V Tarčinu, mestu, ki se razprostira v zaledju olimpijskega Sarajeva, je v začetku novembra 2025 potekala mednarodna konferenca o elektromobilnosti z naslovom »Začetek ali konec ledene dobe?«. Dogodek pod okriljem Gospodarske zbornice, natančneje sekcije za elektromobilnost, je združil vodilne strokovnjake s področij energetike, prometa, industrije in akademske sfere iz Bosne in Hercegovine ter devetih evropskih držav. Poleg gostiteljev so se razpravi pridružili strokovnjaki iz Srbije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Švedske, Norveške in Slovenije, ki so razpravljali o izzivih in priložnostih prehoda na trajnostno mobilnost ter oblikovali konkretne predloge za pospešitev razvoja elektromobilnosti v Bosni in Hercegovini.

• Bosna in Hercegovina
• Srbija
• Hrvaška
• Avstrija
• Nemčija
• Belgija
• Nizozemska
• Švedska
• Norveška
• Slovenija

Udeleženci smo v dvodnevnem programu obravnavali ključna vprašanja, povezana z razvojem infrastrukture za polnjenje električnih vozil, vključevanjem obnovljivih virov energije v prometni sektor, spodbudami za potrošnike in podjetja ter usklajevanjem zakonodajnih okvirov z evropskimi standardi.

V ospredju razprav je bilo vprašanje, ali Bosna in Hercegovina že vstopa v obdobje množične elektrifikacije prometa ali pa ostaja ujeta v »ledeno dobo« fosilnih goriv.

Konferenca pod okriljem švedske ambasade in številnih podjetij je poleg elektromobilnosti zajemala tudi nekatere stranske dejavnosti, posredno povezane s samo elektromobilnostjo, od proizvodnje baterij za shranjevanje električne energije, pridobivanja materialov, pa vse do financiranja naložb.

Bosna in Hercegovina je skupaj s širšo regijo na prelomnici. Olimpijsko mesto je privlačno za številne investitorje, kar je vidno na vsakem koraku, Sarajevo pa je tako hitro rastoča in moderna prestolnica.

Skozi številna predavanja smo se udeleženci seznanili s prakso držav, ki so v elektrifikacijo prometa že dodobra vstopile, z izzivi, s katerimi so se akterji na samem začetku srečevali, in rešitvami, ki so jih pripeljale do visoke stopnje uporabe električnih vozil ter uporabe obnovljivih virov energije.

Navdihujoči začetek konference o elektromobilnosti

Spodbudno uvodno predavanje Ellen Hiep iz nizozemskega združenja za elektromobilnost, ki je sledilo po nagovorih predstavnikov različnih državnih institucij, in predsednika gospodarske zbornice Mirsada Jašarspahića je navdihnilo občinstvo. Spomnila nas je, da so začetki vedno zahtevni, a vztrajnost prinaša rezultate. Na Nizozemskem danes deluje približno 205.000 AC- in 6000 DC-polnilnic, po cestah pa vozi okoli 630.000 električnih vozil. Električna vozila tako predstavljajo 35 % prodaje novih vozil in 7 % celotnega voznega parka.

Skandinavska pot k trajnostni mobilnosti

Skozi skandinavsko revolucijo e-mobilnosti so nas popeljali Petter Haugneland iz Norveške ter Magnus Johansson in Niels-Erik Petterson iz švedskega združenja za elektromobilnost.

Norveška kot vodilna evropska država na področju električne mobilnosti danes predstavlja zgled drugim. Vendar tudi reliefno raznoliki državi na začetku ni bilo lahko. Gospod Haugneland, namestnik generalne sekretarke največjega norveškega združenja za elektromobilnost z več kot 120.000 člani in 51 zaposlenimi, je predstavil delovanje društva ter izjemne rezultate: delež električnih avtomobilov znaša 29,5 %, električnih dostavnih vozil 8,1 %, električnih avtobusov 14,3 % in električnih tovornjakov 3,1 %.

Predsednik švedskega združenja Magnus Johansson je predstavil različne spodbude, ki so pospešile prehod na trajnostno mobilnost. Že leta 1992 so na Švedskem uvedli finančno pomoč v višini 50.000 SEK (4500 EUR) za nakup vozil z nižjimi emisijami, med letoma 2018 in 2022 pa se je ta znesek povečal na 70.000 SEK (6400 EUR). Vlada je dodatno podprla nakup rabljenih električnih vozil ter podjetjem, ki so zamenjala tovorna vozila na fosilna goriva z električnimi, omogočila 30-odstotni popust.

• 199250.000 SEK(4500 EUR) za vozila z nižjimi emisijami
• 2018–202270.000 SEK(6400 EUR)
• Podjetja30 %popusta za zamenjavo tovornih vozil z električnimi

Obe skandinavski državi sta vztrajno širili mrežo polnilnic, ki z gosto postavitvijo omogoča udobno in brezskrbno potovanje.

777.777 km do Lune in nazaj

Navdihujoče predavanje Franza Liebmanna iz Avstrije nas je popeljalo od osebne avanture do »aha-doživetja«. Prikazal je, kaj elektromobilnost pomeni v vsakdanjem življenju. Vsaka vtičnica je lahko polnilna točka – bodisi v maroški puščavi ali visoko na Großglocknerju. Povsod, kjer teče elektrika, obstaja upanje za spremembo.

Stanje e-mobilnosti v Sloveniji

Sklop predavanj članov GEVA (Global Electric Vehicles Alliance) je sklenil Ignac Završnik, predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS). Predstavil je stanje polnilne infrastrukture v Sloveniji: danes imamo 2792 polnilnih mest in 30 različnih ponudnikov polnjenja. V obdobju 2025–2030 bo za razvoj e-mobilnosti namenjenih 190 milijonov evrov. Poudaril je pomen povezovanja držav in izmenjave dobrih praks.

Priča smo bili še nekaterim zanimivim predavanjem.

Zaključek konference

Konferenca je ponudila izjemno priložnost za izmenjavo znanja, izkušenj in najboljših praks s področja elektromobilnosti. Predstavitve domačih in tujih strokovnjakov so pokazale, da je prihodnost mobilnosti trajnostna, povezana in električna. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja med državami, podjetji in raziskovalnimi institucijami, saj le s skupnimi prizadevanji lahko pospešimo prehod na čistejše oblike prometa.

Dogodek je dokazal, da je Bosna in Hercegovina aktivno vključena v evropske trende razvoja e-mobilnosti ter da v sodelovanju z inovativnimi podjetji, raziskovalnimi centri in državnimi institucijami nastajajo trdni temelji za zeleno prihodnost prometa.

Za odlično organizacijo dogodka in izbor uglednih strokovnjakov gre posebna pohvala Aneli Karahasan, sekretarki združenja za elektromobilnost pri gospodarski zbornici Bosne in Hercegovine, ki je s svojo predanostjo in strokovnostjo pripomogla k uspehu celotne konference.

GEVA v Sarajevu

Po konferenci smo Anela, Ellen, Ingegerd, Magnus, Niels-Erik, Petter, Ignac in jaz nadaljevali dogajanje v neformalnem in sproščenem vzdušju.

Kot vsakič doslej je Sarajevo očaralo. Priložnost smo si ga imeli ogledati skozi oči Sarajlije. Skupaj z Anelo smo si najprej ogledali mošejo, kjer smo začutili bogato zgodovino in kulturno dediščino mesta. Nato smo se z vzpenjačo povzpeli na Trebević, kjer sta nas pričakala dež in megla, a to ni pokvarilo dobrega vzdušja. Na sprehodu do hotela Pino smo si ogledali ostanke olimpijske steze za bob in uživali v pogovorih, kislo vreme pa je le dodalo pridih avanture našemu izletu. Tem za pogovor druščini iz različnih evropskih držav nikoli ne zmanjka – strast do električne mobilnosti druži in povezuje na vsakem koraku. Med sprehodi, ob kavi ali na poti do naslednje destinacije so se pogovori razpletali v zanimive debate o najnovejših tehnologijah, izkušnjah z električnimi vozili in inovacijah v različnih državah. Vsaka izmenjana zgodba, nasvet ali smeh je še okrepil občutek skupnosti in skupnega cilja – ustvariti trajnostno, povezano in čisto prihodnost mobilnosti po vsej Evropi.

Anela ni bila le izvrstna organizatorka, ampak tudi odlična vodička, ki nam je Sarajevo približala tudi kulinarično. Na kosilo smo se odpravili v pristno bosansko restavracijo, kjer smo okusili lokalne specialitete ter se ob pravi bosanski kahvi sprostili in uživali v prijetnem vzdušju. Vsak grižljaj in vsak požirek sta bila del izkušnje, ki nam je mesto še bolj približala. Po kosilu smo se sprehodili po starih ulicah in uživali v mestnem utripu.

Naš dan je šel počasi h koncu, noč pa se je tiho spuščala nad mesto. V mislih mi je kot šepet iz preteklosti odzvanjal verz pesmi skupine Zabranjeno pušenje »Kada noć pokrije olimpijski grad«, ki spada še v tiste druge čase. Spomini iz daljnega leta 1987, ko sem prvič obiskala to mesto, so oživeli – takrat smo to in podobno glasbo slišali skoraj iz vsakega lokala, domačini pa so nas sprejeli z odprtimi rokami in toplino. Danes, po 38 letih, ni nič drugače. Ob pogledu na olimpijsko mesto občutim isto gostoljubje in pristno prijaznost. Kljub dežju, megli in hladnejšemu vremenu je bilo Sarajevo toplo, prijazno in nepozabno – resnično olimpijsko mesto, ki se vtisne v srce vsakega obiskovalca.