga pa je, da zaprosiš za menjavo lastnikov v Teslini aplikaciji, če to potrdi prejšnji lastnik, je lahko vozilo vidno v nekaj sekundah. Imela sva ravno to srečo, prejšnja lastnica je potrdila menjavo lastnikov, in prijatelj je zagledal svoj novi Model X v Teslini aplikaciji.
Nasvet: lastništvo prenesite v Teslini aplikaciji.Če prejšnji lastnik potrdi menjavo, je vozilo v aplikaciji vidno v nekaj sekundah, sicer postopek prek dokumentov lahko traja par dni.
Vlak, taksi in peš čez Bruselj
Prišel je čas za odhod proti Bruslju, dogovor je bil, da naju pelje prodajalec, ampak se ni izšlo, odpeljal naju je na železniško postajo 2 km proč. Zdaj sva seveda tudi vedela, da bova ostala v Belgiji do naslednjega dneva. Pot z vlakom ni potekala brez težav, ampak to je bila prva in edina težava v celotni zgodbi.
Ko si je prijatelj ogledoval avto, je pospravil vse papirje v predal, kajti v mislih je bil že pripravljen na odhod domov. Seveda je navdušenje nad vozilom naredilo svoje. Na vlaku sva na prvi postaji izstopila in našla taksi, ki naju je odpeljal nazaj do avtohiše po papirje, nato nazaj do železniške postaje, k sreči okoli 40 km. Spoznala sva starejšega gospoda taksista, s katerim se je bilo voziti kot na hitrostni dirki po Belgiji. Pot sva nadaljevala z vlakom proti Bruslju. Z vlaka sva izstopila nekaj postaj prej in šla čez Bruselj kar peš do podjetja s tablicami. Se je kar izplačalo, kajti doživela sva mestni utrip. Do podjetja sva prispela okoli 13. ure.
Poskusila sva tudi, ali bi lahko z dodatnim plačilom dobila tablice še isti dan ali jih celo šla iskat tja, kjer jih delajo, ampak ni šlo. Dobiva jih naslednji dan ob 16. uri. To pomeni: naročilo do 9.30, prevzem isti dan ob 16. uri; če zamudiš jutranji rok, naslednji dan ob 16. uri. Izdaja tablic je vedno ob 16. uri.
Tako sva oddala naročilo za tablice in odšla na zasluženo kosilo ter iskanje hotela za prenočitev. Naslednje jutro sva v hotelu pojedla zajtrk ter se odpravila na manjši krog po mestu ter na kosilo. Po kosilu pa hitro po tablice. Točno ob 16. uri je gospod dobil tablice, naredila se je že kar gneča in med vso to gnečo sem rekel prijatelju, kaj če bi točno na ta dan danes tukaj bila tudi dva Slovenca, ki čakata na tablice.
Glej no glej, čez nekaj sekund gospod iz gneče seže z roko proti nama in reče »Dober dan.«
No, pa imamo Slovenca očeta in sina, ki sta kupila Polestar in bosta tudi potrebovala tablice za izvoz. Po kratkem klepetu in prevzemu tablic sva odhitela na železniško postajo, oddaljeno 15 minut hoje od podjetja Bios Transit, in hitro do avtohiše dobro uro od Bruslja.
Pot domov
Prispela sva do avtohiše, čez noč se je Model X polnil na šuko vtičnici in je imel dobrih 80 %. Okrog 18. ure sva se poslovila od prodajalca ter odšla proti Sloveniji. Pot je potekala čisto brez težav, vse sva prepustila Teslini navigaciji.
Postanki do Slovenije so bili štirje, ampak enega postanka ne bi štel, saj je trajal samo sedem minut. V Slovenijo sva prispela naslednje jutro okoli 8.30, ampak nisva šla domov spat, pač pa naju je navigacija vodila neposredno v službo.
Vprašanja o uvozu iz Belgije
Za kakršnakoli vprašanja o uvozu iz Belgije pišite na info@demssi.live. Člani društva izkušnje delimo prostovoljno, brez plačila.
Ves potek nakupa v dveh delih na mojem kanalu YouTube
Mednarodni simpozij in razstava električnih vozil (EVS), ki ga organizira Svetovna zveza za električna vozila (WEVA), se je leta 1969 začel kot skromen akademski forum v Phoenixu (ZDA).
V desetletjih se je razvil v najprestižnejši globalni dogodek na področju elektromobilnosti, ki povezuje vizionarje iz znanstvenih, industrijskih, nevladnih in političnih sfer ter mednarodnih organizacij, med njimi tudi Global EV Alliance (GEVA), ki danes združuje 341.000 članov iz 69 organizacij v 40 državah. Med njimi je tudi Društvo e-Mobilnost Slovenija (DeMS).
EVS37 · Seul23.–26. 4. 2024»Električni valovi k prihodnji mobilnosti«. DeMS: orodje za oceno javne polnilne infrastrukture, nagrajeno.
EVS38 · Göteborg15.–18. 6. 2025Standardizacija, inovacije, baterije. DeMS s tremi članicami GEVA: enotno označevanje polnilnih mest v EU.
Dogodek EVS38 je med 15. in 18. junijem 2025 v Göteborgu na Švedskem izpostavil ključne teme standardizacije, inovacij in razvoja baterijskih tehnologij. DeMS je sodeloval s tremi članicami GEVA:
Skupaj smo predstavili pobudo za enotno prometno označevanje polnilnih mest po vsej EU, ki obeta večjo preglednost in dostopnost uporabnikom električnih vozil.
Zgodbe uporabnikov električnih vozil, Global EV Alliance
Na slovesnosti ob odprtju je Global EV Alliance navdušil z videom z zgodbami uporabnikov električnih vozil z vsega sveta. Med njimi so bili tudi prispevki članov DeMS. Imel sem čast sodelovati pri pripravi in snemanju tega kratkega, a iskrenega prispevka. Sodelovali smo:
Na dogodku sem se srečal s številnimi znanci in novimi obrazi iz GEVA ter industrijskih in raziskovalnih krogov:
Ignac (SI); Unni (NO); Magnus (SE); Snorre in Erik (NO)
Ellen (NL); Yi (FR) in Ignac (SI)
Jørn (DK); Christian in Uschi (AT); Magnus Johansson (SE); Ignac (SI)
GEVAEllen Hiep, Robert van Gent (NL); Uschi in Christian Peter (AT); Magnus Johansson (SE); Jørn Grønkjær (DK); Unni Berge, Snorre Sletvold in Erik Lorentzen (NO)
Industrija in znanostAidan Clarke (AU); Rainer Knobloch (NZ); Tomoko Yamabe Blech (JP); Yi Prigent, Pierre-Alexandre Vigil (FR); Harald Unterrainer, Daniel Herbst (AT); Bryan Lee, Rustam Kocher (USA); Alexandra Weiß, Daniel Ludin (DE); Rami Syväri (FI); Harm Weken, Philippe Vangeel, George van der Hilst (NL); Espen Hauge (NO); Rodolfo Piffaretti, Hansruedi Würsch (CH); Gent Grinvalds (DK); Patrik Krizansky (SK)
Pogrešal pa sem Paula Stitha in Andyja Weinsteina (ZDA), s katerima smo na EVS37 stkali odlično sodelovanje.
Presežena pričakovanja, omejen čas
Program EVS38 je bil izjemno bogat, včasih preobsežen za posameznika. V prihodnje bi si želel veččlansko udeležbo ekipe DeMS, saj je bilo nemogoče obiskati vse pomembne predstavitve. Med njimi tudi tisto, ki je razkrila, da je bila Slovenija v prvem četrtletju 2025 na zadnjem mestu po številu prodanih električnih tovornjakov.
Slovenija je žal na koncu
Sporočilo prihodnosti: Six Eyes
Ob zaključku je prof. C. C. Chan, legenda električne mobilnosti, izpostavil koncept »Six Eyes«: šest pogledov v prihodnost, strnjenih v tri ključne stebre sodobne avtomobilske revolucije:
⚡Elektrifikacija
🧠Inteligenca
📡Povezljivost
In poudaril: to ni prihodnost, ki prihaja, to je sedanjost, ki se že odvija.
prof. C. C. Chan
prof. C. C. Chan
prof. C. C. Chan
Tehnologije in trendi
Med ponudniki polnilne infrastrukture se je izkazala znamka Alpitronic, ki izstopa po zanesljivosti. Vendar v tako mladi panogi ni stalnic: že jutri lahko sveža ideja z novim imenom premeša karte na trgu.
Tudi novi Leaf je zbujal pozornost.
Zgodba, ki še danes odmeva: Pomperipossa v Monismaniji
Med dogodkom me je Magnus Johansson (Elbil Sverige) spomnil na satirično pravljico Astrid Lindgren, takrat ene najbolje plačanih avtoric na Švedskem, ki je ugotovila, da zaradi davčne ureditve plačuje več kot 100 % davka.
Pravljica
Pomperipossa v Monismaniji
Po zgodbi Astrid Lindgren
Nekoč, v daljni deželi Monismaniji, je živela pridna in vesela pisateljica Pomperipossa. Vsako jutro je vstala, si skuhala skodelico kave in pisala zgodbe, ki so razveseljevale otroke in odrasle po vsej deželi. Njene knjige so se dobro prodajale in z njimi je zaslužila nekaj denarja.
V Monismaniji pa je vladal nenavaden red: kralj in njegovi svetovalci so si od vsakega zaslužka vzeli velik del. Pomperipossa ni godrnjala: razumela je, da mora prispevati za šole, bolnišnice in ceste. A nekega dne je prejela pismo kraljevega davkarja:
»Spoštovana Pomperipossa, letos si zaslužila 100 zlatnikov. Tvoj davek znaša 102 zlatnika.«
Zmedena je odšla k svojemu računovodji gospodu Skrupulu, ki je po dolgem listanju papirjev in popravljanju očal rekel:
»Ni napake. V Monismaniji je tako. Več kot zaslužiš, več ti vzamemo. Kot samozaposlena plačaš dohodnino, socialne prispevke in še kup kraljevih dodatkov. To je zakon.«
Pomperipossa je bila osupla.
»Torej, če ustvarjam zgodbe, ki jih ljudje berejo, me kaznujejo? In če nič ne delam, me pustijo pri miru?«
Zatem je napisala javno pismo ljudem Monismanije:
»Kako lahko dežela napreduje, če kaznuje delo, ustvarjalnost in uspeh? Ali ne bi vsak moral imeti pravice obdržati vsaj del sadov svojega truda?«
Njeno pismo je odmevalo po vsej deželi. Ljudje so se zganili. Mnogi so spoznali, da sistem ni pravičen. Kralj in njegovi svetovalci so bili v zadregi. Razprava se je razplamtela in Pomperipossa je z zgodbo prebudila deželo.
📚 Opomba
Ta zgodba ni izmišljena: je prirejena različica satiričnega eseja, ki ga je leta 1976 napisala Astrid Lindgren, ko je ugotovila, da kot samozaposlena zaradi davčnih pravil plačuje več kot 100 % efektivne davčne stopnje. Njeno pismo je sprožilo politični pretres na Švedskem in postalo simbol razprave o pravični obdavčitvi.
Tudi danes, ko razpravljamo o prehodu v trajnostno mobilnost, pravični infrastrukturi in vključujočem razvoju, je pomembno, da ne pozabimo vrednotiti ustvarjalnosti, pobude in prispevka posameznika.
Test nizke porabe in dometa: Voyah Courage, ko šteje vsak vat
En dan, ena polnitev, krog po Sloveniji od Barja prek Posavja, Kozjanskega in Prekmurja do Griča. Koliko zmore električni SUV dolžine 4,9 metra pri umirjeni vožnji?
6. junija 2025 sem ob zgodnji jutranji svetlobi ob 7.47 krenil na preizkus maksimalnega dometa z električnim SUV-jem Voyah Courage. Začetna točka: počivališče Barje sever, kjer sem pred odhodom v 45 minutah napolnil baterijo z 59 % na 100 %. V tem času sem natočil 32,05 kWh elektrike, pri prijetnih 19 °C.
Če to številko primerjamo z oglaševano neto kapaciteto baterije (80 kWh bruto, ca. 72 kWh uporabne), znaša energijska izguba zgolj 2,8 %, kar je pri hitrem polnjenju skorajda rekorden rezultat. Na podlagi prejšnjih testov, kjer sem zabeležil povprečno porabo okoli 10,2 kWh/100 km, sem tiho upal, da bi Courage zmogel celo blizu 700 kilometrov. A bo držalo?
Etape v številkah
Ura
Kraj
Prevoženo
Poraba*
Temp.
Baterija
7.47
Barje sever (start)
0 km
–
19 °C
100 %
10.10
pri Zagorju
100 km
10,7
24 °C
–
13.08
Otočec
200 km
10,6
29 °C
–
15.21
Rogaška Slatina
300 km
brez spremembe
–
–
–
nekaj km po Rogaški
327 km
10,7
–
50 %
17.40
pri Črenšovcih
400 km
10,6
31 °C
40 %
20.13
pred Ptujem
500 km
10,6
27 °C
25 %
22.17
pred Čatežem ob Savi
600 km
10,7
22 °C
4 %
22.22
počivališče Grič (cilj)
602 km
10,7
–
–
* kWh/100 km. Vir: podatki iz besedila. Povprečna hitrost od 7.47 do 22.22 z vsemi postanki ≈ 41 km/h (izračun DeMS).
Etapa 1: ljubljanska obvoznica, dolina Save in semaforji potrpežljivosti
Prva etapa je bila urbana: čez Vrhniko, mimo Borovnice, nato nazaj čez Ljubljano in dol po dolini Save, vse do Krškega. Ob 10.10, v bližini Zagorja, sem dosegel 100 prevoženih kilometrov. Temperatura je medtem poskočila na 24 °C, povprečna poraba pa je znašala 10,7 kWh/100 km.
Gneča v Ljubljani
Dolina Save je sicer slikovita, a tudi vozniško neizprosna: množica semaforjev, enopasovnih odsekov in zastojev pomeni veliko zaustavljanj in počasnih zagonov, kar se seveda pozna pri povprečni hitrosti in izkoristku.
Semafor
Etapa 2: druženje, preizkus infrastrukture in prve napake
Po kratkem postanku v Brežicah sem nadaljeval do Kostanjevice na Krki, kjer se mi je pridružil Boštjan, sopotnik, sogovornik in za nekaj časa tudi voznik. Testiranje je vedno prijetnejše v dobri družbi.
V bližini Brežic
Žal ne deluje.
Na lokalnem parkirišču sva želela na javni polnilnici napolniti Boštjanovo električno vozilo, a brez uspeha. Ne samo, da ni delovala, tudi uporabniška podpora je odpovedala. Tako sva izgubila dobrih 30 minut, kar je še en opomnik, da EV prehod ne pomeni le vozila, ampak celoten ekosistem.
Etapa 3: med gradovi in vinogradi
Pot naju je vodila mimo Otočca, kjer sva ob 13.08 dosegla 200 kilometrov. Termometer je kazal že 29 °C, poraba pa se ni dala: 10,6 kWh/100 km. Nadaljevanje čez Bizeljsko in Kozjansko je postreglo z razgibano pokrajino, a Courage se ni ustrašil vzponov.
Deluje tudi navigacija prek CarPlaya.
Ob 15.21 sva v Rogaški Slatini presegla 300 kilometrov, in to brez spremembe porabe. Tudi železniški prehodi, ki so naju skoraj ritualno ustavljali, niso bistveno vplivali na učinkovitost.
Etapa 4: prvi znaki realnosti
Nekaj kilometrov po Rogaški je sledila prva pomembna informacija: pri 327 km in porabi 10,7 kWh/100 km je vozilo prikazovalo 50 % baterije. Račun je jasen: porabljenih cca. 35,99 kWh, kar potrjuje, da je realna uporabna kapaciteta baterije okoli 72 kWh, v skladu s pričakovanji.
50 %
Etapa 5: Prekmurje, električna oaza
Ravne ceste, konstantne hitrosti, brez klancev in brez mestnega vrveža: Prekmurje je električnim vozilom pisan na kožo. Ob 17.40 sva pri Črenšovcih presegla 400 km, poraba je ostala odlična: 10,6 kWh/100 km, baterija pa še pri 40 %. Termometer vztrajno na 31 °C.
Vročina
Etapa 6: zasluženi finale in … realnost
500 kilometrov je padlo ob 20.13, tik pred Ptujem, ko se je temperatura spustila na 27 °C, baterija na 25 %, poraba pa se še vedno ni premaknila z 10,6 kWh/100 km.
Pred Ptujem
Zadnji pomembni mejnik, 600 kilometrov, sva dosegla ob 22.17, tik pred Čatežem ob Savi, na 4 % preostanka baterije. Temperatura je bila 22 °C, poraba pa se je do zaključka rahlo povišala na 10,7 kWh/100 km. Test sva zaključila ob 22.22 na počivališču Grič, kjer je bila na voljo hitra polnilnica.
Podatki iz potovalnega računalnika
Stanje baterije
Pot po Sloveniji
Zaključek
Realni svet, realna številka
602 kilometra. Toliko je zmogel Voyah Courage pri zmerni, umirjeni vožnji, z nekaj postanki, potniki, nekaj zastoji in nekaj nepričakovanimi postanki, kjer sva se ukvarjala z infrastrukturo.
10,7 kWh/100 km je končna številka, ki za SUV dolžine 4,9 metra in mase 2,2 tone ni zgolj dobra: je izjemna.
Polnjenje? Od 4 % do 54 % v 15 minutah, pri 36,28 kWh natočene energije in 147 kW povprečne moči.
4 → 54 %v 15 minutah
36,28 kWhnatočene energije
147 kWpovprečna moč
Voyah Courage je dokaz, da lahko tudi večji električni avtomobili ponujajo dolg doseg, udobje in učinkovitost, če jim damo priložnost, in če jim z evropskimi dajatvami ne odščipnemo konkurenčnosti že pred startno črto.
IZ
Ignac Završnik
Zapisal
Boštjanov pogled na Voyah Courage
Tokrat me je Ignac povabil na test dometa s kitajskim električnim SUV-jem, ki sodi v razred vozil, kot so Tesla Model Y, VW ID.5, Škoda Enyaq in podobni. Vozilo me je presenetilo z obilico opreme in privlačno obliko.
Z voznikovega sedeža je preglednost zelo dobra, športno-terenska zasnova pa omogoča tudi solidno vidljivost nazaj. Kakovost notranjosti je na visoki ravni: številne mehke površine in okusno izbrani detajli pričarajo občutek premijskosti. Na voljo je več barvnih kombinacij notranjosti: poleg umirjene temne tudi bela/svetlo siva in celo svetlo modra za bolj drzne okuse.
Tako zunanja kot notranja barva sta vključeni v osnovno ceno vozila, kar je pri konkurenci pogosto predmet doplačila.
Sprednja sedeža, oblazinjena z umetnim usnjem EcoTex, ponujata veliko udobja: ogrevanje in prezračevanje v treh stopnjah ter celo masažno funkcijo. Osrednji 15-palčni OLED-zaslon z zaobljenimi robovi je premikljiv tudi proti sopotniku, ki lahko med vožnjo (seveda kot potnik) spremlja filme. Pred voznikom se nahaja kompaktna digitalna instrumentna plošča, dopolnjena s projekcijskim zaslonom (head-up display), ki prikazuje vse ključne informacije.
Vzmetenje je dobro nastavljeno: učinkovito blaži neravnine in zagotavlja udobno vožnjo. Zadnja klop je prostorna, prtljažnik pa dovolj velik za vsakodnevne ali družinske potrebe. Courage tako ponuja veliko, predvsem pa kup opreme, ki je pri konkurenci pogosto na voljo le z doplačilom.
Seveda pa je še prostor za izboljšave, predvsem na področju programske opreme, a te so načeloma rešljive z nadgradnjami.
Voyah Courage je zelo dober izdelek in solidna alternativa za vse, ki iz kakršnega koli razloga ne želijo Tesle Model Y. Ne izstopa izrazito na posameznih področjih, a prav kombinacija cene, bogate opreme in kakovostne izdelave mu daje konkurenčno prednost. Nedvomno gre za zanimivo izbiro v razredu električnih družinskih SUV-jev.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
