Na zajtrku za novinarje v salonu Hongqi v Ljubljani je družba Plan-net Avto slovenski javnosti prvič predstavila tri električne modele kitajske znamke Hongqi. S tem Hongqi tudi uradno vstopa na slovenski trg z električno ponudbo, ki sega od dostopnejšega srednje velikega SUV-ja do prostorne limuzine in večjega športnega terenca.
Trije predstavljeni modeli – EH7 kot električna limuzina, EHS7 kot večji električni SUV in EHS5 kot vstopni električni SUV – prinašajo konkurenčno zastavljene cene, solidne tehnične podatke in dosege do 600 kilometrov po standardu WLTP.
Hongqi EH7: prostorna električna limuzina z dinamičnim značajem
Hongqi EH7 je električna limuzina, namenjena kupcem, ki iščejo udobje, prostornost ter dobro razmerje med ceno, zmogljivostjo in dosegom.
Predstavljena različica je bila 85 kWh 2WD. Po prikazanih podatkih meri 4980 mm v dolžino, 1915 mm v širino in 1490 mm v višino, medosna razdalja znaša 3000 mm, odmik od tal pa 120 mm. Masa praznega vozila je 2348 kg.
EH7 ima zadnji pogon in razvije 253 kW največje moči. Pospešek od 0 do 100 km/h znaša 5,8 sekunde, najvišja hitrost pa 190 km/h. Doseg po standardu WLTP je 510 kilometrov.
Vozilo uporablja baterijo tipa litij-železo-fosfat (LFP) in temelji na 400-voltni arhitekturi. DC-polnjenje od 10 do 80 odstotkov naj bi trajalo približno 20 minut, najvišja moč DC-polnjenja znaša 250 kW, moč AC-polnjenja pa 11 kW. Izhodiščna cena predstavljene različice je 48.900 evrov.
253 kWzadnji pogon
5,8 s0–100 km/h
510 kmWLTP
2348 kgmasa praznega vozila
Na voljo bodo še dodatne različice:
85 kWh 2WD (predstavljena)
85 kWh 4WD
111 kWh 2WD
111 kWh 4WD
Hongqi EHS7: večji električni SUV z dosegom do 600 kilometrov
EHS7 je večji električni SUV, namenjen družinam in kupcem, ki iščejo več prostora, višji odmik od tal in daljši doseg.
Na predstavitvi je bila prikazana različica 111 kWh 2WD. Vozilo meri 4925 mm v dolžino, 1950 mm v širino in 1680 mm v višino, medosna razdalja znaša 3000 mm, odmik od tal pa 185 mm. Masa praznega vozila je 2383 kg.
Tudi pri tem modelu gre za zadnji pogon, največja moč motorja je 253 kW, pospešek od 0 do 100 km/h znaša 6,3 sekunde, najvišja hitrost pa 200 km/h. Doseg po standardu WLTP je do 600 kilometrov.
EHS7 uporablja baterijo tipa ternarni litij (NCM) in prav tako temelji na 400-voltni platformi. Polnjenje od 10 do 80 odstotkov naj bi trajalo približno 20 minut, najvišja moč DC-polnjenja znaša 250 kW, moč AC-polnjenja pa 11 kW. Cena predstavljene različice je 58.900 evrov.
253 kWzadnji pogon
6,3 s0–100 km/h
600 kmWLTP
185 mmodmik od tal
Na voljo bodo še dodatne različice:
111 kWh 2WD (predstavljena)
85 kWh 2WD
85 kWh 4WD
111 kWh 4WD
Hongqi EHS5: cenovno najbolj dostopen električni SUV
EHS5 je vstopni model v električno ponudbo znamke Hongqi in hkrati cenovno najbolj dostopen električni SUV v predstavljeni ponudbi.
Predstavljena različica je bila 62 kWh 2WD. Vozilo meri 4750 mm v dolžino, 1900 mm v širino in 1640 mm v višino, medosna razdalja znaša 2900 mm. Ima zadnji pogon, največja moč motorja znaša 200 kW, najvišja hitrost pa 190 km/h. Pospešek od 0 do 100 km/h je 7,8 sekunde.
Doseg po standardu WLTP pri tej različici znaša 420 kilometrov. Vozilo uporablja baterijo tipa litij-železo-fosfat (LFP) in 400-voltni sistem. DC-polnjenje od 10 do 80 odstotkov naj bi trajalo približno 20 minut, najvišja moč DC-polnjenja je 188 kW, moč AC-polnjenja pa 6,6 kW. Izhodiščna cena predstavljene različice je 39.900 evrov.
200 kWzadnji pogon
7,8 s0–100 km/h
420 kmWLTP
188 kWDC-polnjenje
Napovedana je še dodatna izvedba:
62 kWh 2WD (predstavljena)
85 kWh 2WD
Široka električna ponudba za različne potrebe
S temi tremi modeli Hongqi na slovenskem trgu že ob vstopu ponuja razmeroma široko električno ponudbo. EHS5 nagovarja kupce, ki želijo vstopiti v svet električnih SUV-jev po dostopnejši ceni, EH7 cilja na kupce elegantnih električnih limuzin z dobrim razmerjem med močjo, dosegom in ceno, EHS7 pa je namenjen tistim, ki iščejo več prostora, višji odmik od tal in najdaljši doseg v predstavljeni ponudbi.
Posebej zanimive so konkurenčno postavljene izhodiščne cene, ki Hongqi uvrščajo med cenovno zanimivejše nove igralce v električnem segmentu.
Pregled
Kratek pregled modelov
Vstopni SUV
Hongqi EHS5
od 39.900 €
Različica
62 kWh 2WD
Moč
200 kW
Doseg WLTP
420 km
DC-polnjenje
188 kW
AC-polnjenje
6,6 kW
Limuzina
Hongqi EH7
od 48.900 €
Različica
85 kWh 2WD
Moč
253 kW
Doseg WLTP
510 km
DC-polnjenje
250 kW
AC-polnjenje
11 kW
Večji SUV
Hongqi EHS7
od 58.900 €
Različica
111 kWh 2WD
Moč
253 kW
Doseg WLTP
600 km
DC-polnjenje
250 kW
AC-polnjenje
11 kW
Izhodiščna cena
EHS5
39.900 €
EH7
48.900 €
EHS7
58.900 €
Doseg po WLTP
EHS5
420 km
EH7
510 km
EHS7
600 km
Vir: podatki uvoznika Plan-net Avto, predstavljene različice
Končni uspeh modelov na slovenskem trgu pa ne bo odvisen le od tehničnih podatkov in cen,temveč tudi od serijske opreme, garancijskih pogojev, razvoja servisne mreže, dobavnih rokov in prvih realnih vozniških izkušenj.
Polnjenje v blokih ne sme ostati slepa pega e-mobilnosti
Prav pri blokih se bo pokazalo, ali bo električna mobilnost res dostopna širšemu krogu uporabnikov ali pa bo ostala predvsem privilegij tistih, ki živijo v hišah.
Ko govorimo o prihodnosti električne mobilnosti v Sloveniji, vozila niso več glavno vprašanje. Ključno vprašanje postaja, kje in kako bodo ljudje polnili, če živijo v večstanovanjskih stavbah. Prav pri blokih se bo pokazalo, ali bo električna mobilnost res dostopna širšemu krogu uporabnikov ali pa bo ostala predvsem privilegij tistih, ki živijo v hišah.
Pripravljenost omrežja je pogosto večja na papirju kot v praksi
Pri blokih, zlasti v starejših mestnih soseskah, se pogosto ustvarja vtis, da je elektroenergetsko omrežje že pripravljeno na širše uvajanje polnilnic. V praksi je slika precej bolj odvisna od konkretne lokacije.
Del nizkonapetostnega omrežja v starejših soseskah je star in že danes precej obremenjen, zato pripravljenost nikakor ni samoumevna. Ko se začne govoriti o večjem številu polnilnic v isti stavbi ali soseski, hitro pridemo do vprašanja zmogljivosti lokalnih vodov, transformatorskih postaj in dejanskih omejitev omrežja.
Zato razprava o polnjenju v blokih ne more temeljiti na splošnih ocenah, ampak na realnem stanju posamezne lokacije.
Glavni problem ni le tehničen, temveč organizacijski in pravni
Še večja ovira od samega omrežja danes ni tehnika, temveč sistem, ki za uporabnika ostaja nejasen, nepredvidljiv in pogosto neoperativen.
Pravica do polnjenja v Sloveniji še ni dovolj jasno urejena. Posledično lahko pobudo posameznika v praksi ustavi več različnih dejavnikov: nejasna pravila, upravnik, etažni lastniki ali preprosta previdnost zaradi odgovornosti.
Prav zato bi morala pravica do polnjenja postati jasen del stanovanjske zakonodaje.Razlogi za nasprotovanje bi morali biti omejeni na konkretne tehnične, pravne in varnostne razloge, ne pa na splošno zadržanost ali neodločnost.
V praksi se postopek pogosto ustavi že na začetku
Postavitev polnilnice v bloku se danes najpogosteje ustavi v sivem območju med zakonodajo, upravniki in etažnimi lastniki. Upravnik je pogosto prvi filter, ki se zaradi previdnosti ali strahu pred odgovornostjo odloči zelo zadržano.
UpravnikPogosto prvi filter.
Požarna varnostStrokovno, natančno in brez pavšalnih ocen.
Posebej občutljivo je vprašanje požarne varnosti, ki ga je treba obravnavati strokovno, natančno in brez pavšalnih ocen. Rešitve ne morejo temeljiti na improvizaciji. Polnilna infrastruktura mora biti projektirana in izvedena skladno s standardi, s projektno dokumentacijo, ustreznimi zaščitami ter jasno določeno odgovornostjo tudi z vidika zavarovanja.
Težavo dodatno zapleta dejstvo, da parkirna mesta v starejših blokih pogosto niso v zasebni lasti, ampak so skupna. V trenutku, ko nekdo postavi polnilnico, se hitro odpre vprašanje privilegiranega dostopa do parkirnega mesta. Tako problem pogosto ni le v elektriki ali investiciji, ampak predvsem v pravilih uporabe in odsotnosti sistemske rešitve.
Individualne polnilnice so lahko začetek, ne pa dolgoročni odgovor
Individualne polnilnice v blokih imajo smisel kot začetni korak in kot pravica uporabnika, vendar dolgoročno same po sebi ne bodo zadostovale.
Pri večstanovanjskih stavbah bo treba preiti na skupne in pametno upravljane sisteme, kjer se moč deli, poraba nadzira in pravila uporabe veljajo enako za vse. Najbolj smiseln model je, da en ponudnik v objektu postavi več polnilnic, jih poveže v sistem dinamičnega upravljanja moči in stanovalcem omogoči uporabo po jasnem cenovnem modelu.
Začetni korak
Individualna polnilnica
Pravica uporabnika.
Dolgoročno sama po sebi ne bo zadostovala.
Dolgoročni model
Skupni pametni sistem
En ponudnik, več polnilnic v objektu.
Dinamično upravljanje moči.
Jasen cenovni model in enaka pravila za vse.
Tak pristop je bistveno racionalnejši od nepovezanega individualnega nameščanja. Omogoča boljši izkoristek infrastrukture, manj obremenjuje omrežje in zmanjšuje konflikte glede dostopa, stroškov in odgovornosti.
Tudi pri stroških bo potreben bolj sistemski pristop
Če gre za individualno polnilnico, je logično, da osnovni strošek nosi tisti, ki jo želi in uporablja. Ko pa govorimo o širši pripravi celotne stavbe na e-mobilnost, to ni več zgolj zasebna investicija posameznika, ampak skupno infrastrukturno vprašanje.
Zato bo vse bolj smiseln model, v katerem država oziroma podporni mehanizmi, kot sta Borzen ali Eko sklad, spodbujajo predvsem vzpostavitev osnovne skupne infrastrukture v garažah ali na parkiriščih, posameznik pa nato financira svoj priklop oziroma svojo polnilnico.
Država, Borzen, Eko sklad
Osnovna skupna infrastruktura
V garažah ali na parkiriščih.
Priprava celotne stavbe na e-mobilnost.
Posameznik
Svoj priklop oziroma polnilnica
Osnovni strošek nosi tisti, ki jo želi in uporablja.
Takšen model je pravičnejši, bolj izvedljiv in dolgoročno tudi učinkovitejši.
Brez sprememb bodo stanovalci blokov ostali v slabšem položaju
Če se zakonodaja in praksa ne bosta pravočasno prilagodili, obstaja realno tveganje, da bodo stanovalci blokov ostali brez enakovredne možnosti za prehod na električno mobilnost. To bi bila resna sistemska napaka.
Električna mobilnost ne sme ostati privilegij tistih, ki živijo v hiši z lastnim parkiriščem. Postati mora dostopna tudi ljudem, ki živijo v večstanovanjskih stavbah. Prav tam bo odločeno, ali bomo v Sloveniji prehod na e-mobilnost razumeli kot splošno družbeno spremembo ali kot omejeno možnost za ožji del prebivalstva.
Sklep
Vprašanje sedanjosti, ne prihodnosti
Polnjenje električnih vozil v blokih ni več vprašanje prihodnosti, ampak vprašanje sedanjosti. Tehnične rešitve obstajajo, vendar brez jasne zakonodaje, določenih postopkov, strokovno vodenih projektov in sistemske podpore ne bodo zaživele v obsegu, ki ga Slovenija potrebuje.
Če želimo, da bo električna mobilnost dostopna vsem, moramo stanovalcem večstanovanjskih stavb zagotoviti:
jasno pravico do polnjenja,
predvidljive postopke in
modele skupne infrastrukture, ki bodo pravični, varni in izvedljivi.
Brez tega bodo prav tisti uporabniki, ki bi najbolj potrebovali urejene rešitve, ostali brez njih.
Javno polnjenje električnih vozil je od zunaj videti kot preprost in donosen posel. Polnilnic je vse več, cene na zaslonih niso nizke, trg raste. Toda ta slika je precej varljiva. Visoka cena za uporabnika še zdaleč ne pomeni tudi visoke marže za operaterja, še posebej pri hitrem in ultrahitrem polnjenju.
Tudi Društvo e-Mobilnost Slovenija v svojih zadnjih analizah opozarja, da rast števila polnilnic sama po sebi še ne pomeni, da je sistem zrel. Ključno vprašanje ni le, koliko polnilnic stoji na terenu, temveč ali delujejo zanesljivo, pregledno in takrat, ko jih voznik res potrebuje.
Cena na zaslonu ni dobiček
Hofer, Žalec
Uporabnik vidi le končno ceno na kilovatno uro. V ozadju pa je bistveno bolj zapletena in dražja zgodba. Operater ne plačuje zgolj elektrike, temveč tudi omrežnino, priključno moč, gradnjo in priključitev, opremo, vzdrževanje, zaledne sisteme, plačilne storitve, najem lokacije in amortizacijo investicije.
elektrika
omrežnina
priključna moč
gradnja in priključitev
oprema
vzdrževanje
zaledni sistemi
plačilne storitve
najem lokacije
amortizacija
V Sloveniji je ta račun še zahtevnejši po uvedbi novega sistema obračuna omrežnine, ki velja od 1. 10. 2024. Ta bistveno bolj poudarja moč in čas odjema. Pri ultrahitrih polnilnicah to pomeni preprosto to: ni pomembno le, koliko energije se proda, ampak predvsem, kdaj in s kakšno močjo.
Subvencije pomagajo, ne rešujejo
Vir: objava MOPE na LinkedInu
Postavitev sodobnega ultrahitrega polnilnega parka je kapitalsko zahteven projekt. Brez evropskih in državnih spodbud, denimo iz Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) ali prek Borzena, bi bila večina takšnih naložb v Sloveniji danes težko ekonomsko upravičena.
Toda subvencija ni bližnjica do dobička. Običajno pokrije le del investicije, pogosto med 30 in 50 odstotki, nikoli pa ne operativnih stroškov. Operater mora še vedno zagotoviti velik delež lastnega kapitala, ob tem pa sprejeti tudi vrsto pogojev: dolgoletno delovanje, visoko razpoložljivost in možnost plačila ad hoc.
Subvencija torej zniža vstopni prag, ne odpravi pa ključnega vprašanja: ali bo lokacija dovolj zasedena, da bo naložba dolgoročno vzdržna.
Domača vtičnica in javni ultrahitri polnilni park nista ista svetova
Švedski primer, kjer smo tudi polnili
Primerjava med domačo elektriko in javnim ultrahitrim polnjenjem je privlačna, a pogosto zgrešena. Doma gospodinjstvo plača predvsem energijo in del omrežnih stroškov. Na javni HPC-lokaciji pa uporabnik v ceni ne plačuje le kilovatnih ur, ampak tudi moč, infrastrukturo, servis, plačilne storitve, zanesljivost in stalno razpoložljivost.
Zato ni presenetljivo, da je javno ultrahitro polnjenje lahko večkrat dražje od domače oskrbe. To še ne pomeni, da je razlika avtomatično dobiček.
Stroškovnik pove več kot cenik
Ionity, Koper
Pri manjšem ultrahitrem polnilnem parku s štirimi HPC-polnilniki cenik sam po sebi ne pove dovolj. O dejanski ekonomiki največ pove promet oziroma izkoriščenost infrastrukture.
Pri povprečni prodajni ceni 0,66 €/kWh se skupni strošek okvirno giblje takole:
Skupni strošek na prodano kWh (€/kWh)
razpon stroškaprodajna cena 0,66 €/kWh
20.000 kWh/mesec≈ 22 vozil na dan
0,47–1,09 €
36.000 kWh/mesec≈ 40 vozil na dan
0,35–0,79 €
60.000 kWh/mesec≈ 66 vozil na dan
0,25–0,55 €
00,30,60,91,2
Vir: orientacijski model DeMS (glej opombo 1); 30 kWh na polnjenje
Glavne stroškovne postavke so energija, omrežnina in moč, servis in zaledni sistemi, najem lokacije ter amortizacija. Ključna razlika med scenariji je v tem, da se pri nižjem prometu fiksni stroški porazdelijo na manj prodanih kilovatnih ur, zato strošek na kWh hitro naraste.
Ob predpostavki povprečno 30 kWh na posamezno polnjenje to pomeni približno:
22 vozilna dan pri 20.000 kWh
40 vozilna dan pri 36.000 kWh
66 vozilna dan pri 60.000 kWh
To kaže, da marža pri ceni 0,66 €/kWh lahko obstaja, vendar ni samoumevna. Pri višjem prometu je lahko solidna, pri nižjem pa hitro postane zelo občutljiva. Na končni rezultat vplivajo še financiranje, davki, izpadi, stroški gostovanja in sezonska nihanja.
Povzetek: ekonomika ultrahitrega polnjenja je precej bolj odvisna od dejanskega prometa kot od samega cenika.
Dobra lokacija ni le priključek
Supernova, Maribor
Pri bencinski črpalki voznik običajno natoči in odpelje. Pri električnem vozilu na lokaciji ostane od 20 do 40 minut, včasih še dlje. Zato polnilni park ni le tehnična infrastruktura, ampak tudi storitveni prostor.
Pomembni postanejo trgovina, gostinska ponudba, sanitarije, varnost in celotna uporabniška izkušnja. Dobra lokacija ni zgolj točka z močjo, ampak kraj, kjer lahko voznik med polnjenjem nekaj opravi, nekaj poje ali preprosto udobno počaka.
Polnilnica, ki je samo »tam«, bo dolgoročno težko dosegala dobro zasedenost. Brez te pa ni stabilne ekonomike.
Teslina nizka nočna cena ni dokaz o zlatih maržah
Tesla SC
Teslina nočna tarifa 0,23 evra na kilovatno uro je na prvi pogled videti agresivno nizka. In tudi je. Vendar jo je treba razumeti v pravem kontekstu. Gre za časovno omejeno ceno zunaj konic, ne za reprezentativen prikaz ekonomike skozi ves dan.
Tesla ima pri tem očitne prednosti: velika vozlišča, visoko zasedenost in lasten ekosistem. Pomembno pa je še nekaj: nižja cena ni nujno predvsem posledica nižje marže, ampak lahko tudi posledica bistveno boljše izkoriščenosti omrežne priključitve, večjega prometa na posamezen priključek in učinkovitejšega upravljanja moči. Kdor na isti infrastrukturi proda več energije in bolje razporeja obremenitve, lahko stroške na kilovatno uro porazdeli bistveno ugodneje.
To je tudi pomemben del razlike med Teslo in klasičnimi operaterji. Kdor ima manj polnjenj na dan, slabšo izkoriščenost priključkov in manj optimizirano upravljanje moči, ima praviloma tudi višji strošek na prodano kilovatno uro.
Teslina cena zato ni dokaz, da je javno polnjenje zlata jama. Prej nasprotno: kaže, kako odločilni so obseg, optimizacija in poslovni model.
Sklep
Ni zlata jama
BS Ivančna Gorica
Polnilni park v Sloveniji ni zlata jama. Med nabavno ceno elektrike in ceno, ki jo na koncu plača voznik, stoji širok pas stroškov, tveganj in naložb.
Uspeh ni odvisen predvsem od tega, kako visoka je tarifa, ampak od tega, kako enakomerno je lokacija zasedena, koliko prometa ustvari na posamezen priključek, kako dobro operater upravlja moč in omrežninske obremenitve, kako kakovostna je uporabniška izkušnja in ali zna dolgoročno upravljati zahtevno infrastrukturo.
Pravo vprašanje zato ni, ali je 0,66 evra na kilovatno uro veliko ali malo.Pravo vprašanje je, kdo bo na tej osnovi znal zgraditi zanesljivo, pregledno in dolgoročno vzdržno storitev. In kdo bo na koncu res gradil slovensko polnilno omrežje.
IZ
Ignac Završnik
Zapis pripravil, Društvo e-Mobilnost Slovenija
Opombi
Opomba 1: Navedeni stroškovnik je orientacijski model, namenjen ponazoritvi ekonomike manjšega ultrahitrega polnilnega parka. Dejanski stroški posamezne lokacije se lahko bistveno razlikujejo glede na priključno moč, lokacijo, investicijski model, subvencije, zasedenost, promet na posamezen priključek, profil odjema in stopnjo optimizacije upravljanja moči.
Opomba 2: Cena 0,23 €/kWh velja za Teslina vozila oziroma za uporabnike znotraj Teslinega cenovnega modela. Za druga električna vozila je polnjenje na istih lokacijah praviloma nekoliko dražje.
Slovenija leta 2026 ni več trg, kjer bi bili vozniki električnih vozil na daljših poteh odvisni predvsem od počasnejših AC-polnilnic in omejenega števila 50 kW DC-postaj. Razvoj v zadnjih letih je bil hiter, številke pa kažejo, da je država vzpostavila trdno osnovo ultrahitrega polnjenja.
Po podatkih nacionalnega registra polnilnih mest je bilo 24. 3. 2026 v Sloveniji evidentiranih 3034 javnih polnilnih mest na 1061 lokacijah. Od tega je 662 DC-polnilnih mest, pri čemer se največji napredek kaže prav v najzmogljivejšem segmentu.
Skoraj 35 % vseh DC-polnilnih mest je že ultrahitrih
Za potrebe te analize smo kot ultrahitro polnjenje (HPC) opredelili vsa polnilna mesta z močjo 150 kW ali več. Slovenija jih trenutno šteje 231 na 44 lokacijah.
To pomeni, da ultrahitra infrastruktura predstavlja 34,9 % vseh DC-polnilnih mest oziroma 7,6 % celotne javne polnilne mreže. Podatki kažejo, da slovenski trg ni več v začetni fazi razvoja, temveč že vzpostavlja resno infrastrukturo za tranzitno mobilnost.
Javna polnilna mesta, 24. 3. 2026
vsa javna polnilna mesta
3034
DC
662
HPC
231
TEN-T
174
Vir: NAP, stanje 24. 3. 2026; HPC = 150 kW ali več; TEN-T = HPC-mesta na koridorjih TEN-T
Prevladujoča trojka: Petrol, Tesla in Ionity
Trg ultrahitrega polnjenja je močno koncentriran, saj trije največji operaterji obvladujejo 93,5 % trga oziroma 216 od 231 ultrahitrih polnilnih mest.
106PetrolVodi po razvejanosti omrežja in prisotnosti ob ključnih prometnih koridorjih.
78TeslaIzstopa z močnimi vozlišči oziroma hub-lokacijami na strateških točkah.
32IonityOstaja ključen igralec v segmentu najvišjih moči in avtocestnih lokacij.
Za vodilno trojico sledijo še Eleport (12 mest), MEGA M (2 mesti) in MOL (1 mesto).
Ultrahitra polnilna mesta po operaterjih
Petrol
106
Tesla
78
Ionity
32
Eleport
12
MEGA M
2
MOL
1
Vir: NAP, 24. 3. 2026; trije največji skupaj 216 od 231 mest (93,5 %)
Petrol, Ivančna Gorica
Slovenija ni več le trg »petdesetk«
Analiza močnostnih razredov kaže, da se slovenska infrastruktura vse bolj približuje sodobnim evropskim trendom:
Ultrahitra polnilna mesta po moči
150–299 kW
117
300–399 kW
70
400 kW ali več
44
Vir: NAP, 24. 3. 2026
V najvišjem razredu 400 kW+ trenutno vodita Ionity z močjo do 460 kW in Eleport z močjo do 400 kW, sledita pa Tesla z do 366,6 kW in Petrol z do 350 kW.
460 kWIonity
400 kWEleport
366,6 kWTesla
350 kWPetrol
Visoke moči polnilnic tako niso več izjema, ampak postajajo pomemben del novega standarda javnega polnjenja.
Tesla SC, Ljubljana
Geografska slika: Ljubljana kot središče in TEN-T kot glavna os razvoja
Največja vozlišča ultrahitrega polnjenja so strateško nameščena ob glavnih prometnih smereh.
Največ ultrahitrih polnilnih mest imata trenutno Tesla Koper (20 mest) in Tesla Ljubljana (16 mest). Med večjimi lokacijami sledijo še Eleport Supernova Ljubljana (12 mest), Lukovica (11 mest), Barje (10 mest), Ivančna Gorica (10 mest) in Slovenska Bistrica (10 mest).
Največje lokacije (število HPC-mest)
Tesla Koper
20
Tesla Ljubljana
16
Eleport Supernova Ljubljana
12
Lukovica
11
Barje
10
Ivančna Gorica
10
Slovenska Bistrica
10
Vir: NAP, 24. 3. 2026
Po regijah absolutno vodi Osrednjeslovenska (77 mest), sledijo Obalno-kraška (39), Podravska (33) in Savinjska (26).
75,3 % vseh ultrahitrih polnilnih mest (174 od 231) leži na evropskih prometnih koridorjih TEN-T.To jasno kaže na tranzitno usmerjenost slovenskega omrežja.
Ionity, Smednik
Od kvantitete h kakovosti
Če je bila prva faza slovenske e-mobilnosti predvsem boj za dostopnost polnilnic, leto 2026 zaznamujejo druga vprašanja: kapaciteta, hitrost in zanesljivost.
Kaj nam povedo številke?
Hrbtenica je postavljena.
Dolge poti skozi Slovenijo so danes bistveno lažje izvedljive kot pred nekaj leti.
Potrebujemo več regionalne razpršenosti.
Ultrahitro polnjenje se bo moralo postopoma širiti tudi zunaj avtocestnih koridorjev, v turistična središča in regionalna mesta.
Konkurenca bo ključna.
Čeprav vodilna trojica močno prevladuje, prihod novih igralcev prinaša tehnološki napredek in višje standarde.
Eleport, Ljubljana
Sklep
Trdna osnova, naslednja faza je zanesljivost
Slovenija je na področju ultrahitrega polnjenja naredila pomemben korak naprej. Z 231 ultrahitrimi polnilnimi mesti na 44 lokacijah ima danes trdno osnovo za nadaljnjo rast e-mobilnosti.
Naslednja faza razvoja ne bo več odvisna od vprašanja, ali polnilnica obstaja, temveč predvsem od tega, ali je dovolj zmogljiva, prosta in zanesljiva takrat, ko jo uporabnik dejansko potrebuje.
Prav v tem se bo pokazalo, kako zrela je slovenska mreža ultrahitrega polnjenja – in kdo jo v resnici gradi.
IZ
Ignac Završnik
Analizo pripravil, Društvo e-Mobilnost Slovenija
Vir podatkov
Nacionalna točka dostopa (NAP) – stanje 24. 3. 2026: nap.si
Opomba
Pri pregledu vira podatkov na portalu NAP smo opazili tudi določene pomanjkljivosti, ki pa na splošne ugotovitve analize ne vplivajo bistveno. V registru med drugim niso evidentirani nekateri manjši ponudniki storitev polnjenja, na primer E prihodnost, d. o. o. (Ptuj), in BE CHARGE S.R.L. – podružnica Slovenija (Ajdovščina, Lendava), verjetno pa tudi še kateri drugi.
3,8–4,5 Mtletna poraba oziroma neto uvoz naftnih derivatov
~97 %potreb po elektriki pokrila domača proizvodnja (2024)
7,8–35,3 %dodatnih dajatev EU na kitajske BEV
Promet kot učbeniški primer ranljivosti
Vitanje
Električna mobilnost v Sloveniji leta 2026 ni več hobi avtomobilskih navdušencev, ne modna muha »zelenih« in ne zgolj tehnološka novost. Postaja vprašanje energetske varnosti. In energetska varnost je v resnici vedno geopolitika. Le da jo običajno opazimo šele takrat, ko se zalomi.
Slovenija je pri prometu učbeniški primer ranljivosti. Skoraj vse gorivo uvažamo, promet pa predstavlja približno 42 % končne rabe energije. Če se trg nafte zatrese zaradi konflikta, napada na ladijske poti ali politične krize, Slovenija ne more »preklopiti« na domač vir. Ceno in dostopnost energije za mobilnost nam v veliki meri določajo razmere daleč od naših cest.
Nafta je pri tem poseben problem: pri njej uvažamo sam energent. Ne le tehnologije ali opreme, temveč vsak liter, vsako vožnjo, vsak kilometer. Po podatkih SURS in energetskih bilanc se letna poraba oziroma neto uvoz naftnih derivatov giblje približno med 3,8 in 4,5 milijona ton (odvisno od leta, zalog in metodologije). To je definicija strateške izpostavljenosti.
Električni avtomobil te geopolitike ne odpravi. Jo pa začne spreminjati.
Elektrika ni »domača«, je pa bolj obvladljiva
Električna energija tudi ni čudežno brez odvisnosti: uran za Krško je uvožen, sončni paneli in baterije so večinoma del globalnih dobavnih verig, pri katerih ima pomembno vlogo Kitajska. Toda razlika je bistvena: pri elektriki doma gradimo proizvodnjo, omrežje in infrastrukturo. In s tem gradimo tudi več nadzora nad dolgoročno stabilnostjo sistema.
Slovenska elektroenergetska slika je zato strateško »bližje domu« kot naftna. Po podatkih Agencije za energijo je leta 2024 domača proizvodnja (z upoštevanjem slovenskega deleža v NEK) pokrila približno 97 % potreb končnih porabnikov. Leta 2025 je zaradi slabše hidrologije in nižje proizvodnje prišlo do neto uvoza elektrike (okoli 2,3 TWh), kar je dober opomnik, da tudi električni sistem ni imun na vremenske in sistemske šoke. A tudi takrat je ključna razlika ostala: elektrika je sistem, ki ga lahko doma razvijamo, diverzificiramo in krepimo. Nafta za promet pa ostaja predvsem uvožena realnost.
Nafta
Uvažamo sam energent
Skoraj vse gorivo uvažamo.
3,8–4,5 milijona ton naftnih derivatov na leto.
Ni domačega vira za »preklop«.
Elektrika
Doma gradimo sistem
2024: domača proizvodnja ~97 % potreb.
2025: neto uvoz ~2,3 TWh (slabša hidrologija).
Proizvodnjo, omrežje in infrastrukturo lahko razvijamo doma.
Zato elektrifikacija prometa ni le »okoljska politika«.Je del strategije, kako zmanjšati ranljivost države.
Evropski paradoks: pospeševati prehod, a podražiti najcenejšo pot
BYD Dolphin Surf / Seagull
Evropska unija je to dilemo prepoznala, a se je ujela v lastni paradoks. Po eni strani želi pospešiti elektrifikacijo prometa. Po drugi strani želi zaščititi lastno avtomobilsko industrijo pred kitajsko konkurenco.
Rezultat so dodatne protisubvencijske dajatve na baterijska električna vozila iz Kitajske, uvedene oktobra 2024, v razponu približno 7,8–35,3 % (odločitve Evropske komisije). Leta 2026 je Komisija začela odpirati tudi možnost alternativ, kot so dogovori o minimalnih cenah (t. i. price undertakings), pri čemer je bila potrjena tudi prva takšna ureditev za konkretne modele.
Industrijska logika je razumljiva: zaščititi delovna mesta, kupiti čas, pospešiti razvoj evropskih modelov. Toda politično-ekonomska resnica je trda: množični prehod se praviloma zgodi takrat, ko nova tehnologija postane dovolj dobra in dovolj poceni. Če najcenejša električna vozila umetno podražimo, prehod upočasnimo. In s tem tudi zmanjševanje odvisnosti od nafte.
Evropa želi manj nafte, hkrati pa si otežuje najhitrejši kanal do tega cilja.
Lekcija dostopnosti (in zakaj je Albanija zanimiva)
Albanija
Zato je koristno pogledati tja, kjer je prehod v praksi »ušel iz teorije«. Albanija je zanimiva ne zato, ker bi bila primerljiva s Slovenijo, ampak ker kaže mehanizem: ko so vozila dostopna in je elektrika relativno ugodna, se sprememba lahko zgodi hitreje, kot bi pričakovali. V takih okoljih elektrifikacija ni ideološka izbira, ampak ekonomska.
To je tudi slovenska resnica. Prehod se ne bo zgodil zato, ker je moralno pravilen, temveč zato, ker bo za dovolj ljudi racionalen: cenovno dosegljiv, uporaben, zanesljiv.
Slovenija: interes je jasen, izzivi pa niso majhni
Lendava
Slovenija ima znotraj EU zelo konkreten interes: premikati del prometa iz naftnega sistema v električni sistem. Ne zato, ker bi to rešilo vse, ampak ker gre za redko politiko, ki lahko hkrati izboljša energetsko varnost, zmanjša izpostavljenost cenovnim šokom in krepi domačo infrastrukturo.
A izzivi so realni. Leta 2025 je delež baterijskih električnih vozil med novimi registracijami dosegel približno 11,1 %, kar je napredek, a še vedno pod povprečjem EU (okoli 17,4 %).
Delež BEV med novimi registracijami, 2025
Slovenija
~11,1 %
Povprečje EU
~17,4 %
Vir: podatki iz članka
Če želimo, da električna mobilnost postane množična, potrebujemo tri stvari:
več polnilnic in hitrejše polnilnice (zlasti DC),
posodobljeno omrežje in
politike, ki znižujejo vstopno ceno za povprečnega kupca.
Električni avtomobil ne izbriše uvozne odvisnosti čez noč. A omogoča nekaj, česar nafta ne: da del mobilnosti postopoma prestavimo v sistem, v katerem lahko doma povečujemo proizvodnjo, diverzificiramo vire in gradimo odpornost.
Sklep
Energija bližje domu
Električna mobilnost ni ideološka moda in ni samo avtomobilski trend. Je trezen odziv na dejstvo, da energija ni več samoumevna in da je mobilnost eden največjih kanalov slovenske ranljivosti.
Vprašanje prihodnjih let ni, ali bomo vozili električne avtomobile. Vprašanje je, ali bomo znali ustvariti pogoje, da bodo dostopni in uporabni za večino.
Ker tu ne gre le za tehnologijo.Gre za to, ali bo Slovenija energijo za svoj promet v prihodnje predvsem uvažala ali pa bo vsaj del te moči postopoma preselila bližje domu.
Električni avtomobili so leta 2026 postali dovolj samoumevni, da se ne sprašujemo več, ali so uporabni. Za večino voznikov je to vprašanje že za nami. Danes je bistveno nekaj drugega: kako dobro se električni avtomobil vključi v resnični ritem življenja.
Ne v laboratoriju. Ne na idealni testni trasi.
Temveč v povsem običajnem miksu: ljubljanska obvoznica, vožnja do morja, vsakodnevne mestne relacije in občasna daljša pot čez meje.
Piran
Ključne številke v 30 sekundah
64 / ~62 kWhbaterija Long Range, nominalno / uporabno
~139 kWDC-polnjenje (400 V)
16,7–17,5kWh/100 km, ljubljanska obvoznica (90–95 km/h)
18,48kWh/100 km, Ljubljana–Piran
17,2kWh/100 km, Ljubljana–Beograd (530 km, 7 h 21 min skupaj)
36.490 €Luxury 64 kWh; ob MG GO GREEN 33.990 € (+500 € kovinska barva)
Povprečna poraba na testih (kWh/100 km)
Obvoznica (90–95 km/h)
16,7–17,5
Ljubljana–Piran
18,48
Ljubljana–Beograd
17,2
Vir: meritve DeMS, februar in marec 2026
Ljubljanska obvoznica: realen poligon brez izgovorov
Ljubljana Barje
Ljubljanska obvoznica ostaja eden najbolj poštenih testnih poligonov za električna vozila. Dovolj prometa, stalne hitrosti in vplivi okolja hitro pokažejo, kaj pomeni učinkovitost v resničnem prometnem toku.
Pogoji testa
Datumponedeljek, 2. 3. 2026
Čas11.30–12.49
Vremesuho in delno sončno
Temperatura13–14 °C
Rezultati testnih krogov
Krog
Razdalja
Čas
Poraba
Povp. hitrost
1.
28,5 km
18 min
17,1 kWh/100 km
95 km/h
2.
28,5 km
19 min
17,3 kWh/100 km
90 km/h
3.
28,4 km
19 min
16,7 kWh/100 km
90 km/h
4.
28,4 km
18 min
17,5 kWh/100 km
95 km/h
Poraba po krogih (kWh/100 km)
1. krog · 95 km/h
17,1
2. krog · 90 km/h
17,3
3. krog · 90 km/h
16,7
4. krog · 95 km/h
17,5
Vir: meritve DeMS, 2. 3. 2026
Povzetek obvoznice je jasen: poraba se je gibala med 16,7 in 17,5 kWh/100 km, povprečna hitrost pa med 90 in 95 km/h. Z drugimi besedami: stabilno, predvidljivo in brez nenavadnih odstopanj tudi pri realnih obvozničnih hitrostih. Prav takšen baseline je pomemben zato, ker na daljši poti hitro pokaže, koliko spremembe prinesejo temperatura, avtocestni tempo in postanki.
Opomba
Časovni okvir 11.30–12.49 vključuje še približno pet minut vmesnega časa za obračanje in urejanje merjenja, zato je nekoliko daljši od seštevka štirih krogov.
Ljubljana–Piran: realen test brez izgovorov
Na poti
Relacija Ljubljana–Piran ostaja eden najbolj poštenih in zanimivih testov za električna vozila v Sloveniji. Kombinacija avtoceste v realnem tempu, nekaj prometa, blagega vzpona proti Postojni in nato obalne ceste z mestno vožnjo hitro pokaže, kaj pomeni učinkovitost na tipični slovenski poti proti morju.
Pogoji testa
Datumsreda, 4. 3. 2026
Čas13.35–15.39
Vremesuho in delno oblačno
Temperatura13,5–15,5 °C
hladneje na višini, mileje ob morju
Rezultati vožnje
Odsek
Razdalja
Čas
Poraba
Povp. hitrost
Energija
Ljubljana → Koper
101,5 km
1 h 1 min
19,2 kWh/100 km
97 km/h
19,49 kWh
Koper → Piran
18,4 km
25 min
14,5 kWh/100 km
43 km/h
2,67 kWh
Skupaj
119,9 km
1 h 26 min
18,48 kWh/100 km
≈ 89 km/h
22,16 kWh
Polnjenje na poti
+17,53 kWhBS Petrol Koper (do 96 %)
+6,1 kWhPiran, na cilju (do 100 %)
23,63 kWhskupaj napolnjeno
Tudi tukaj so številke zgovorne. Poraba se je gibala med 14,5 kWh/100 km na počasnejši obalni cesti in 19,2 kWh/100 km na glavnem avtocestnem delu pri povprečni hitrosti 97 km/h. Avtocesta pričakovano postavi osnovo porabe, obalni del pa jo lepo zniža. Skupna poraba 18,48 kWh/100 km je za družinski električni SUV na tej relaciji zelo soliden rezultat: brez ekstremne ekovožnje, brez idealnih pogojev in brez izgovorov za promet ali vreme.
Ta test je pomemben zato, ker dobro pokaže realno učinkovitost avtomobila na tipični slovenski vikendpoti do morja. Razlika med avtocestnim in obalno-mestnim delom znaša približno 32 %, kar je povsem značilno za večino električnih vozil pri hitrostih nad 90–100 km/h.
Opomba
Časovni okvir 13.35–15.39 vključuje tudi približno 35–40 minut polnjenja v Kopru, zato je skupni čas daljši od same vožnje.
V razredu, kjer šteje predvidljivost
Notranjost
MG S5 EV vstopa v razred, kjer je konkurenca najostrejša: med kompaktne družinske SUV-je. In prav tu ni več dovolj, da je avto le simpatičen, tehnično zanimiv ali dovolj hiter. Biti mora udoben, prostoren, predvidljiv in dovolj zrel, da vozniku poenostavi življenje, ne pa ga dodatno obremenjuje.
V tem razredu ne iščemo več predvsem wow pospeška, četudi je 6,3 sekunde do 100 km/h več kot dovolj suveren podatek. Veliko pomembnejša so druga vprašanja: koliko porabi, kako se polni, kako deluje na poti in kako prepričljiv je, ko iz teorije stopi v rutino.
Po prvih resnih kilometrih je odgovor pri MG S5 EV precej jasen. To je avtomobil, katerega največja odlika ni v spektaklu, temveč v mirnosti. Ne trudi se biti nekaj več, kot je. In prav v tem je njegov največji adut.
Udobni sedeži, prijetno vzmetenje in dobra zvočna izolacija ustvarijo kabino, v kateri kilometri minevajo lahkotneje, kot bi morda pričakovali. Tišina v kabini ni le prijeten dodatek, ampak pomemben del občutka, da je avto v osnovi dobro uglašen.
Ko številke dobijo pomen
Pri različici Luxury je tehnična osnova jasna: 64 kWh nominalne in približno 62 kWh uporabne kapacitete baterije. A kot pri vseh električnih avtomobilih tudi tukaj velja, da so homologacijske številke le del zgodbe. V praksi je realen doseg vedno rezultat temperature, hitrosti, voznega ritma in razmer na cesti.
Zato so pomembnejši konkretni testi kot katalog. Prav tam se pokaže, ali je avto le zanimiv na papirju ali pa dejansko deluje tudi v vsakdanjem življenju.
Moč polnjenja v praksi
Moč polnjenja
MG S5 EV uporablja 400-voltno arhitekturo in pri hitrem enosmernem polnjenju doseže približno 139 kW. To pomeni, da ne sodi med najhitrejše predstavnike novega 800-voltnega razreda, a hkrati tudi ne med tista električna vozila, ki bi na daljši poti postala breme.
V ugodnih razmerah se polnjenje od 10 do 80 odstotkov približa obljubljenim časom, v vsakdanji rabi pa velja računati na približno pol ure, včasih nekoliko manj, drugič nekaj minut več.
To ni avtomobil za lovljenje rekordov na polnilnici. Je pa dovolj hiter, da polnjenje ostane del normalnega ritma poti. Na našem testu se je pokazalo, da je bil v enem primeru za povsem uporaben energijski pribitek dovolj že 18-minutni postanek. To je natanko tista meja uporabnosti, kjer polnjenje ne postane tema samo zase, ampak le ena od postaj na poti.
»Pok« med polnjenjem
Pri hitrem polnjenju se lahko občasno pojavi tudi nekoliko glasnejši »pok«, ki manj izkušenega voznika električnega vozila lahko preseneti. V praksi to praviloma ni nič neobičajnega, ampak spremljevalni zvok posameznih komponent pri večjih obremenitvah sistema.
Cena, ki ve, kam se postaviti
Pri testni konfiguraciji MG S5 EV Luxury s 64-kWh baterijo znaša priporočena maloprodajna cena po ceniku MG Motor Slovenija 36.490 € z vključenim DDV in DMV. Ob financiranju z bonusom MG GO GREEN cena pade na 33.990 €, doplačilo za kovinsko barvo pa znaša 500 €.
Še pomembnejši del ponudbe od same cene je celoten občutek vrednosti. In tu pomembno vlogo odigra garancija. MG ponuja 7 let oziroma 150.000 kilometrov garancije za vozilo, visokonapetostno baterijo in pogonski sklop, ob tem pa jamči najmanj 70 odstotkov kapacitete baterije tudi po tem obdobju.
36.490 €ceniška cena z DDV in DMV
33.990 €ob financiranju MG GO GREEN
7 let / 150.000 kmgarancija, baterija vsaj 70 %
V razredu, kjer kupci ne tehtajo le med opremo in videzom, temveč tudi med dolgoročnim zaupanjem v električni pogon, je to zelo resen argument.
Prtljažnik
Digitalna uporabnost ni več dodatek
Aplikacija MG iSMART
Pri sodobnem električnem avtomobilu uporabniška izkušnja ni več zgolj mehanska. Vedno več te izkušnje se odvija tudi prek zaslona, aplikacije in povezljivosti. Pri MG-ju to vlogo prevzema iSMART.
Aplikacija omogoča spremljanje stanja baterije in polnjenja, daljinsko zaklepanje in odklepanje vozila ter iskanje avtomobila na parkirišču. Najbolj uporabna funkcija pa ostaja upravljanje temperature v kabini. Pozimi to pomeni manj jutranje naglice in manj ledenih stekel, poleti pa precej prijetnejši prvi stik z vozilom.
Takšne funkcije že dolgo niso več le gadget. Postale so del vsakdanje uporabnosti in eden od razlogov, zakaj je življenje z električnim avtomobilom lahko tudi preprostejše kot z običajnim.
Prvi stik z aplikacijo sicer ni povsem brez pripomb. Nekateri prevodi v sistemu delujejo nekoliko nerodno, kar lahko podaljša začetni postopek povezovanja. To ni velika pomanjkljivost, je pa opomnik, da je pri sodobnem avtomobilu pomembna tudi programska dodelanost, ne le strojna tehnika.
YouTube
Na drugi strani je prijetno presenečenje, da spletna povezljivost deluje tudi v Srbiji, torej zunaj EU. Med polnjenjem smo brez težav preizkusili tudi YouTube in sistem je deloval povsem brez zapletov. Na papirju takšna podrobnost zveni obrobno, v praksi pa hitro postane del občutka, da je avto pripravljen na več kot le domače okolje.
Najboljši je tam, kjer ga največ uporabljaš
MG S5 EV največ točk osvoji tam, kjer jih tudi mora: v vsakdanji uporabi. Udobni sedeži, zrelo vzmetenje in tiha kabina ustvarijo avtomobil, ki ne utrudi. V mestu to pomeni več lahkotnosti, na avtocesti pa predvsem več miru.
Adaptivni tempomat v povezavi s sistemom za ohranjanje voznega pasu
Zelo dober vtis pusti tudi adaptivni tempomat v povezavi s sistemom za ohranjanje voznega pasu. Kombinacija deluje umirjeno, dovolj natančno in predvsem naravno. Na daljši poti to ni več stvar prestiža ali tehnološke kljukice, ampak konkretna pomoč, ki zmanjša utrujenost voznika.
Seveda niso vse rešitve enako posrečene. Brezžično polnilno mesto za telefon ni nameščeno najbolje, saj ga lahko v določenem delu dneva dodatno obremenijo sončni žarki. Ker se telefon že tako segreva med brezžičnim polnjenjem, to v praksi pomeni počasnejše ali manj učinkovito polnjenje. Majhna podrobnost, a dovolj konkretna, da jo v vsakdanji uporabi hitro opaziš.
Poraba: prava zgodba se začne zunaj brošure
Pri električnem avtomobilu je poraba še vedno najbolj neposreden prevod teorije v vsakdan. In pri MG S5 EV se je na testu pokazalo natanko to, kar pričakujemo od zrelega električnega avtomobila: da zna biti v ugodnih razmerah zelo učinkovit, hkrati pa ostaja dovolj predvidljiv tudi takrat, ko razmere niso idealne.
Planiranje poti
Na našem testu se je poraba gibala od manj kot 15 do približno 20 kWh/100 km. Ključni dejavnik pri tem niso bile drastične razlike v slogu vožnje, temveč temperaturna nihanja med dnevno in nočno vožnjo. In prav to je bistvo realnega testa: ne, da pokaže najboljši možni scenarij, ampak da razkrije, kaj se zgodi v resničnih pogojih.
Ljubljana–Beograd: številke, ki nekaj povedo
Najresnejši preizkus je bila relacija Ljubljana–Beograd. Pot, dolga približno 530 kilometrov, hitro pokaže, kdaj električni avtomobil neha biti le mestni ali primestni sopotnik in postane resen potovalni stroj.
LjubljanaStart.
Slavonski Brod · 330,3 km16,3 kWh/100 km, prihod s 17 % baterije.
polnjenje 18 min+29,2 kWh
Polnilna točka v Srbiji18,4 kWh/100 km na tej etapi.
daljše polnjenje
Beograd · 530 kmSkupaj 17,2 kWh/100 km.
vožnja 5 h 59 minpolnjenje 1 h 22 minskupaj 7 h 21 min
Na poti do Slavonskega Broda je na 330,3 kilometra dolgi etapi porabil 16,3 kWh/100 km in tja prispel s 17 odstotki baterije. Po 18-minutnem polnjenju, med katerim se je v baterijo preneslo 29,2 kWh energije, se je pot nadaljevala proti Srbiji.
Slavonski Brod
Na naslednji etapi do polnilne točke v Srbiji je poraba znašala 18,4 kWh/100 km, nato pa je sledilo še daljše polnjenje, ki je vozilo znova pripravilo za zadnji odsek do Beograda.
Skupna bilanca poti je zgovorna: 530 kilometrov, 5 ur in 59 minut vožnje, povprečna hitrost med vožnjo 88,6 km/h, skupna povprečna poraba 17,2 kWh/100 km ter 1 ura in 22 minut skupnega časa polnjenja. Celotna pot je trajala 7 ur in 21 minut.
530 kmrazdalja
5 h 59 minvožnje, povprečno 88,6 km/h
1 h 22 minpolnjenja
17,2 kWhpovprečna poraba na 100 km
To niso številke za senzacijo. So pa natanko tiste številke, ki električni avtomobil ločijo od zanimive ideje in ga postavijo v sfero vsakdanje uporabnosti.
CP Srbija
Resnici na ljubo postanek v Srbiji ni bil nujno potreben za dosego cilja, je bil pa priročen. In prav v tem je poanta: na takšni poti MG S5 EV ne deluje kot eksperiment, ampak kot povsem uporaben potovalni avtomobil.
Pot Ljubljana–Beograd
Sklep
Manj mitologije, več rutine
MG S5 EV ni avtomobil za forumsko dokazovanje in lovljenje teoretičnih rekordov. Njegova prava vrednost je drugje: v tem, da postane neopazen, a zanesljiv del vsakdana.
Da je obvoznica preprosto obvoznica.
Da je pot na morje izlet, ne stres.
Da je Ljubljana–Beograd povsem normalna relacija, kjer največjo razliko naredijo dober načrt, realen tempo in predvidljivo obnašanje vozila.
Po prvih resnih kilometrih je vtis jasen. MG S5 EV zna biti udoben, digitalno dovolj dodelan in logistično dovolj prepričljiv, da se v vsakdan vključi brez nepotrebne drame. Ima nekaj manjših pomanjkljivosti, od manj posrečenih prevodov do neidealno postavljenega brezžičnega polnilca za telefon, a v ključnih točkah deluje zrelo. Tudi asistenčni sistemi so pustili boljši vtis, kot bi ga morda pričakovali.
Pozitivno
Udobni sedeži, zrelo vzmetenje, tiha kabina.
Predvidljiva poraba (16,7–18,48 kWh/100 km na testih).
Uporabno polnjenje (18 min za 29,2 kWh).
Umirjen adaptivni tempomat z ohranjanjem pasu.
Garancija 7 let / 150.000 km.
Negativno
Nerodni prevodi v aplikaciji in sistemu.
Brezžični polnilec za telefon na soncu.
400 V, ne sodi med najhitrejše polnilce.
Leta 2026 ne potrebujemo več velikih zgodb o tem, ali elektromobilnost deluje. Potrebujemo predvsem poštene zapise in primerljive teste, ki pokažejo, kaj se zgodi, ko se realnost sreča s številkami.
In prav tam je MG S5 EV najbolj prepričljiv:ne kot obljuba prihodnosti, ampak kot povsem uporaben del sedanjosti.
V Trzinu je v ponedeljek, 23. 2. 2026, potekal pomemben dogodek znamke XPENG Slovenija – večja predstavitev v salonu pri Avto Aktivu (ki je salon odprl že konec januarja 2026). Poleg modelov P7, G6 in G9 so predstavili tudi XPENG X9 v okviru njegove predstavitve za evropski trg.
Dogodek ni bil pomemben le kot promocijska priložnost, temveč tudi kot signal, da se električna mobilnost v Sloveniji razvija naprej v smeri širše ponudbe novih znamk in modelov. Ob tem velja omeniti, da nas je bilo na dogodku kar nekaj članov društva DeMS, kar dodatno potrjuje zanimanje skupnosti za razvoj e-mobilnosti pri nas.
Prvi vtis z dogodka
Ob prihodu je bilo hitro jasno, da gre za dogodek, na katerem želi znamka pokazati širino ponudbe in tehnološko usmerjenost. Obiskovalci so se zbirali postopoma, predstavljena pa je bila tudi ekipa, ki bo kupcem na voljo v salonu.
Takšni dogodki so pomembni, saj električna mobilnost ni več samo vprašanje posameznega modela, ampak celotne uporabniške izkušnje:
dostopnost vozil,
podpora kupcem,
servisna mreža,
dobavljivost,
zaupanje v dolgoročno prisotnost znamke.
XPENG G6: zelo resna alternativa v razredu Tesla Model Y
Model XPENG G6 je bil v ospredju kot vozilo, ki cilja na zelo konkurenčen del trga. Stavi na kombinacijo 800-voltne arhitekture, baterijske tehnologije LFP, hitrega polnjenja in močne digitalne in programske podpore.
Predstavljene so bile različice Standard Range, Long Range in Performance. Izpostavljen je bil poudarek na uporabnosti: V2L (vehicle-to-load), dobra serijska oprema in hitro polnjenje na sodobni infrastrukturi. To je ključno za slovenski trg, kjer kupci vse bolj primerjajo celoten paket.
XPENG G9: premijski SUV z jasnim poudarkom na udobju in tehnologiji
Model XPENG G9 nagovarja kupce, ki iščejo več prostora, udobja in višjo raven opreme. V predstavitvi so izpostavili napredne asistenčne sisteme, bogato osnovno opremo in premijske elemente pri višjih paketih (udobje sedežev, dodatne funkcije).
Posebej je bil poudarjen tudi vidik »pripravljenosti na prihodnost« z razvojem hitrih polnilnic.
P7 in prihod P7 Plus
Na dogodku je bil prisoten XPENG P7, omenjen pa je bil tudi prihod modela P7 Plus (že lansiran v Evropi januarja 2026 na Brussels Motor Show), ki dodatno širi limuzinsko ponudbo znamke. To kaže, da se trg ne razvija samo v smeri segmenta SUV, temveč tudi v smeri sodobnih električnih limuzin.
Predstavitev XPENG X9 za evropski trg
Poseben poudarek dogodka je bila predstavitev modela XPENG X9 – luksuznega električnega minivana, ki je bil na dogodku predstavljen v 6-sedežni konfiguraciji.
Osebni vtis
Ob ogledu in sedenju v XPENG X9 je bil zelo močan vtis predvsem v drugi vrsti sedežev. Sedenje je izjemno udobno – idealno za najbolj zahtevne uporabnike, ki stavijo na prestiž in multimedijsko dovršenost. X9 jasno cilja na kupce, ki ne iščejo le prostornosti, ampak vrhunsko potovalno izkušnjo. Za piko na i poskrbi še priročen hladilnik za pijačo, kar dodatno poudari premijski značaj vozila.
X9 kaže ambicijo znamke za resno prisotnost v več segmentih v Evropi (načrtovana širitev sredi leta 2026).
Sklep
Signal za slovenski trg
Dogodek v Trzinu ni bil samo promocija, temveč pomemben signal za slovenski trg e-mobilnosti. Znamka je pokazala široko paleto modelov, tehnološko naprednost (800 V, LFP) in jasno namero dolgoročne prisotnosti. Prisotnost večjega števila članov društva DeMS pa potrjuje, da takšni premiki zanimajo širšo e-mobilno skupnost.
IZ
Ignac Završnik
Zapisal
Kaj pa vi menite?
Vas pri novih znamkah bolj prepričajo tehnične specifikacije in hitro polnjenje ali predvsem udobje in uporabniška izkušnja?
Bi bil XPENG X9 v 6-sedežni konfiguraciji zanimiva izbira za družinska potovanja?
Električna mobilnost v Sloveniji ni več nišna tema. To ni več vprašanje prepričanja, temveč dejstvo trga. Številke kažejo pospešek, praksa pa opozarja, da rast prodaje še ne pomeni nujno tudi zrelega sistema.
Po podatkih ACEA je bilo v Sloveniji v letu 2025 registriranih 6419 novih baterijskih električnih vozil (BEV), kar pomeni 103,9-odstotno rast glede na leto prej. Delež BEV med vsemi novimi registracijami je v Sloveniji dosegel približno 11,2 %. To je pomemben premik naprej, vendar smo še vedno pod povprečjem EU, kjer je delež BEV v letu 2025 znašal 17,4 %.
Pogled na sosednje države razkrije regijski razkorak: medtem ko Avstrija s svojim 21,5-odstotnim deležem že močno presega evropsko povprečje, se Italija (5,1 %) in Hrvaška (4,2 %) soočata s precej počasnejšim prehodom. Slovenija tako zaseda sredinsko pozicijo, kar potrjuje, da smo na dobri poti, a hkrati potrebujemo stabilnejši sistem za preboj v vrh.
Delež BEV med novimi registracijami, 2025
Avstrija
21,5 %
Povprečje EU
17,4 %
Slovenija
11,2 %
Italija
5,1 %
Hrvaška
4,2 %
Vir: ACEA, januar 2026
Sporočilo je jasno: trg se premika.Toda sistemska podpora temu premiku še ni dovolj zanesljiva, enostavna in predvidljiva.
DeMS-ov dogodek Povezujemo e-Slovenijo 7.0
Rast je realna. Tudi zaostanek je realen.
V razpravah o e-mobilnosti pogosto zdrsnemo v dva ekstrema: v nekritično navdušenje ali v utrujajoče ponavljanje mitov. Oboje je zgrešeno.
Razlog za zmeren optimizem
rast registracij je visoka,
ponudba vozil je širša,
javna razprava je bolj zrela kot pred nekaj leti.
Ni razloga za samozadovoljstvo
delež BEV ostaja pod povprečjem EU,
uporabniška izkušnja javnega polnjenja je še vedno neenakomerna,
stroški in postopki so za povprečnega uporabnika pogosto nepregledni.
Če želimo resen prehod, moramo nehati meriti uspeh samo v številu prodanih vozil. Enako pomembno je, ali sistem deluje takrat, ko ga uporabnik dejansko potrebuje.
Ključni problem ni več »ali EV«, ampak »kako zanesljiv je EV«
To je danes osrednje vprašanje električne mobilnosti v Sloveniji. Uporabnika pri odločitvi pogosto ne ustavi tehnologija vozila. Ustavi ga negotovost:
Ali bo javna polnilnica delovala?
Kako bom polnil doma, če živim v bloku?
Koliko bo polnjenje dejansko stalo?
Kateri podatki držijo in kateri so samo zavajajoči?
To niso obrobna vprašanja. To so vprašanja vsakdanje uporabnosti. In prav tu se odloča, ali bo električna mobilnost ostala izbira motiviranih posameznikov ali pa bo postala normalna, množična praksa.
Zato so neodvisne uporabniške izkušnje in terensko spremljanje stanja pomembnejši kot kadarkoli prej. Razvoj e-mobilnosti ne sme biti usmerjen le v količino (več vozil, več točk), temveč v kakovost: zanesljivost, dostopnost in uporabnost.
Kaj pokaže teren: napredek je resničen, a sistem še ni dosleden
Terensko ocenjevanje javne polnilne infrastrukture DeMS (ver. 3.0, november 2025), izvedeno na 81 lokacijah po vseh regijah Slovenije, potrjuje napredek:
več kot 2900 javnih polnilnih mest,
izrazit porast ultrahitrih polnilnic (>150 kW),
širjenje funkcij, kot je plačilni terminal.
Širjenje funkcij, kot je plačilni terminal, ki ga zahteva tudi nova evropska uredba AFIR, postavlja nove standarde za enostavnost uporabe. Toda ista analiza pokaže tudi nekaj, česar ne smemo olepševati: uporabniška izkušnja ostaja preveč odvisna od lokacije, ponudnika in konkretne situacije.
Med najpogostejšimi težavami ostajajo:
resne okvare ali omejena uporabnost dela postaj,
nizka dejanska moč polnjenja,
poškodovana oprema in pomanjkljivo vzdrževanje,
slabo urejen nadzor parkiranja,
zapletena aktivacija in plačevanje,
neenotna uporabniška logika med ponudniki.
Za uporabnika to pomeni preprosto stvar: sistem je včasih dober, vendar še ni dovolj predvidljiv. In ravno predvidljivost je temelj zaupanja.
Strošek ni samo cena elektrike, ampak tudi preglednost sistema
V javnosti se pogosto poenostavlja, da je električna mobilnost »vedno cenejša«. V praksi to ni tako enoznačno. Stroški polnjenja so med ponudniki lahko zelo različni, dodatno pa nanje vplivajo:
aplikacija ali kartica, ki jo uporabnik uporablja
tarifa
moč polnjenja
čas polnjenja
lokacija
To pomeni, da uporabnik brez jasnih informacij pogosto ne primerja »vozila z vozilom«, temveč »sistem s sistemom«. In če je sistem nepregleden, se občutek tveganja poveča, tudi takrat, ko je sama tehnologija vozila povsem zrela.
Spodbude so nujne, a same po sebi ne rešijo problema
Pozitivno je, da v Sloveniji obstaja aktiven okvir spodbud za e-vozila in polnilno infrastrukturo prek Borzena. To je pomemben signal trgu.
Vendar praksa znova potrjuje nekaj bistvenega: spodbuda pomaga le, če je uporabniku razumljiva in časovno predvidljiva.
Za širši prehod so ključni:
jasni pogoji,
enostavni postopki,
stabilnost razpisov,
pravočasna komunikacija.
Kupci in podjetja se ne odločajo samo na podlagi višine subvencije. Odločajo se na podlagi zaupanja, da bodo pravila smiselna in da se ne bodo bistveno spreminjala iz meseca v mesec.
Kaj mora biti v ospredju v letu 2026
Če želimo, da električna mobilnost v Sloveniji postane običajna izbira, je treba razpravo premakniti iz promocijskih sloganov v operativne rešitve.
V ospredju bi moralo biti naslednje:
Zanesljivost javnega polnjenja
Redno vzdrževanje, hitrejše odpravljanje napak, jasna označenost, boljši nadzor parkiranja in dejanska uporabnost postaj v vsakdanjih razmerah.
Rešitve za večstanovanjske stavbe
Brez sistemskih rešitev za polnjenje doma v blokih bo prehod ostal počasnejši, kot bi lahko bil. To je eno ključnih infrastrukturnih vprašanj, ne »detajl«.
Predvidljive in razumljive spodbude
Trg potrebuje kontinuiteto, ne občasnih impulzov. Enkratni valovi zanimanja niso nadomestilo za stabilno politiko.
Komunikacija na podlagi podatkov in prakse
Javna razprava mora temeljiti na preverljivih podatkih, terenskih izkušnjah in realnih stroških uporabe, ne na mitih in senzacionalizmu.
Poenostavitev aktivacije in plačevanja
Uporabniška izkušnja mora biti intuitivna. Če sistem zahteva preveč korakov, aplikacij in improvizacije, bo zaupanje raslo počasneje od prodaje.
Povečanje zmogljivosti in združljivosti
Večja moč tam, kjer je povpraševanje največje, boljše upravljanje obremenitev, boljša interoperabilnost ter več pozornosti dostopnosti za različne skupine uporabnikov.
Sklep
Naslednja faza ni širitev za vsako ceno, temveč ureditev sistema
Električna mobilnost v Sloveniji ni več vprašanje prihodnosti. Ključno vprašanje je, ali bomo znali rast pretvoriti v zanesljiv sistem, ki ga bodo ljudje uporabljali brez nepotrebnega stresa.
Prav zato mora biti fokus v letu 2026 manj na všečnih napovedih in bolj na tem, kako delujejo polnilnice, kako jasna so pravila in kako predvidljiva je uporabniška izkušnja.
Leto 2026 ne bo leto, ko bomo prodali največ vozil,temveč leto, ko bomo pokazali, ali znamo električno mobilnost tudi upravljati.
V DeMS bomo tudi v prihodnje spremljali stanje na terenu, opozarjali na dejanske izzive ter zagovarjali rešitve, ki temeljijo na uporabniški izkušnji in javnem interesu, tako kot v našem najnovejšem poročilu.
ACEA (European Automobile Manufacturers’ Association). (2026, January 27). New car registrations: +1.8% in 2025; battery-electric 17.4% market share. Pridobljeno 24. 2. 2026: acea.auto
ACEA (European Automobile Manufacturers’ Association). (2026, January). Press release: Car registrations, December 2025 (including annual 2025 summary) [PDF]. Pridobljeno 24. 2. 2026: acea.auto (PDF)
Borzen, d. o. o. (b. d.). Podpore za mobilnost (Center AG – Center za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu). Pridobljeno 24. 2. 2026: borzen.si
DeMS – Društvo e-Mobilnost Slovenija. (2025). Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture v letu 2025 (ver. 3.0). Pridobljeno 24. 2. 2026: demssi.live
European Union. (2023). Regulation (EU) 2023/1804 of the European Parliament and of the Council of 13 September 2023 on the deployment of alternative fuels infrastructure (AFIR). Official Journal of the European Union. Pridobljeno 24. 2. 2026: eur-lex.europa.eu
Glas uporabnikov električnih vozil
Stanje na terenu spremljamo neodvisno in zagovarjamo rešitve v javnem interesu. Podprite delo društva s članstvom.
Včasih potrebujemo en sam dogodek, da se nam razblini udobna predstava, kako »stvari pač delujejo«. Elektrika je ena takih. Prižgeš luč, dela. Vklopiš internet, dela. Toplotna črpalka brni, hladilnik hladi, telefon se polni. In potem pride moker sneg, snegolom, par podrtih daljnovodov, nekaj dreves na vodih – in čez noč ugotoviš, da je »samoumevno« v resnici samo »dokler drži«.
Februar 2026 je to pokazal zelo konkretno. Ne kot teoretična vaja, ampak kot realnost na terenu: desettisoči brez napajanja, sanacije, ki trajajo dneve, ponekod še dlje. In takrat se pokaže še nekaj: ko omrežje pade, pade vse. Ne le luči.
To ni več redka izjema. Ekstremni vremenski dogodki so pogostejši, omrežje se stara, poraba raste, sistem je vse bolj kompleksen. Energetska odpornost zato ni več tema za »nekega dne«. Je tema za »kaj pa, če jutri«.
In ravno tu električna mobilnost dobi povsem drugo vlogo.
EV kot del rešitve, ne kot »porabnik«
Električna vozila se še vedno prehitro obravnava kot dodatno obremenitev omrežja. Kot nekaj, kar »vleče« elektriko.
Ampak sodoben EV ima v sebi nekaj, česar večina gospodinjstev nima: veliko baterijo. Ne 10 ali 15 kWh, kot jih ponujajo tipični hišni hranilniki, ampak 60, 80, 100 kWh in več. To ni malenkost. To je energijska zaloga, ki je – zanimivo – že parkirana pred hišo.
Kapaciteta baterije (kWh)
Tipični hišni hranilnik
10–15 kWh
Sodoben EV
60–100+ kWh
Vir: podatki iz članka
V normalnih razmerah je to baterija za mobilnost. V izrednih razmerah pa je to lahko rezerva. In včasih je rezerva točno to, kar loči »še gre« od »ne gre več«.
Kaj izpad elektrike res pomeni
Izpad elektrike ni romantična tema z nekaj svečami in »bo že«. Izpad pomeni:
hladilnik ne deluje (in hrana se pokvari),
internet umre (in z njim delo, šola, komunikacija),
telefoni se spraznijo,
ogrevanje obstane, če je vezano na elektriko ali toplotno črpalko,
v resnejših primerih so ogroženi ljudje, ki so odvisni od medicinskih naprav.
Klasičen odgovor je agregat. Ampak agregat je hrup, gorivo, vzdrževanje, vonj in precej improvizacije. In pogosto se zanašamo nanj šele, ko je že prepozno.
Električno vozilo lahko ponudi drugačno logiko: tiho, čisto, brez lovljenja bencina v kriznih razmerah – če vozilo zna energijo tudi oddajati.
V2L, V2H, V2G: tri stopnje iste zamisli
V praksi govorimo o tehnologijah, ki jih pogosto mečemo v isti koš, a niso enake:
1. stopnja
V2LVehicle-to-Load
Je najpreprostejša in najbolj »takoj uporabna« oblika. Vozilo ti da vtičnico. Napajaš hladilnik, luči, modem, polnilce. To je v resnici prvi korak, ki ga bralec razume brez razlage: avto je kot velik powerbank – samo res velik.
danes najpomembnejši
2. stopnja
V2HVehicle-to-Home
Je naslednja raven. Tu vozilo napaja hišo prek dvosmerne polnilnice in preklopne zaščite (anti-islanding), da se ob izpadu hiša varno loči od omrežja. To ni »adapter in gremo«, to je električarsko korektna rešitev.
sistemska odpornost
3. stopnja
V2GVehicle-to-Grid
Je najbolj ambiciozen: vozilo vrača energijo v omrežje in pomaga stabilizirati sistem. Tehnološko je mogoče, praktično pa je še odvisno od regulative, standardov in infrastrukture. Pri nas je to za zdaj bolj prihodnost kot vsakdan.
prihodnost
Če hočemo biti pošteni: za gospodinjstvo v kriznem scenariju je danes najpomembnejši V2L (ker je najlažje izvedljiv), V2H pa je »resna« rešitev za tiste, ki želijo sistemsko odpornost, ne le improvizacije.
Realna matematika: koliko časa to dejansko zdrži?
Tu je ključno, da ostanemo trezni.
Baterija 80 kWh na papirju zveni kot neskončno. V praksi pa:
ne želiš je sprazniti do konca,
imaš izgube pri pretvorbi
in moraš pustiti nekaj rezerve (tudi zaradi mobilnosti ali varnosti).
Če računaš, da je realno uporabnih, recimo, 50–60 kWh, si na trdnih tleh.
Zdaj pa poraba: osnovni režim (hladilnik, LED-luči, modem, polnjenje telefonov, občasna črpalka) je pogosto v območju 5–10 kWh na dan.
Dnevna poraba proti uporabni bateriji (kWh)
Osnovni režim na dan
5–10 kWh
Ogrevanje na dan
20–40+ kWh
Realno uporabno iz baterije 80 kWh
50–60 kWh
Vir: ocene iz članka
To pomeni: 2–5 dni osnovnega delovanjabrez ogrevanja, brez velikih porabnikov, brez »vse kot običajno«. Ampak z ohranjenim bistvom: komunikacija, svetloba, hrana, osnovna funkcionalnost.
Ogrevanje? Tu se hitro zalomi. Toplotna črpalka ali električni radiatorji lahko poberejo 20–40 kWh na dan (ali več). EV ni čarobni nadomestek za celotno hišo v zimskem režimu. Je rešitev za prioritete. In prioritete v krizi niso udobje, ampak delovanje.
Največji potencial: sončna elektrarna + EV + pametno upravljanje
Prava zgodba se začne, ko EV ne stoji sam.
Kombinacija:
Sončna elektrarnaproizvodnja
Električno voziloshranjevanje + rezerva
Pametno upravljanjeporabe
je začetek lokalne odpornosti. Energijo proizvajaš, shranjuješ in porabljaš doma. Omrežje ni več edina hrbtenica, ampak ena od hrbtenic.
To pomeni manjšo izpostavljenost cenovnim šokom, večjo stabilnost ob izpadih in boljši izkoristek obnovljivih virov. In kar je najpomembnejše: manj panike, ko se zgodi tisto, kar se »ne bi smelo«.
Brez iluzij: to ni plug-and-play
Če govorimo o V2H/V2G, to ni nakup »še ene naprave«. Potrebuješ:
združljivo vozilo,
dvosmerno polnilnico,
varno preklopno rešitev (zaščita pred otočnim obratovanjem)
in nekoga, ki to uredi strokovno.
To stane. In zahteva načrt. Ampak tudi agregat stane – samo da ga večina kupuje šele, ko doživi prvi resen izpad. Razlika je, da EV-baterijo pogosto že imaš. Vprašanje je le, ali jo znaš uporabiti.
Sklep
Mobilna rezerva in del rešitve
Izpadi v februarju 2026 so dali jasno lekcijo: energetska odpornost ni strategija do 2040, ampak realnost tukaj in zdaj.
Električno vozilo ni več samo zgodba o emisijah in stroških na kilometer. Postaja del energetske varnosti – osebne, gospodinjske, lokalne. Ko omrežje odpove za več dni, EV ni le tiho prevozno sredstvo. Lahko je mobilna rezerva, zaledje in del rešitve.
Prihodnost energije ne bo ena velika centralna rešitev. Bo mozaik pametno povezanih lokalnih virov. In električno vozilo je – če ga tako uporabljamo – eden najmočnejših kosov tega mozaika.
Če danes izbiraš EV, je vredno pogledati čisto pragmatično: ali zna vsaj V2L.Ker naslednji snegolom ne bo vprašal, ali si »za elektriko« ali »proti«. Samo ugasnil bo luč. In takrat šteje, kaj ti ostane.
IZ
Ignac Završnik
Zapisal
Viri in dodatno branje
Prispevki in analize na spletni strani demssi.live, kjer Društvo e-Mobilnost Slovenija redno obravnava teme električne mobilnosti, polnilne infrastrukture, energetike in realnih uporabniških izkušenj v slovenskem prostoru.
Test Zeekr 7X: ko številke srečajo zimsko realnost
Zeekr 7X AWD sodi med najambicioznejše nove električne SUV-je v razredu. Kombinacija baterije s 100 kWh, 800-voltne arhitekture, štirikolesnega pogona in ultra hitrega DC-polnjenja na papirju obljublja dolg doseg, visoko zmogljivost in hitro povrnitev kilometrov na poti.
Zeekr 7X AWD
~2.500 kg · 100 kWh
8–13 °C
22,6 kWhna 100 km, Ljubljana → Piran
21,6 kWhna 100 km, povprečje na obvoznici
229 kWnajvečja moč hitrega polnjenja
420–450 kmrealni zimski doseg
IZ
ZapisalIgnac Završnik
A električni avtomobili se ne dokazujejo v homologacijskih ciklih, temveč na cesti – pri zimskih temperaturah, na avtocesti in v realnem prometu. Slovenske razmere so za tak preizkus idealne: ljubljanska obvoznica, zmeren zimski mraz in klasična relacija proti morju hitro pokažejo, koliko teh obljub dejansko zdrži stik z realnostjo.
Zato je bil Zeekr 7X AWD preizkušen v okolju, kjer marketing nima velike vloge, poraba pa zelo hitro postane konkretna številka.
Parkirišče Ljubljana – Barje
Metodologija testa
Test je bil razdeljen na dva dela:
1. delrelacija Ljubljana → Piran (117,4 km) brez vmesnega polnjenja za preverjanje realnega dosega in obnašanja sistema,
2. delveč zaporednih, ponovljivih krogov po ljubljanski obvoznici (28,4 km na krog) za analizo porabe glede na hitrost in slog vožnje.
Skupni pogoji
Vozilo: Zeekr 7X AWD (~2.500 kg, 100 kWh)
Vreme: oblačno in suho (obvoznica), rahel dež ob prihodu v Piran
Temperatura: 8–10 °C (Ljubljana) → 13 °C (Piran)
Promet: tekoč
Menjava voznika po vsakem krogu
Počivališče Ravbarkomanda
Počivališče Barje
DeMS-ov test Ljubljana → Piran
Ljubljana → Piran brez vmesnega polnjenja
ZačetekP+R Ljubljana Barjeocenjen doseg (GOM): 407 km
Stanje baterije: 100 %
117,4 kmrazdalja
PrihodPiranocenjen preostali doseg (GOM): 349 km
26,7 kWhporaba skupaj
22,6 kWhizračunana povprečna poraba na 100 km
8–13 °Ctemperatura
rahel dežob prihodu v Piran
Ljubljana
Na poti proti morju, prikaz HUD
Poraba
Guess-o-meter je po polnjenju začel izrazito optimistično, a se je med vožnjo postopno prilagajal realnim razmeram. Sistem pri izračunu dosega očitno temelji predvsem na preteklih vzorcih vožnje in ne na trenutnih pogojih.
Po polnjenju na 100 % v Piranu je vozilo prikazovalo 570 km dosega, kar se je v praksi izkazalo za nerealno in dodatno potrjuje, da GOM potrebuje daljše obdobje prilagajanja za verodostojen izračun.
Realni doseg v teh pogojih
(mešana vožnja, 8–13 °C, rahlo dinamičen tempo): okoli 420–450 km.
WLTP543–615 kmrealno optimističen za 25–30 %
Realni doseg DeMS420–450 kmmešana vožnja, 8–13 °C
EV Database~420 / ~360 kmcold combined / highway cold
To se dobro ujema z mednarodnimi zimskimi ocenami (npr. EV Database cold combined ~420 km, highway cold ~360 km za primerljiv model). WLTP (543–615 km) je v teh pogojih realno optimističen za približno 25–30 %.
Po AC-polnjenju v Piranu
29,0 kWhprevzeta energija
26,7 kWhdejanska poraba pred tem
~7,9 %izgube (~2,3 kWh)
Vrednost je povsem v okviru pričakovanj.
Piran v dežju
Ljubljanska obvoznica – poraba glede na hitrost in slog
Počivališče Barje, začetek in konec kroga okoli Ljubljane
Dolžina kroga: 28,4 km
Krog
Povprečna hitrost
Poraba
Opomba
1
85,2 km/h
21,7 kWh/100 km
Umirjena, tekoča vožnja – referenca
2
89,7 km/h
21,0 kWh/100 km
Najbolj učinkovit krog: enakomernost > hitrost
3
94,7 km/h
22,8 kWh/100 km
Nad 90–95 km/h se masa in aerodinamika jasno poznata
4
85,2 km/h
20,7 kWh/100 km
Najnižja poraba – spodnja meja v zimskih pogojih
Povzetek obvoznice
113,6 kmskupaj
21,6 kWhpovprečna poraba na 100 km
20,7–22,8razpon v kWh/100 km
Najnižja poraba pri zadnjem krogu
Ključna ugotovitevZeekr 7X je najučinkovitejši pri hitrostih med približno 80 in 90 km/h. Nad ~92 km/h poraba hitro narašča zaradi aerodinamičnega upora in mase. Slog vožnje (enakomernost, brez sunkov) ima večji vpliv kot sama povprečna hitrost.
Polnjenje
229 kWnajvečja izmerjena moč pri hitrem polnjenju, pri 48 % SOC – zelo dobro za 800-voltno arhitekturo
22 kWAC-polnjenje stabilno do 100 %
Počivališče Barje
Piran, AC-polnjenje 21,8 kW pri 99 %
Praktična opažanja
Podvozje: zračno vzmetenje je presenetljivo trdo, zlasti v nižjih nastavitvah; comfort je opazno boljši, a še vedno ne izrazito mehak
Avtopilot / ADAS: deluje, a z opaznim zamikom.
Glasovni ukazi: nedosledni (slovenščina ni podprta).
Ogrevanje kabine: ne sledi vedno natančno nastavljeni temperaturi.
Avtomatsko parkiranje: v Piranu ni prepoznalo polnilnih mest kot parkirišč.
OTA prek 5G: ključno – pričakovani so programski popravki in izboljšave delovanja.
Hlajeno brezžično polnjenje telefona: dobra zamisel, a položaj zelo specifičen: moj telefon je imel težave.
Ambientna svetloba in USB-custom svetlobno-zvočni načini: zabaven dodatek, tako da si Zeekr zasluži povabilo na DeMS-ov božični svetlobno-zvočni oder.
Zaključek
Solidno, a ne čudežno
Zeekr 7X je tehnično zelo dovršen električni SUV: bliskovito polnjenje, velika baterija, prostor in potencial OTA ga postavljajo ob bok najboljšim v razredu. Na cesti pa zimska realnost hitro pokaže, da masa ostaja glavni sovražnik porabe, programska oprema pa še potrebuje zorenje – predvsem pri asistencah, glasovnih ukazih in izračunu dosega.
Zimski realni doseg (mešana vožnja, 8–13 °C): okoli 420–450 km – solidno, a ne čudežno.
Zeekr 7X bo najbolj prepričal tiste, ki cenijo hitro polnjenje, pospeške, veliko prostora in tehnologijo. Manj pa porabne askete, ki želijo porabo pod 18 kWh/100 km pri avtocestnih hitrostih.
Smer razvoja je prava. A kot vedno – cesta pove več kot brošura.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.