Avtor: Društvo Dems

  • Ko sem zgrabila priložnost, sem prevozila 4000 km v enem mesecu

    Ko sem zgrabila priložnost, sem prevozila 4000 km v enem mesecu

    Nasveti · 31. 8. 2026

    Ko sem zgrabila priložnost, sem prevozila 4000 km v enem mesecu

    Električni avtomobil sem si želela že vsaj deset let. Od konca maja imam za sabo 8800 kilometrov in izgubila sem strah, da sem si s prehodom na mestni električni avto zmanjšala svobodo premikanja. Izkazalo se je, da moram spremeniti svojo predstavo o tem, kako je svoboda videti, in se spotoma naučiti še nekaj reči.

    • BYD Dolphin Surf Boost
    • 8800 km od konca maja
    • V2L
    8800 kmv treh mesecih
    4000 kmv prvem mesecu
    16 Adomači polnilec namesto 8 A
    60 %baterije v eni noči

    Pred šestimi leti sem si upala razmišljati o nakupu Kone Electric, spremljala sem razvoj baterij, dosegov in polnilnic, vendar se preprosto ni izšlo.

    Letos pa se je odprlo okno priložnosti.

    Prodala sem svoj bencinski avtomobil, zaprosila za subvencijo in nenadoma sem lahko iz avtosalona odpeljala svoj BYD Dolphin Surf Boost. Sreča je bila nepopisna.

    Svojo srečo sem nekaj časa celo skrivala. Malo me je bilo sram. Kako si lahko nekdo, kot sem jaz, privošči nov avto?

    Smeško z napisom »Prodan sem.« na armaturni plošči

    Zdaj si upam o tem pisati. Še danes me preplavi veselje, ko se spomnim velikega smeška na listu papirja, ki ga je prodajalec namestil na armaturno ploščo z napisom: »Prodan sem.«

    Priložnost za nakup sem zgrabila hitro. Res pa je, da sem bila nanjo pripravljena veliko dlje, kot se zdi. Več kot petnajst let vodim tehnološke konference, v svet tehnologije sta me uvajala Pečjaka, Andrej in Jasna, sodelujem pa tudi z DeMS. Z leti sem postala strokovnjakinja za elektromobilnost z ogromno teorije.

    V treh mesecih imam 8800 kilometrov prakse. In še vedno pokam od sreče in se učim.

    Prvi šok se je zgodil doma

    Ko sem pisala o prvih 4000 kilometrih, prevoženih v enem mesecu, je bil to še zapis začetnice. Kilovati, kilovatne ure, amperi, moč polnjenja. Vse to mi je hitro lezlo pod kožo.

    Prvi šok je prišel doma.

    Polnilec, ki je bil priložen avtomobilu, je polnil z minimalnim tokom 8 A. Z mojim načinom vožnje je to pomenilo, da sem čez noč napolnila približno 30 odstotkov baterije. To pa zame preprosto ni bilo dovolj. Moje daljše poti si večkrat na teden sledijo druga za drugo in nikakor nisem želela čez dan čakati ob avtomobilu, da se napolni.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 2

    Takrat sta spet vskočila Pečjaka. Andrej in Jasna sta mi priskrbela polnilec za 16 A. Nenadoma sem lahko v eni noči napolnila približno 60 odstotkov baterije.

    8 Apriloženi polnilec: približno 30 odstotkov baterije čez noč
    16 Anovi polnilec: približno 60 odstotkov baterije v eni noči

    Šestdeset odstotkov!

    Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje počutila tako polna energije kot takrat, ko sem prvič priklopila avto na nov kabel.

    Začutila sem, da imam spet svojo svobodo.

    Z Metronovim polnilcem nisem dobila samo večjega pretoka do avta. Jasna me je prej poklicala in vprašala, koliko metrov kabla potrebujem, da lahko polnim v Kopru.

    »Osem,« rečem.

    »Prav, deset metrov, da boš sigurna,« odgovori.

    Tudi to se mi je zdelo neverjetno razkošje. Začela sem dobivati občutek, da lahko svoje novo električno življenje uredim tako, da bo delovalo zame.

    Končno sem razumela, da problem ni avtomobil.

    Problem je bila moja predstava o tem, kako je videti svoboda.

    Avto ima svoj doseg, jaz svoj prag mirnosti

    Pred nakupom me ni bilo strah, da sem izbrala napačen avtomobil. BYD Dolphin Surf Boost se mi je zdel kakovosten, izbrala pa sem različico z večjo baterijo, ker se veliko vozim predvsem po Sloveniji, Hrvaški in Furlaniji-Julijski krajini.

    Bolj kot avtomobil me je begalo, kako se bom navadila nanj.

    Navajena sem bila svobode, ki je skoraj ne opaziš. Sedeš v avto, natočiš gorivo in greš. Kilometre nabiram hitro, tak življenjski slog imava s sinom, saj zaradi njegovega vseživljenjskega stanja sodelujeva s strokovnjaki, ki delujejo na različnih koncih Slovenije. Tudi moje delo zahteva daljše vožnje.

    Pri električnem avtomobilu pa so se nenadoma pojavili kabli, polnilnice, aplikacije, moč polnjenja in vprašanje, ali bo vse skupaj delovalo, ko bom to potrebovala.

    Najbolj mi je pomagala preprosta primerjava z vodo. Elektrika je podobna vodi, moč polnjenja pa pretoku skozi cev. Lahko imaš na drugi strani ogromno polnilnico z močjo 200 ali 400 kW, vendar če avto lahko sprejme manj, tvoja cev ne bo čudežno postala večja.

    In potem sem končno razumela nekaj zelo osvobajajočega: meni sploh ni treba iskati najmočnejše polnilnice. Ne potrebujem 400 kW. Potrebujem dovolj energije, da mirno nadaljujem pot.

    To sem se zelo hitro naučila na poti Koper–Novo mesto po komaj 48 urah življenja z električnim avtomobilom. Nisem vedela, kako pomembno je, da svoj mestni avto pred daljšo potjo doma napolnim do 100 odstotkov. Do Novega mesta sem porabila skoraj 70 odstotkov baterije.

    Začetniško nespretnost sem pomirila na Petrolovi polnilnici. Bila je dražja, ampak tisti trenutek se nisem ukvarjala s ceno. Kupila sem si mir v glavi in prihranila za vlečno službo.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 3

    Nov kabel je prinesel sprostitev in začela sem raziskovati polnilnice. Odkrivala sem Lidl, Tesla Supercharger in druge.

    Tesla je bila zame posebej prijetna izkušnja: priklopim, prislonim kartico, dodam toliko energije, kot je potrebujem, in grem. Brez velike znanosti. Pri Lidlu pa vse steče, ko si v njihovi aplikaciji enkrat urediš možnost polnjenja.

    Najbolj ponosna sem na pot Novo mesto–Tolmin–Koper. V Tolminu sem za nekaj minut priklopila avto na priložnostno postavljeno šuko vtičnico in dodala tri odstotke baterije.

    Ne zato, ker brez tega ne bi prišla domov. Ampak zato, ker sem se s tremi odstotki več bolje počutila.

    Avto ima svoj doseg. Jaz imam svoj prag mirnosti.

    Svoboda je bila drugačna, ne manjša

    Navajena sem bila, da se lahko zjutraj odločim za Lošinj in grem na Lošinj. Nisem razmišljala, kje bom čez nekaj ur natočila gorivo in ali bo črpalka delala.

    Pri električnem avtomobilu se je v glavi pojavil nov korak: kje bom polnila?

    In z njim tudi neprijeten občutek. Kaj, če na poti ne najdem polnilnice? Kaj, če je zasedena? Če ne deluje?

    Zato sem že pred daljšimi potmi začela raziskovati. Kalkulirala sem pot do Vodic, iskala, kje bi polnila, in si celo predstavljala, kje bi naredila postanek pri polnilnici in si privoščila dobro kosilo.

    Za Dolomite sem začela podobno raziskovati poti.

    Potem pa sem odnehala.

    Letos se je namreč zgodilo nekaj drugega. Na Lošinj in v Vodice nisem šla. Ostala sem doma.

    In prav ta čas je prinesel nepričakovano veliko veselja z električnim avtomobilom.

    Začela sem spoznavati svoje potrebe po Sloveniji. Najprej Koper–Novo mesto. Ljubljana večkrat na teden. Sledila je Kranjska Gora in mnoge druge poti.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 4

    Vsakič malo več izkušenj in manj računanja.

    Tudi aplikacije na telefonu, ki sem jih pred nakupom avtomobila preizkušala in spremljala, so po nakupu postale skoraj neuporabne.

    Na domačem terenu ima avto svojo strategijo. Tesla Supercharger. Lidl. Ali pa prijatelji.

    Ugotovila sem, da ne potrebujem več deset aplikacij in popolnega načrta za vsako pot. Imam lokacije, kjer se ustavim, vem, koliko energije potrebujem in koliko rezerve mi daje mir.

    Zelo hitro sem udomačila novo tehnologijo.

    Na prvih poteh sem veliko preračunavala, preizkušala nadzorno ploščo, izklapljala funkcije, ki jih ne maram, in bentila, ker se nekatere avtomatično vklopijo z vsakim zagonom motorja, ker tako narekuje zakonodaja EU. Zdaj se zalotim, da o večini sploh ne razmišljam več.

    Električni avtomobil mi ni vzel svobode. Hitro me je učil, da je svoboda lahko organizirana drugače.

    Avto ni več samo avto

    Kmalu po nakupu sem začela preizkušati še eno funkcijo avtomobila, zaradi katere se mi je nakup prav tega avtomobila zdel še bolj nobel: funkcijo V2L.

    Ko sem pred leti videla Pečjaka, kako sta na avto priključila avtomat za kavo, sem si takoj predstavljala vse mogoče stvari, za katere bi lahko tak adapter uporabljala jaz.

    Na Soča Trailu sem z V2L-adapterjem iz avtomobila napolnila SUP, nekaj blazin za spanje in telefone. Zjutraj sem iz njegove baterije pogrela mleko za sinov zajtrk in sebi spenila mleko za kavo.

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 5

    Na morju s sinom vsak dan napihujeva njegov čoln. Avto, adapter, električna tlačilka in v nekaj minutah je čoln pripravljen za plovbo.

    Takšne stvari me osrečujejo. Celo bolj kot šopek rož.

    Ko sem izvedela, koliko različnih naprav lahko napajam iz avtomobila, se mi je odprl še en svet. Baterija ni več samo nekaj, kar avtomobilu omogoča vožnjo. Postala je vir energije, ki jo lahko uporabim tudi za napajanje svojega doma.

    A bolj kot karkoli me navdušuje, kako spočita pridem z daljših poti. Električni avto je tih, vožnja je drugačna in po dveh urah vožnje izstopim bistveno manj utrujena. Udobje vožnje opazijo tudi sopotniki. Moj sin pa zelo rad pozdravlja avto, saj mu ta vedno tudi odgovori.

    Od avtomobila do lastne energije

    Že razmišljam o naslednjem koraku.

    Pri Metronu sem videla nadstrešek za avto s sončnimi paneli. Fotografirala sem ga in si takoj rekla: »To bi pa imela.«

    BYD Dolphin Surf Boost – fotografija 6

    Zamisel, da bi nadstrešek prišel kot komplet lego kock, me zelo privlači. V Kopru bi dobila pokrito parkirišče, senco in zaščito pred točo, hkrati pa bi proizvajala elektriko za avto in morda še kaj.

    Običajen nadstrešek je strošek. Takšen pa bi lahko bil tudi investicija.

    Nisem elektrotehnik. Elektrike sem se najprej bala. Zaradi izumitelja in vizionarja Tesle in družine Pečjak jo občudujem. Najti dobrega električarja pa je supermoč.

    Ko sem kupovala avto, sem mislila, da kupujem predvsem novo prevozno sredstvo. Danes se mi zdi, da sem kupila vstopnico v svet, ki ga šele odkrivamo.

    En gram prakse

    Morda je prav to največja sprememba, ki mi jo je prinesel električni avtomobil. Ne samo, da sem se naučila polniti avto. Naučila sem se drugače razmišljati o poti. Prej sem razmišljala: koliko kilometrov imam še do cilja? Danes se vprašam: koliko energije potrebujem, kje se bom ustavila in kaj lahko naredim medtem?

    To se mi zdi zanimivo tudi širše.

    Ljudje smo zelo navajeni sveta, ki ga poznamo. Ko nekaj uporabljamo dolgo časa, ne razmišljamo več o tem, kako deluje. Samoumevno je.

    Tiskana knjiga je nekoč spremenila način, kako ljudje dostopamo do znanja. Telefon je spremenil komunikacijo. Internet je spremenil skoraj vse. Navigacija je spremenila način potovanja. Danes vse to uporabljamo, ne da bi o tem posebej razmišljali.

    Električni avtomobil pa ni samo nova tehnologija v avtomobilu. Spreminja naše navade.

    Spremembe skoraj nisem opazila. Za kratek čas sem jo občutila kot omejitev. Potem kot domačo nalogo. Novo znanje sem dobila z izkušnjami. Zdaj lahko trdim, da je učenje novega avta precej lažje kot nastavljanje novega tiskalnika.

    In prav zato se mi zdi pomembno, da o novih tehnologijah govorimo tudi skozi izkušnjo uporabnikov. Ne samo skozi kilovate, cene, dosege in tehnične podatke, ampak tudi skozi tisto, kar se zgodi človeku, ki se mora nečesa novega šele navaditi.

    Začela sem z enim električnim avtomobilom. Zdaj že razmišljam o nadstrešku, sončnih panelih in bateriji.

    Zato ne bom postala energetska strokovnjakinja. Samo radovedna sem, kaj vse lahko naredim s tem, kar sem nekoč videla samo kot avto.

    Imela sem veliko teorije. Zdaj imam nekaj kWh prakse in navdušena sem.

    Uporaba V2L v praksi:

    Postanite član DeMS

  • Polnilnice: kdo jih ima, kdo jih nima – in kdo ima alternativo?

    Polnilnice: kdo jih ima, kdo jih nima – in kdo ima alternativo?

    Analiza · polnilna infrastruktura · 27. 8. 2026

    Polnilnice: kdo jih ima, kdo jih nima – in kdo ima alternativo?

    Vseh 212 občin, število javnih polnilnih mest in delež stanovanj v hišah. Ko pogledamo oba podatka hkrati, se pojavi drugačna slika Slovenije.

    212občin v analizi
    22občin brez javnega polnilnega mesta
    21 od 22jih ima več kot 85 % stanovanj v hišah
    14,9 : 3,2polnilnih mest na 1.000 prebivalcev, Hodoš in Ljubljana

    Na prvi pogled je odgovor preprost. Vzel sem vseh 212 občin, njihovo število prebivalcev in število javnih polnilnih mest ter izračunal, koliko polnilnic pride na tisoč ljudi. Rezultat je pokazal precejšnjo neenakost, a kmalu se je izkazalo, da sem gledal le polovico slike.

    Dva kazalnika

    1Javna polnilna mesta na 1.000 prebivalcev

    Kako razširjena je javna infrastruktura glede na število prebivalcev.

    2Delež stanovanj v hišah

    Približek za možnost zasebnega polnjenja. V večstanovanjski stavbi je lastna polnilnica praviloma bistveno zahtevnejša: parkiranje, soglasja, napeljava, priključna moč in stroški.

    Pomembna omejitev

    Hiša še ne pomeni samodejno lastnega parkirnega mesta ali možnosti za polnilnico. In obratno: tudi prebivalec bloka ima lahko dostop do skupne garaže. Delež stanovanj v hišah je zato kazalnik potenciala, ne merilo dejanskega dostopa.

    V starejših blokovskih soseskah tudi pripravljenost omrežja ni samoumevna: del nizkonapetostnega omrežja je star in obremenjen, zato je vsaka širša namestitev polnilnic odvisna od stanja lokalnih vodov in transformatorskih postaj.

    Prvi vtis: na vrhu so turistične občine

    Hodoš
    Hodoš

    Na vrhu lestvice ni Ljubljane. Ni Maribora. Na vrhu je Hodoš: 335 prebivalcev in pet javnih polnilnih mest, kar je skoraj 15 polnilnih mest na tisoč prebivalcev. Ljubljana jih ima 3,2.

    Pri majhnih občinah je treba kazalnik brati previdno: že nekaj polnilnic lahko zaradi majhnega števila prebivalcev močno dvigne rezultat.

    Sledijo Podčetrtek, Žirovnica, Nazarje, Kranjska Gora in Bled. Med občinami z največjo gostoto je več krajev z izrazito turistično funkcijo: hoteli, terme, smučišča. Javna polnilnica je lahko del turistične ponudbe in dodaten razlog za postanek.

    1. HodošPodčetrtekŽirovnicaNazarjeKranjska GoraBled
    Beltinci
    Beltinci

    Med občinami z vsaj enim javnim polnilnim mestom so na dnu Domžale (0,37 na tisoč prebivalcev), Medvode (0,34) in Beltinci (0,25). 22 občin pa nima niti enega javnega polnilnega mesta, od Bistrice ob Sotli do Horjula, od Dupleka do Štor.

    Prvi zaključek je zato precej očiten: turistične občine so med tistimi z največjo gostoto javnih polnilnic, številne obmestne in nekatere podeželske občine pa na dnu. A to še ne pove, kako dober ali slab je dostop do polnjenja za njihove prebivalce.

    Potem sem pogledal še en podatek in slika se je spremenila

    Delež prebivalcev, ki živijo v hišah
    Delež prebivalcev, ki živijo v hišah

    Dodal sem podatek SURS o vrsti stanovanj po občinah: delež stanovanj v hišah nasproti tistim v večstanovanjskih stavbah. Ta pokaže nekaj, česar število javnih polnilnic samo po sebi ne razkrije: kako pomembna je javna infrastruktura glede na možnosti zasebnega polnjenja.

    95,1 %stanovanj v hišah, Horjul (brez javne polnilnice)
    92,8 %stanovanj v hišah, Duplek (brez javne polnilnice)

    Enako velja za večino od 22 občin brez javnih polnilnic: 21 jih ima delež hiš nad 85 odstotki, večina med 90 in 100 odstotki. To ne pomeni, da vsi tam polnijo doma, pomeni pa, da je potencial za zasebno polnjenje praviloma večji. Zato odsotnost javne infrastrukture ni nujno enako velika ovira kot v občini, kjer večji del prebivalcev živi v blokih.

    Moja prvotna enačba, »malo javnih polnilnic pomeni slab dostop«, je bila preveč preprosta.Bolj zanimivo vprašanje je: kako malo javnih polnilnic je malo tam, kjer ljudje nimajo dobre alternative?

    Kje se prekrivata obe vrzeli?

    Tržič
    Tržič

    Ko sem podatke presekal drugače, nizka gostota javnih polnilnic in stanovanjska struktura, manj ugodna za zasebno polnjenje, sem dobil povsem drugačen pogled.

    To ni formalna lestvica prikrajšanosti in ne enoten indeks, ampak ilustrativen izbor občin, ki izstopajo po kombinaciji obeh kazalnikov.

    ObčinaPolnilna mesta na 1.000 preb.Delež stanovanj v hišahPrebivalci
    Štore0,0059,9 %4.542
    Ankaran0,2939,3 %3.444
    Domžale0,3762,7 %38.326
    Trbovlje0,6930,3 %15.935
    Tržič0,6653,0 %15.044
    Črna na Koroškem0,6746,7 %3.001
    Prevalje0,6058,2 %6.668
    Medvode0,3475,8 %17.580

    Vseh osem ima delež stanovanj v hišah pod 76 odstotki, torej razmeroma veliko stanovanj, pri katerih je zasebno polnjenje lahko tehnično, organizacijsko ali finančno zahtevnejše.

    Ne trdim, da je vsak prebivalec teh občin brez možnosti domačega polnjenja. Pravim, da je kombinacija obeh kazalnikov tam manj ugodna. In to je pomembna razlika.

    Zakaj so blokovska naselja prikrajšana?

    Razlogi niso samo v številkah. V praksi se postavitev polnilnice v bloku najpogosteje ustavi v sivem območju med zakonodajo, upravniki in etažnimi lastniki.

    1Nejasna pravila

    Pravica do polnjenja v Sloveniji še ni jasno urejena, zato pobudo posameznika lahko ustavi upravnik, etažni lastniki ali preprosta previdnost. Razlogi za nasprotovanje bi morali biti omejeni na konkretne tehnične, pravne in varnostne.

    2Organizacija

    Parkirna mesta v starejših blokih so pogosto skupna. Ko nekdo postavi polnilnico, se takoj odpre vprašanje privilegiranega dostopa do parkirnega mesta.

    3Tehnika

    Starejša omrežja pogosto niso pripravljena na več polnilnic. Zmogljivost vodov in transformatorskih postaj zahteva projektiranje in vlaganja, ki presegajo posameznika.

    Zato individualne polnilnice v blokih, čeprav so nujen prvi korak, dolgoročno ne bodo zadostovale. Potrebni bodo skupni in pametno upravljani sistemi, kjer se moč deli, poraba nadzira in pravila uporabe veljajo enako za vse.

    Najbolj smiseln model

    En ponudnik v objektu postavi več polnilnic, jih poveže v sistem dinamičnega upravljanja moči in stanovalcem omogoči uporabo po jasnem cenovnem modelu. Tak pristop bolje izkoristi infrastrukturo, manj obremenjuje omrežje in zmanjšuje spore glede dostopa, stroškov in odgovornosti.

    Kaj pokaže primerjava vseh 212 občin?

    Če občine razporedimo po obeh kazalnikih, se oblikujejo tri izrazite skupine:

    veliko polnilnic, malo hiš
    veliko polnilnic, veliko hišTuristične občinePodčetrtek, Kranjska Gora
    malo polnilnic, malo hišKjer je javno polnjenje najpomembnejšeŠtore, Ankaran, Trbovlje, Domžale
    malo polnilnic, veliko hišPodeželje z domačim polnjenjemHorjul, Duplek
    delež stanovanj v hišah →polnilna mesta na 1.000 prebivalcev →

    Prava slika: tri skupine

    Kranjska Gora
    Kranjska Gora
    ATuristične občine z gosto javno mrežo

    Podčetrtek in Kranjska Gora imata zelo gosto javno infrastrukturo in velik delež hiš. Del polnilnic je lahko namenjen predvsem obiskovalcem.

    BPodeželje brez javne infrastrukture

    Horjul in Duplek javnih polnilnic nimata, delež hiš pa je zelo visok. Javna infrastruktura je potrebna, a ima za prebivalce drugačno vlogo.

    CBloki in šibka javna mreža

    V Štorah, Trbovljah, Domžalah in Ankaranu je javno polnjenje lahko pomembnejše, ker je zasebno za del gospodinjstev težje dosegljivo.

    Tu postane vprašanje infrastrukture tudi vprašanje stanovanjske politike, parkiranja in dostopa do električne energije.

    Kako deluje register NAP in kaj njegove številke pomenijo

    Nacionalna točka dostopa (NAP)
    Nacionalna točka dostopa (NAP)

    Nacionalna točka dostopa (NAP) v Sloveniji vključuje registracijsko pisarno za ID-kode (IDRO) pri ministrstvu, pristojnem za infrastrukturo. IDRO evidentira upravljavce in polnilna mesta, registracija pa poteka prek aplikacije Prometej.

    Ključna ugotovitev

    IDRO evidentira, kar upravljavci prijavijo, ne preverja pa sistematično, ali polnilno mesto dejansko stoji in deluje. Številke so zato posnetek registrirane javno dostopne infrastrukture, ne dokaz, da je vsako polnilno mesto tudi delovalo.

    Polnilno mesto, ne polnilnica

    Polnilno mesto je točka, na kateri se lahko polni eno vozilo; ena polnilna postaja ima lahko več polnilnih mest. V izračunu je uporabljeno:

    število javno dostopnih polnilnih mest ÷ število prebivalcev × 1.000

    To je kazalnik gostote infrastrukture, ne merilo uporabe ali čakalnih dob.

    Kaj na to pravi Bruselj?

    Uredba AFIR (Uredba (EU) 2023/1804) se uporablja od 13. aprila 2024. Za lahka električna vozila določa nacionalni cilj skupne javno dostopne polnilne moči: najmanj 1,3 kW za vsako registrirano baterijsko električno vozilo in 0,80 kW za vsak priključni hibrid. Na jedrnem omrežju TEN-T morajo biti do 31. decembra 2025 polnilni bazeni praviloma največ 60 km narazen v vsaki smeri vožnje.

    AFIR torej natančno ureja evropske koridorje in nacionalno raven, iz teh ciljev pa ne moremo sklepati, da je infrastruktura znotraj občin razporejena glede na stanovanjske potrebe.

    Nacionalno izpolnjevanje ciljev AFIR še ne pomeni prostorske enakosti dostopa.Več o tem v zapisu Cilj presežen štirikrat.

    Kam bi morale iti javne spodbude?

    Če je cilj zmanjšati razlike v dostopu do polnjenja, ni dovolj gledati samo števila novih polnilnic. Prednost bi bilo smiselno nameniti območjem, kjer se prekrivata nizka gostota javne infrastrukture in manj ugodna stanovanjska struktura. Pri razpisih bi gledali potencialno potrebo, ne le absolutno število novih priključkov.

    Posebej smiselna bi bila podpora

    • nočnemu AC-polnjenju na parkiriščih ob večstanovanjskih stavbah,
    • skupnim polnilnim mestom v večstanovanjskih soseskah,
    • poenostavitvi postopkov za vzpostavljanje takšne infrastrukture.

    Država bi morala spodbujati predvsem vzpostavitev osnovne skupne infrastrukture v garažah in na parkiriščih (na primer prek Borzena ali Eko sklada), posameznik pa bi nato financiral svoj priklop. Pravica do polnjenja bi morala postati jasen del stanovanjske zakonodaje.

    Naslednji razpisi bi poleg merila »koliko polnilnih mest bo postavljenih« lahko upoštevali tudi, kje bodo postavljena, koliko prebivalcev jih lahko uporablja in kakšne alternative imajo tamkajšnja gospodinjstva. Brez tega lahko število polnilnih mest hitro raste, ne da bi se enako hitro izboljšal dostop tistih, ki javno polnjenje najbolj potrebujejo.

    To ni več samo vprašanje števila polnilnic

    Občina z malo javnimi polnilnicamini nujno občina s slabim dostopom do polnjenja.
    Občina z nekaj javnimi polnilnicamini nujno občina z dobrim dostopom.

    Veliko je odvisnega od tega, ali ljudje lahko polnijo doma. Za tiste v blokovskih naseljih alternativa danes pogosto ni enostavno dosegljiva, ne zaradi tehnike, ampak zaradi sistema, ki postopke pušča v sivem območju med zakonodajo, upravniki in sosedi.

    Če želimo, da bo električna mobilnost dostopna vsem, ne smemo več gledati le, koliko polnilnic postavljamo, ampak tudi kje in za koga. In ali bodo tisti, ki jih najbolj potrebujejo, stanovalci blokov, imeli jasno pravico, predvidljive postopke in pravične modele.

    Kdo ima alternativo, ko javne polnilnice ni? Prav tam se začne prava zgodba o dostopu do elektromobilnosti.
    IZ
    Zbral, uredil in zapisalIgnac Završnik

    Predsednik DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija. V e-mobilnosti dejaven od leta 2003, deluje tudi kot neodvisni ocenjevalec polnilne infrastrukture. Za predstavitev na EVS37 v Seulu (2024) je prejel nagrado za najboljšo ustno predstavitev; predaval je tudi na EVS38 v Göteborgu (2025).

    Viri in metodologija
    • NAP, Nacionalna točka dostopa, register EVSE ID kod (IDRO, ministrstvo za infrastrukturo): število javno dostopnih polnilnih mest
    • SURS: prebivalstvo in vrste stanovanj po občinah, 2026
    • GURS, Register prostorskih enot: občinske meje
    • Uredba (EU) 2023/1804 (AFIR)
    • ZIAG, Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva
    • DeMS, Društvo e-Mobilnost Slovenija: lastna zbirka podatkov in terenske ocene

    Delež stanovanj v hišah je približek potenciala za zasebno polnjenje, ne neposredno merilo dostopa. Gostota javnih polnilnih mest na tisoč prebivalcev je infrastrukturni kazalnik in ne meri uporabe, zasedenosti, moči ali čakalnih dob. Komentarji in pripombe so dobrodošli na info@demssi.live.

    Kje je najbližja polnilnica?

    Vsa javna polnilna mesta v Sloveniji na enem zemljevidu, osvežena vsak dan.

  • Rabljeni e-avti se ne pojavijo sami od sebe

    Rabljeni e-avti se ne pojavijo sami od sebe

    Komentar · subvencije in rabljeni trg · 21. 8. 2026

    Rabljeni e-avti se ne pojavijo sami od sebe

    Subvencija za nov e-avto danes koristi predvsem kupcu novega vozila. Toda čez nekaj let bo od velikosti tega trga odvisno tudi, koliko rabljenih e-avtov bo na voljo. Zato ni vseeno, kako država subvencije ukinja.

    39.319prvič registriranih rabljenih avtomobilov iz tujine leta 2023
    6 letpovprečna starost prvič registriranih rabljenih avtomobilov (2025)
    95,9 %BEV med novimi avtomobili na Norveškem leta 2025
    1,2 → 7,7 %delež rabljenih e-avtov na AutoScout24 v Avstriji (2020–2025)

    Vsako leto Slovenci prvič registriramo več deset tisoč rabljenih avtomobilov iz tujine, leta 2023 kar 39.319. Velik del tega denarja gre mimo Slovenije. Pri novem avtu, kupljenem pri nas, gre v proračun 22-odstotni DDV: pri avtu za 30.000 evrov okoli 5.410 evrov. Pri rabljenem vozilu, kupljenem od fizične osebe v tujini, tega DDV praviloma ni; pri trgovskih in maržnih poslih je slika drugačna.

    Subvencije gredo iz Podnebnega sklada, ne iz splošne blagajne. A vprašanje ni, iz katerega žepa gre denar. Vprašanje je, kakšen avtomobilski trg s tem gradimo, danes in čez deset let.

    Brez dovolj velikega novega trga ni dovolj rabljenih e-avtov

    DeMS

    Zveza potrošnikov Slovenije je to povedala naravnost. Boštjan Okorn je za Žurnal24 dejal: rabljeni trg jutri raste samo, če je danes dovolj velik trg novih.

    Nekdo mora avto kupiti novega, da ga bo čez nekaj let lahko kupil kdo drug kot rabljenega.Manj prodanih novih danes pomeni manj rabljenih čez nekaj let. Vrzel se ne zapre sama od sebe, samo prestavi se v prihodnost.

    To ne pomeni, da je vsak subvencioniran avto nujen. Pomeni nekaj ožjega: velikost jutrišnjega rabljenega trga je deloma odvisna od velikosti današnjega trga novih.

    Država danes podpira tudi rabljene e-avte: do 3.000 evrov za vozila do 45.000 evrov in do 2.000 evrov za dražja. A tudi ta podpora deluje samo, če je na trgu dovolj rabljenih vozil. Subvencionirati rabljeni avto je mogoče. Proizvesti ga za nazaj pa ne.

    Kje pristane davčni učinek

    Kupec 1Rabljen VW ID.3 iz Nemčije, od fizične osebe

    Dodatnega DDV pri nas ni. Ostanejo DMV, zavarovanje, servis, registracija.

    Kupec 2Nov e-avto pri slovenskem prodajalcu

    V ceni 30.000 evrov je 5.410 evrov DDV.

    To še ne pomeni, da je 5.410 evrov »donos subvencije«; tak sklep bi bil prehiter. Velik del cene novega avta odteče proizvajalcu v tujino, marže, stroški dela in servisna veriga pa so drugačni. Pravo vprašanje zato ni »koliko se vrne državi«, ampak »kakšen domači odtis pusti posamezna transakcija«. Pri novem vozilu je domača veriga praviloma daljša kot pri neposrednem uvozu rabljenega od fizične osebe. To je logika, ne izmerjena številka, zato s fiskalnim argumentom ne gre pretiravati.

    20239 %
    20246 %
    202511 %

    Delež električnih med novimi osebnimi avtomobili v Sloveniji (SURS). Samo leta 2025 se je število novih registracij povečalo za 104 %.

    To ni dokaz, da je vsak današnji rabljeni e-avto posledica subvencije, je pa jasna ilustracija časovnega zamika: šele v zadnjih letih je slovenski trg novih e-avtov ustvaril dovolj velik bazen vozil, iz katerega bo lahko nastajal večji rabljeni trg. Povprečna starost prvič registriranih rabljenih avtomobilov je bila leta 2025 6 let (podatek ni razčlenjen po pogonu), kar kaže red velikosti zamika. Porsche Inter Auto ugotavlja podobno: ponudba rabljenih električnih modelov in dostopnost cen rasteta, njihov delež pa ostaja relativno majhen. Trg je šele v vzponu.

    Tri države, tri izkušnje

    Petter Haugneland
    Petter Haugneland, Norsk elbilforening, na predavanju v Bistri
    NO

    Norveška: kaj se zgodi, ko je primarni trg velik

    Delež BEV med novimi avtomobili je leta 2024 dosegel 88,9 %, leta 2025 pa 95,9 %. Po uradni statistiki OFV so rabljeni e-avti leta 2026 postali največji pogonski segment, lastniški prenosi pa so zrasli za približno petino. Po Carzonu je celoten rabljeni trg letos manjši, rabljeni e-avti pa so rasli in dosegli okoli tretjino prodaje. Veliko novih e-avtov, prodanih pred leti, zdaj prihaja na rabljeni trg. Norveške ni mogoče preslikati na Slovenijo, mehanizem pa je uporaben.

    Christian Peter
    Christian Peter, ElektroMobilitätsClub Österreich, na predavanju v Bistri
    AT

    Avstrija: ponudba raste tudi po koncu subvencij

    Delež rabljenih e-avtov na AutoScout24 je zrasel z 1,2 % (2020) na 7,7 % (konec 2025). Po Statistik Austria je imel v prvi polovici 2026 alternativni pogon okoli petino registriranih rabljenih avtomobilov (leto prej okoli sedmino). Povpraševanje po rabljenih e-avtih je po willhabnu in Avstrijski energetski agenciji poskočilo za okoli 80 %. Subvencijo za nove so ukinili že v začetku 2025, avtomobili iz časa podpore pa še naprej prihajajo na rabljeni trg.

    DE

    Nemčija: kaj pomeni nenaden rez

    Vlada je Umweltbonus decembra 2023 ukinila praktično čez noč: zadnje vloge do 17. decembra, potem nič. Sledil je padec prodaje novih e-avtov. Na rabljenem trgu so se pozneje pojavili znaki rasti (AutoScout24 je za 2025 poročal o okoli šestodstotni rasti ponudbe), a zaporedje samo po sebi ni dokaz vzročnosti. Nemški primer opozarja: nenaden izklop povzroči šok na primarnem trgu, posledice na sekundarnem pa se pokažejo z zamikom.

    Nobena od treh držav ni čisti eksperiment.Toda skupna logika je preprosta: rabljeni trg e-avtov ni ločen svet. Je odloženi rezultat današnje prodaje novih.

    Kar je treba priznati

    Pogovor o e-mobilnosti
    Pogovor o e-mobilnosti

    Subvencija je strošek danes, korist za rabljeni trg pride z zamikom. Ne bo vsak subvencioniran avto čez nekaj let končal v Sloveniji: nekateri gredo v izvoz, nekateri ostanejo pri prvem lastniku dlje. Obstaja tudi mrtva teža: del kupcev bi avto kupil tudi brez subvencije. Glede na rekordno rast prodaje (+104 % samo v 2025) je ta delež verjetno precejšen; natančne slovenske ocene nimamo, kar je resnična omejitev.

    Shema se je letos deloma spremenila: do 25.000 evrov je subvencija zdaj 7.800 evrov, za vozila nad 45.000 evrov pa je za fizične osebe omejena z rokom 31. avgusta 2026. Obstajajo tudi drugi ukrepi: polnilna infrastruktura, druge oblike e-mobilnosti, subvencije za rabljena vozila.

    Argument ni »subvencije morajo ostati za vedno«

    Argument je: če jih država zmanjšuje, mora razumeti časovni zamik učinkov.

    Tudi pri rabljenem avtu je davčna slika bolj zapletena

    Aktualni poziv za rabljena vozila ne subvencionira vsakega zasebnega nakupa: vozilo mora biti kupljeno pri registriranem prodajalcu in ne sme biti starejše od treh let (36 mesecev) od prve registracije. Subvencija znaša do 3.000 evrov za vozila do 45.000 evrov in do 2.000 evrov za vozila od 45.000 do 65.000 evrov. Subvencionirani rabljeni e-avto torej praviloma gre prek trgovca, kjer je davčni učinek drugačen kot pri neposrednem uvozu od fizične osebe. Napačno bi bilo sklepati, da »rabljeni e-avto Sloveniji nikoli ne prinese DDV«.

    Ilustrativen račun, ne uradna ocena

    4.045vlog fizičnih oseb
    25,7 mio €zaprošene subvencije, ~6.350 € na vozilo
    ~5.050 €DDV pri povprečni ceni 28.000 € bruto
    ~20 mio €DDV skupaj (4.045 × 5.050 €)

    To je samo ilustracija, ne dokaz donosnosti. Država ni »dobila nazaj« 20 od 25,7 milijona: del kupcev bi avto kupil tudi brez subvencije, DDV je le eden od davčnih učinkov, kupnina pa ni v celoti domača aktivnost. Račun pokaže le velikostni red davčnega toka in zakaj je vprašanje domačega odtisa sploh legitimno.

    Še strožje: teh 20 milijonov ni nujno dodaten prihodek, saj bi denar, porabljen drugje (pohištvo, počitnice), tudi tam ustvaril DDV. Subvencija lahko del učinka izniči tudi tako, da trgovci zvišajo cene. Nobenega od teh učinkov ne znamo količinsko oceniti za Slovenijo.

    Isto smo slišali predlani v Monaku

    Monako 2024
    Monako 2024

    Novembra 2024 smo bili na 19. izvedbi EVER Monaco (skupaj z AVERE E-Mobility Conference) priča komentarju iz občinstva. Nekdo na panelu je zagovarjal, da bi morala država subvencionirati samo poceni avtomobile. Unni Berge iz Norveškega elbilforeninga je odgovorila: prekratkovidno. Tudi dražji subvencionirani avto čez nekaj let pade na rabljeni trg, po bistveno nižji ceni.

    Komentarja nismo našli zapisanega, zato ga ne predstavljamo kot preverjen citat, temveč kot pričevanje z dogodka, ker dobro povzame logiko, ki jo danes vidimo v številkah.

    Trije ločeni argumenti

    Najmočnejša različica teze ni »brez subvencij ne bo rabljenih e-avtov«; to bi bilo preveč. Bolj obrambna je ožja: velikost jutrišnjega rabljenega trga je deloma odvisna od velikosti današnjega trga novih, subvencija pa je eno od orodij, s katerimi država vpliva na primarni trg.

    Fiskalni

    Nov avtomobil, prodan v Sloveniji, ima praviloma drugačen domači davčni in gospodarski odtis kot neposreden uvoz rabljenega od fizične osebe. To je hipoteza za merjenje, ne izmerjen neto donos.

    Tržni

    Današnja prodaja novih e-avtov z večletnim zamikom ustvarja prihodnjo ponudbo rabljenih. To je najmočnejši in najbolj intuitiven del argumenta.

    Socialni

    Subvencija danes pomaga predvsem tistemu, ki si nov avto lahko privošči. Dohodkovni prag zveni kot rešitev, a je administrativno dražji in počasnejši. Tu ostaja odprto vprašanje, ne odgovor.

    Zakaj je ukinitev sistemsko škodljiva

    DeMS

    Ministrstvo lahko upravičeno reče, da gre za fiskalno odločitev. A vprašanje ni samo, ali subvencionirati, ampak tudi, kako in kdaj prenehati. Brez dovolj dolgega, predvidljivega prehoda država v trg vnese negotovost. Norveška je subvencije zniževala postopoma in vnaprej napovedano. Pri nas je bil problem drugačen: zanimanje je preseglo razpoložljivi znesek, Borzen pa izrecno opozarja, da zadnjim vlogam morda ne bo mogoče ugoditi.

    Kupcu ni dovolj povedati, koliko znaša subvencija.Vedeti mora tudi, kako dolgo lahko nanjo realno računa.

    Tri dimenzije tveganja

    1. Zaupanje v državo kot partnerja. Če kupec danes računa na podporo, jutri pa je ni več, bo naslednjič previdnejši, tudi če jo država čez nekaj mesecev spet uvede.
    2. Signal proizvajalcem in uvoznikom. Ti načrtujejo zaloge in akcije mesece vnaprej; nepredvidljiva politika otežuje načrtovanje na majhnem slovenskem trgu.
    3. Naključna nepravičnost. Dva kupca sprejmeta enako odločitev v istem tednu, eden subvencijo dobi, drugi ne, samo ker je bila meja sredstev dosežena. To ni več hipoteza: ministrstvo je kupcem, ki so vozilo naročili, a ga zaradi dobavnih rokov niso prevzeli, zavrnilo retroaktivno subvencijo. Tržni inšpektorat je 19. avgusta trgovcem zagrozil z globami do 50.000 evrov, ker so še oglaševali cene z odšteto subvencijo. Kupci Renaulta Twinga, ki so ceno izračunali spomladi, naj bi ob dobavi jeseni doplačali do 7.800 evrov.

    Kaj bi moralo ministrstvo storiti drugače

    Ne predlagamo subvencij v nedogled. Predlagamo tri spremembe, ki bi lahko stale enako ali celo manj, a bi bile za trg bistveno bolj predvidljive:

    1Vnaprej znan datum izteka

    Namesto »do porabe sredstev«: »7.800 evrov do datuma X, nato 5.000, nato 3.000«.

    2Postopno zniževanje

    7.800 € → 5.000 € → 3.000 € → 0 € namesto nenadnega izklopa. Kupci se prilagodijo, proizvajalci dobijo signal.

    3Javen prikaz porabe

    Koliko vlog je oddanih, koliko odobrenih in koliko sredstev še ostaja, da kupec ve, ali ima realno možnost.

    Taki modeli v praksi že delujejo. Gre za politično voljo, ne za birokratsko oviro.

    Zato je ta kritika nujna

    Predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija Ignac Završnik
    Predsednik Društva e-Mobilnost Slovenija Ignac Završnik

    Naša teza ni, da so subvencije svete, niti da mora država subvencionirati vsak električni avto. Teza je preprostejša: če država subvencijo uvede, mora vedeti, kaj s tem ustvarja. Vpliva na velikost primarnega trga, ta pa čez nekaj let na velikost sekundarnega. Današnja odločitev o subvenciji je tudi odločitev o tem, koliko rabljenih e-avtov bo na voljo jutri.

    Subvencijo je mogoče zmanjšati. Mogoče jo je tudi ukiniti. Toda če jo država ukinja, naj pove kdaj, kako in po kakšni poti. Problem ni samo višina subvencije, problem je predvidljivost.

    Zaupanje v sistem se gradi počasi. Izgubi pa se lahko v enem dnevu.
    IZ
    Zbral, uredil in zapisalIgnac Završnik

    Predsednik DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija. V e-mobilnosti dejaven od leta 2003, deluje tudi kot neodvisni ocenjevalec polnilne infrastrukture. Za predstavitev na EVS37 v Seulu (2024) je prejel nagrado za najboljšo ustno predstavitev; predaval je tudi na EVS38 v Göteborgu (2025).

    Viri (22)
    1. RTV SLO: Končuje se subvencioniranje nakupa električnih vozil (1. 8. 2026)
    2. Žurnal24: Usoda tisočih (12. 8. 2026)
    3. Forbes Slovenija: Za podjetja že zmanjkalo denarja
    4. Varčevanje energije: Subvencija za električni avto 2026
    5. Delo: Če je cena do 25 tisoč evrov, bo subvencija 7800 evrov
    6. RTV SLO: Pregled najbolj zaželenih rabljenih vozil poleti 2026
    7. Borzen: Pogosta vprašanja o subvenciji (PDF)
    8. Žurnal24: Konec subvencij za električne avtomobile
    9. FURS: Nakup novega ali rabljenega vozila v Sloveniji ali drugi državi EU
    10. Evropska komisija: DDV pri nakupu in prodaji avtomobila
    11. Bloomberg Adria: Avtotrg v 2023
    12. Forbes Slovenija: Rekordno leto za uvoz avtomobilov
    13. OFV: Elbilen er ikke lenger et storbyfenomen
    14. Carzone: Bruktbilmarkedet 2026
    15. VK24: Gebrauchtwagenmarkt im Wandel
    16. AutoScout24 Avstrija: delež rabljenih e-avtov
    17. oekonews.at: Gebrauchte E-Autos erobern Österreich
    18. elbil.no: Unni Berge
    19. Grimaldi Forum: EVER Monaco 2024
    20. BMWE: Umweltbonus endet am 17. Dezember 2023
    21. AutoScout24 Nemčija: E-Gebrauchtwagen, Angebot wächst 2025
    22. Lider: Slovenija junija s 26-odstotnim deležem električnih avtomobilov

    Kupujete rabljen e-avto?

    Pomagamo pri preverjanju vozila, baterije in uvoza. Člani dobijo tudi popust pri testu baterije.

  • Subvencij za e-avte je zmanjkalo. Kaj sledi?

    Subvencij za e-avte je zmanjkalo. Kaj sledi?

    Komentar DeMS · avgust 2026

    Subvencij za e-avte je zmanjkalo. Kaj sledi?

    Subvencije: nuja, zlo ali priložnost? Subvencije za električna vozila so že dolgo tema tako strokovnih razprav kot gostilniških pogovorov – če k slednjim štejemo tudi družbena omrežja, kar v marsičem tudi so.

    • Podnebni sklad
    • NOO
    • trošarine na gorivo
    • predlog DeMS
    25,6 mio €za fizične osebe v pozivu z dne 12. maja
    2 mesecain poziv je bil prazen
    43,9 mio €iz NOO za e-vozila 2024–2026, vir se je maja iztekel
    39 mio €manj trošarin od marca do maja
    AOIZ
    ZapisalaAlan Orlič in Ignac Završnik

    Subvencije so povsod

    Zato je smiselno stvar pogledati z več zornih kotov, ne le tistega najbolj očitnega – denarja, ki ga dobi prosilec. Večina je prepričana, da je subvencija nekakšen helikopterski denar: nekdo si izmisli potrebo, prepriča politike in uradnike, denar pa nato začne padati z neba. Resnica je manj romantična. Dovolj je pogledati celotno gospodarstvo, pa je hitro jasno – subvencije so pravzaprav skoraj na vsakem koraku, ne le pri električnih avtomobilih.

    Kmetje v Sloveniji letno prejmejo neposredna plačila iz skupne kmetijske politike EU – samo za prvi steber, torej osnovno dohodkovno podporo, vinski in čebelarski sektor, je za obdobje 2021–2027 na voljo 683,5 milijona evrov, skupaj s podeželskim razvojem pa 1,8 milijarde. Lastniki hiš lahko pri Eko skladu za zamenjavo stare kurilne naprave s toplotno črpalko dobijo subvencijo do 50 odstotkov stroškov – pri vgradnji v novogradnji je delež nižji, 20 odstotkov – za sončno elektrarno pa dodatnih 30 milijonov evrov razpisuje Borzen. Upokojenci, starejši od 65 let, se po vsej državi brezplačno vozijo z vlakom in avtobusom – država za to letno nameni skoraj 20 milijonov evrov. In to je samo pri energiji in prevozu – podobne mehanizme najdemo pri medijih, gradbeništvu, izobraževanju.

    Kmetijstvo · SKP 2021–2027683,5 mio €prvi steber; s podeželskim razvojem 1,8 milijarde
    Eko skladdo 50 %stroškov zamenjave kurilne naprave s toplotno črpalko
    Borzen30 mio €za sončne elektrarne
    Upokojenci nad 65 let~20 mio €/letobrezplačni vlak in avtobus
    Subvencija za e-avto torej ni izjema od pravila. Je pravilo.

    Zakaj sploh elektrika

    Električno vozilo DeMS

    Električna vozila niso novost. Bila so tu že na začetku avtomobilizma, a so bitko izgubila kmalu po prvi svetovni vojni – nafta je bila poceni, motorji z notranjim izgorevanjem cenejši in zmogljivejši, kemija tistega časa pa ni znala narediti dovolj zmogljive baterije. Vrnila so se šele, ko so litijeve baterije postale dovolj zmogljive, vzdržljive in poceni za množično uporabo.

    Prednost pred klasičnim vozilom je preprosta: izkoristek pogona pri električnih vozilih doseže tudi 80 do 90 odstotkov, pri motorjih z notranjim izgorevanjem pa v realni vožnji le okrog 20 do 30 odstotkov. Manj izgubljene energije pomeni manj porabljenega goriva na prevoženi kilometer – ne glede na to, od kod elektrika prihaja.

    Električni pogon
    80–90 %
    Motor z notranjim izgorevanjem
    20–30 %

    Izkoristek pogona v realni vožnji; svetlejši del prikazuje razpon.

    Zmanjkalo je denarja

    DeMS

    Kar nas pripelje do avgusta 2026, ko se je zgodilo natanko to, na kar v DeMS opozarjamo že mesece – denarja za subvencije za e-vozila je zmanjkalo. Ne gre za strašenje, ne za napoved. Gre za stanje na terenu, danes.

    • 12. maj 2026Objava poziva Podnebnega sklada
      25,6 mio € za fizične osebe8 mio € za podjetja
    • 18. junij 2026Začetek oddaje vlog
    • Avgust 2026Dobra dva meseca kasneje je poziv prazen
    • Jesen 2026Vlada naj bi obravnavala nov odlok o porabi sredstev Podnebnega sklada

    Poziv Podnebnega sklada je bil objavljen 12. maja z 25,6 milijona evrov za fizične osebe in 8 milijoni za podjetja, vloge pa je bilo mogoče oddajati od 18. junija. Dobra dva meseca kasneje je prazen. Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi Jernej Vrtovec, so potrdili, da dodatnih sredstev ne bo in da bodo poziv zaprli takoj, ko oddane vloge dosežejo razpoložljiv znesek.

    Razloga sta dva, in oba sta bila znana že mesece vnaprej. Iz Načrta za okrevanje in odpornost je Slovenija med letoma 2024 in 2026 za e-vozila porabila 43,9 milijona evrov – ta vir se je maja iztekel. Nacionalna sredstva Podnebnega sklada pa so, presenečenje, tudi praktično porabljena. Državni sekretar gospod Marko Dvornik je dal jasno vedeti, da je zlate dobe za nakup e-avta nepreklicno konec. Vsaj iskren je bil. Stroka je bila manj zadržana – gospod Slavko Ažman iz Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije je za 24UR Zvečer opozoril, da je nenadna ukinitev subvencij dejansko najslabše, kar se lahko zgodi.

    Da ne bo pomote

    To ni dokončen konec sistema subvencij. Je konec tega poziva, ker je zanj zmanjkalo denarja. Ali bo sledil nov, kdaj in v kakšni višini – tega trenutno ne ve nihče, niti ministrstvo samo. Vsi čakamo jesen 2026, ko naj bi vlada obravnavala nov odlok o porabi sredstev Podnebnega sklada. Do takrat je edina gotovost negotovost.

    Kdo je na udaru

    Električna vozila

    Najbolj so na udaru kupci, ki so avto že naročili, prevzeli pa ga bodo šele po zaprtju poziva. Ministrstvo jim za zdaj lahko obljubi samo, da bo informacije podalo, »ko bodo znane«. Hvala, zapisano v koledar. Gospod Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) ob tem opozarja tudi na pritisk na cene rabljenih vozil – po neki logiki bi moral biti, pravi. Po neki logiki. Tako je.

    Podrobnost, ki jo redko kdo omeni

    Kdor prejme subvencijo, mora vozilo praviloma obdržati tri leta – če ga odtuji prej, mora subvencijo vrniti. Izjema velja pri popolnem uničenju vozila zaradi okoliščin, za katere prejemnik ni odgovoren – takrat vračilo ni potrebno, treba je le pravočasno obvestiti Borzen.

    To pomeni, da val subvencioniranih vozil verjetno ne bo pristal na rabljenem trgu čez noč, ampak postopoma, od zdaj naprej. In ko bo pristal, bo prišel z že vgrajenim popustom – prvi lastnik je zanj plačal manj, zato bo tudi njegova prodajna cena izhajala iz nižje osnove. Rabljeni e-avti bodo torej lahko cenejši ne le zaradi konca subvencij, ampak tudi zaradi njih.

    Nafta ima svoja pravila

    Polnjenje električnega vozila

    In tu je ironija, ki je na ministrstvu nihče ni komentiral: medtem ko denarja za e-avte zmanjkuje, ga za nafto ne. Vlada je trošarino na dizel znižala na minimum, ki ga dopušča evropska direktiva, za obdobje od 28. julija do 28. septembra pa odpravila še prispevek za energetsko učinkovitost in okoljsko dajatev za CO₂. Zdaj čaka na dovoljenje Bruslja, da gre – po zgledu Hrvaške – še nižje, pod evropski minimum. Samo med marcem in majem je po oceni Ministrstva za finance proračun zaradi nižjih trošarin izgubil približno 39 milijonov evrov. Ukrep sam po sebi ni sporen – sporna je razlaga: Fiskalni svet opozarja, da gre za drago subvencijo, ki bolj koristi gospodinjstvom z višjimi dohodki.

    Torej: subvencija za elektriko je nevzdržen strošek, subvencija za nafto pa nujen ukrep proti draginji. Zanimiva matematika.

    Za primerjavo, kam še znamo speljati denar brez težav: od leta 2020 smo Hrvaški in Češki skupaj plačali skoraj 20 milijonov evrov, da smo na papirju dosegli cilj deleža obnovljivih virov energije. Nobene dodatne kilovatne ure iz tega nismo dobili – šlo je zgolj za nakup tuje statistike. Za ta znesek ni bilo treba čakati na jesenski odlok.

    Cena nezaupanja

    Električna vozila DeMS

    Nismo prva država, ki je šla skozi to vajo. Nemčija je subvencije za e-avte konec leta 2023 ukinila čez noč – prodaja je v naslednjih mesecih upadla za skoraj tretjino. Letos jih je znova uvedla, tokrat s programom v vrednosti treh milijard evrov: osnovna spodbuda za baterijsko električno vozilo znaša 3.000 evrov, glede na dohodek in število otrok v gospodinjstvu pa lahko doseže tudi do 6.000 evrov. Vzorec je znan: ukini, počakaj, da trg pade, nato vrni z več pompa kot prej. Razlika je le, kako drago plačaš vmesni premor.

    konec 2023Nemčija subvencije ukine čez noč
    ~⅓upad prodaje v naslednjih mesecih
    3 mrd €nov program v letu 2026
    3.000–6.000 €spodbuda glede na dohodek in otroke

    V DeMS smo že februarja poudarjali, da se kupci ne odločajo le na podlagi višine subvencije, temveč predvsem na podlagi zaupanja, da se pravila ne bodo spreminjala iz meseca v mesec. Avgust je to potrdil na najbolj boleč možen način: naval na zaloge, kupci v negotovosti, trgovci brez odgovorov. Predvidljivost sheme je vredna toliko kot njen znesek. Pogosto več.

    Nenaden konec brez prehodnega obdobja ne podre enega razpisa – podre zaupanje v celoten sistem.

    Zakaj bi morali voditi

    Električna vozila DeMS

    In ne gre samo za nas, ki že vozimo na elektriko. Vsak kilometer na domači elektriki namesto uvožene nafte je kilometer manj odvisnosti od kriz na drugem koncu sveta. To ni teorija. Letos smo to na črpalkah videli večkrat, kot bi si želeli.

    Manj izpušnih plinov, manj bremena za zdravstveni sistem. Manj hrupa, boljše mestno življenje. Denar za gorivo, ki bi sicer odtekel v tujino, ostane doma. To niso stranski učinki prehoda – to je njegovo bistvo. Subvencija je bila orodje za pospešitev, ne razlog zanj. Brez nje argument ne izgine. Samo počasneje pridemo tja, kamor bi lahko šli hitreje.

    Škoda je toliko večja, ker ima Slovenija za to idealne pogoje. Smo majhni – sistemske spremembe bi lahko uvedli v mesecih, ne v letih usklajevanja med regijami. Namesto tega jih uvajamo na dva meseca. Isti hitrostni potencial, obrnjen proti nam. Imamo razpršeno poselitev, visok delež hiš z lastnim dvoriščem – za e-mobilnost skoraj idealno. Polnjenje čez noč, po najnižji ceni, brez čakalne vrste, po možnosti iz lastne sončne elektrarne. Razdalje kratke, avtoceste goste, lega odlična za izvoz znanja v regijo, ki nas šele dohiteva.

    Tehnologijo, geografijo in demografijo imamo na svoji strani. Manjka nam samo politika, ki zdrži dlje kot en proračunski cikel. Ne potrebujemo najvišjih subvencij v Evropi. Potrebujemo usmeritev, ki si jo kupec, trgovec in investitor lahko vnaprej vpišejo v načrt – ne v ugibanje.

    To je razlika med državo, ki e-mobilnost dopušča, in državo, ki jo vodi.

    Kaj sledi

    DeMS spremlja naprej

    DeMS

    V DeMS bomo pozorno spremljali jesenski odlok o Podnebnem skladu, pogoje morebitnega novega poziva, usodo kupcev z že oddanimi naročili in premike na trgu rabljenih vozil. Zavzemali se bomo, kot doslej, da bo vsaka prihodnja shema predvidljiva, pravočasno napovedana in dostopna širšemu krogu kupcev – ne le tistim, ki si lahko privoščijo najdražje vozilo.

    !

    Predlog DeMS

    Obenem predlagamo, da ministrstvo breme predplačila subvencije prenese s potrošnika na prodajalca, podobno kot to počne več evropskih držav: kupec bi tako takoj plačal neto ceno, Borzenu in ministrstvu pa bi ostalo usklajevanje z nekaj sto trgovci namesto s tisoči posameznimi kupci. To je nekaj, kar lahko Slovenija uredi sama, brez čakanja na Bruselj.

    Za primerjavo: znižanje DDV na e-vozila, o katerem se v zadnjem času tudi govori, zaenkrat ni v naši moči. Evropska komisija šele razmišlja, da bi državam članicam to dovolila – gre za osnutek strategije, ne veljavno pravo. Dokler EU direktive ne spremeni, tudi najbolj naklonjeno ministrstvo pri nas DDV za e-avte samo ne more znižati.

    Mi spremljamo naprej. Kot vedno. Ministrstvo bo verjetno tudi to javnosti sporočilo, »ko bo znano«.

    AOIZ
    Alan Orlič in Ignac Završnik

    DeMS – Društvo e-Mobilnost Slovenija

    Viri

    Opomba: vse trditve v tabeli so bile preverjene proti neodvisnim virom. Netočno pripisan dobeseden citat (Dvornik) je bil popravljen v posredni govor.

    1. Izkoristek elektromotorja 85–90 %, motorja z notranjim izgorevanjem v realni vožnji 20–30 %Strokovno gradivo / avtofil.sivs-kombre.kk.edus.si/komercialist/spic_14-pol.pdf
    2. 44 mio € evropskih sredstev za subvencije e-vozil; NOO se je iztekel maja 2026Vlada RS, uradna objava (5. 8. 2026)gov.si/novice/2026-08-05-za-subvencije-elektricnih-vozil...
    3. Državni sekretar Marko Dvornik: napoved konca subvencij (posredni govor, ne dobeseden citat)Žurnal24 (13. 8. 2026)zurnal24.si/avto/zaradi-ukinitve-subvencij-na-trgu-vlada-norija...
    4. Slavko Ažman, Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici SlovenijeŽurnal24 (13. 8. 2026)zurnal24.si/avto/ministrstvo-odgovorilo-razocaranim-kupcem...
    5. Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS)Žurnal24 (13. 8. 2026)zurnal24.si/avto/ministrstvo-odgovorilo-razocaranim-kupcem...
    6. Minister za infrastrukturo in energetiko: Jernej Vrtovec (od junija 2026)RTV SLO / Wikipedija / gov.sirtvslo.si/slovenija/odboru-za-infrastrukturo-in-energetiko...
    7. Nemčija: subvencije ukinjene konec 2023, ponovno uvedene 2026 (3 mrd €, 3.000–6.000 €/vozilo glede na dohodek, ~800.000 vozil do 2029)Bundesregierung.de, uradna objava (maj 2026)bundesregierung.de/breg-de/aktuelles/e-auto-foerderportal-2403088 / bmuv.de FAQ E-Auto-Förderung
    8. Slovenija od 2020 plačala skoraj 20 mio € Hrvaški in Češki za statistični prenos OVEŽurnal24 (11. 7. 2026)zurnal24.si/pod-streho/varcna-hisa/kaze-da-nam-je-uspelo...
    9. Kmetje: 683,5 mio € prvi steber, 1,8 mrd € skupaj SKP 2021–2027GOV.SI / Bloomberg Adriagov.si/zbirke/projekti-in-programi/skupna-kmetijska-politika
    10. Eko sklad: do 50 % stroškov za toplotno črpalko (do 4.500–8.000 €)Eko sklad, javni poziv 126SUB-OB26 (16. 4. 2026)ekosklad.si/prebivalstvo/novica/nov-javni-poziv...
    11. Borzen: 30 mio € za samooskrbne sončne elektrarneStrogo Zaupno (30. 3. 2026)strogo-zaupno.si/zeleno/nova-subvencijska-shema...
    12. Upokojenci nad 65 let: skoraj 20 mio €/leto za brezplačen javni prevozDelodelo.si/novice/slovenija/brezplacne-vozovnice-za-upokojence...
    13. Trošarina na dizel znižana na minimum EU; URE/CO2 dajatev odpravljena 28.7.–28.9.2026RTV SLO (24. 7. 2026), 24urrtvslo.si/gospodarstvo/vlada-sprejela-zacasne-ukrepe...
    14. Slovenija prosi Bruselj za znižanje pod minimum EU, po zgledu HrvaškeRTV SLO (30. 7. 2026)rtvslo.si/gospodarstvo/slovenija-bo-bruselj-prosila...
    15. 39 mio € manj proračunskih prihodkov marec–maj zaradi nižjih trošarinIzjava Ministrstva za finance za Forbes Slovenija (STA, 30. 7. 2026)siol.net/novice/slovenija/slovenija-bo-bruselj-zaprosila...
    16. Fiskalni svet: subvencija na gorivo bolj koristi gospodinjstvom z višjimi dohodkiForbes Slovenija / N1 (avgust 2026)forbes.n1info.si/novice/brzdanje-cen-goriva
    17. Triletno pravilo lastništva; izjema pri popolnem uničenju vozila brez krivde prejemnikaBorzen, javni poziv JP SUB-EV26 (12. 5. 2026)borzen.si/Portals/0/Podpore%20za%20mobilnost/E-vozila.../JP%20SUB-EV26_2026_12.5..pdf
    18. EU šele razmišlja o dovolitvi znižanja DDV za e-vozila (osnutek strategije, ne veljavno pravo)Žurnal24 (22. 7. 2026)zurnal24.si/avto/odprta-vrata-nizjemu-ddv-za-elektricna-vozila-462492

    Glas voznikov električnih vozil

    DeMS spremlja, opozarja in predlaga. Podprite neodvisno delo društva s članstvom.

  • Električni roadtrip po ameriškem Jugu: najem Cybertrucka na Turo, polnjenje in FSD iz prve roke

    Električni roadtrip po ameriškem Jugu: najem Cybertrucka na Turo, polnjenje in FSD iz prve roke

    DeMS · potovanje z e-vozilom

    Električni roadtrip po ameriškem Jugu: najem Cybertrucka na Turo, polnjenje in FSD iz prve roke

    Osem dni, štirje prijatelji, en Cybertruck in približno 1700 kilometrov po Tennesseeju in Severni Karolini.

    • ~1700 km (~1100 milj)
    • 8 dni, 4 potniki
    • ~10 polnjenj
    • FSD + hladilnik v frunku
    ~1700 kmpo Tennesseeju in Severni Karolini v osmih dneh
    ~1720 USDskupaj za vozilo: najem, zavarovanje in polnjenje
    ~120 USDza elektriko na celotni poti, ~10 polnjenj
    ~480 kmrealni doseg, poraba okoli 250 Wh/km
    JU
    ZapisalJanez Urevc

    ~1700 km po Tennesseeju in Severni Karolini – najem EV v ZDA

    Osem dni, štirje prijatelji, en Cybertruck in približno 1700 kilometrov (okoli 1100 milj) po Tennesseeju in Severni Karolini. Od Nashvilla do Bryson Cityja, čez Chattanoogo, Fontana Dam in kotlino Cades Cove – v junijski vročini, ki je skoraj vsak dan presegla 30 °C.

    Kraji, omenjeni v zapisu. Zemljevid ne prikazuje dejanske poti.

    Ta članek ni oglas za Teslo. Je praktičen zapis: kako najeti električni avto na Turo, kako načrtovati pot, kako v resnici poteka polnjenje na ameriškem Jugu in kaj pomeni imeti na voljo Full Self Driving (FSD) ter hladilnik v sprednjem prtljažniku (frunk).

    Na poti smo bili štirje prijatelji (dva para). Na voznikovem sedežu sem sedel samo jaz. Ostali so bili potniki z zelo različnimi EV-izkušnjami – od domačega Modela Y do praktično nič.

    Najem EV na Turo

    Turo je peer-to-peer platforma za najem osebnih vozil – »Airbnb za avtomobile«. Po mojih izkušnjah je Turo najboljša, če ne edina, možnost, če si želite najeti Teslo s FSD. Turo sem uporabil že večkrat in bil večinoma zelo zadovoljen.

    Iskalnik vozil na Turo
    Iskalnik vozil na Turo

    Ko sem iskal avto za to potovanje, sem v njihovem iskalniku rezultate v Nashvillu filtriral po znamki Tesla. Primarno sem iskal vozilo, ki bi imelo v opisu vsaj omenjeno možnost FSD. Seveda mi je bila pomembna tudi razumna cena najema. Predvsem zaradi slednjega sem najprej raje gledal Model Y, na katerega smo navajeni tudi doma. Vedel sem, da je dovolj velik za štiri odrasle potnike s prtljago.

    Odločil sem se za najobsežnejši paket zavarovanja, ki bi morebitno škodo kril brez odbitne franšize. Turo ponuja tudi cenejša zavarovanja z nekoliko nižjim kritjem. Meni se je doplačilo 100–200 USD za miren spanec zdelo vredno.

    Zakaj ravno Cybertruck

    Prvotno sem iskal Model Y, na katerega smo navajeni tudi doma. A med oglasi mi je v oči padel eden od Cybertruckov. Po navadi so najemi Cybertruckov precej dražji od ostalih modelov, a ta je bil ponujen za ugodno ceno – primerljivo z Modelom Y. Poleg tega je imel FSD že vklopljen in vključen v ceno najema, kar je pri Cybertruckih redkost. Te priložnosti nisem smel izpustiti; ta odločitev je nato definirala celoten značaj potovanja.

    Približni stroški za 8-dnevni najem

    Skupaj za vozilo · ~1720 USD
    Najem~1200 USD
    Zavarovanje Turo~400 USD
    Polnjenje (celotna pot)~120 USD
    Cestnine / parkiranjezanemarljivo
    Skupaj (vozilo)~1720 USD

    V ceno so bili vključeni tudi uradni Tesla hladilnik (cooler) v frunku, adapter J1772 in Tesla Mobile Connector. Vključena kilometrina je bila 1600 milj (~2575 km), ki je nismo presegli. Morebitna prekoračitev bi stala 0,60 USD na miljo.

    • ✓ Tesla cooler v frunku
    • ✓ adapter J1772
    • ✓ Tesla Mobile Connector
    • 1600 milj vključenih
    • 0,60 USD na dodatno miljo

    Za primerjavo

    Cene najema Cybertrucka na Turo v okolici Nashvilla se trenutno gibljejo med ~110 in 260 USD/dan (tipično okoli 140–150 USD/dan) – precej manj kot v prvem letu po lansiranju, ko so cene mestoma presegale 900 USD/dan. Plačanih ~150 USD/dan je torej v skladu s trenutnim tržnim povprečjem za Cybertruck, a še vedno občutno več, kot bi za enako obdobje plačali za Model Y v isti regiji (tipično ~55–85 USD/dan). Ugodnost te ponudbe torej ni bila v ceni sami, ampak v tem, da je bil FSD že vključen – pri Cybertruckih redkost.

    Cena najema na Turo · USD na dan
    CybertruckTuro, okolica Nashvilla
    110–260 USD
    Model Yista regija
    55–85 USD
    Naš najemplačano
    ~150 USD
    070140210280

    Pas prikazuje razpon cen, črta tipično oziroma plačano ceno. Cybertruck tipično 140–150 USD/dan. Vir: turo.com, avgust 2026.

    Cene preverjene na turo.com, avgust 2026; dejanske cene nihajo glede na sezono, lokacijo in razpoložljivost.

    BNA Fly-Away namesto prevzema na letališču

    Vozila nismo prevzeli na terminalu letališča v Nashvillu, ampak na parkirišču BNA Fly-Away neposredno ob njem. Najem s prevzemom na letališču je pogosto precej dražji. Fly-Away ima brezplačen shuttle na letališče, tako da dostop ni bil težava.

    Prevzem vozila

    Prevzem vozila na Turo poteka nekoliko drugače kot pri običajnem najemu, saj ga opravite popolnoma samostojno. Lastnik vozila bo z vami v aplikaciji delil lokacijo vozila, s pomočjo katere opravite tudi prevzem.

    Nasvet

    Vozilo morate, v izogib kasnejšim sporom glede poškodb, čim bolj podrobno fotografirati (vključno s stanjem števca in napolnjenostjo baterije).

    Vročina in prednosti EV

    Pot smo načrtovali že pred potovanjem. Dejstvo, da bomo uporabljali EV, pri tem ni igralo nikakršne vloge. Glede na prejšnje izkušnje sem vedel, da je polnilnic Tesla Supercharger po ZDA dovolj, da polnjenje in doseg ne predstavljata večjega problema.

    Izkazalo se je, da je EV odlična izbira za pot v poletni vročini. V EV lahko klima deluje tudi, medtem ko je avto parkiran, oz. jo lahko vklopite na daljavo. Razlika je velika, ko je zunaj vsak dan nad 30 °C. Res je, da to nekoliko poveča porabo, a to v praksi ne spremeni ničesar.

    Hladilnik v frunku je v vročini naredil več, kot sem pričakoval – o tem spodaj.

    Polnjenje v praksi

    Polnjenja~10
    7 Supercharger · 3 javne AC
    Za elektriko~120 USDcelotna pot
    Realni doseg~480 kmslabih 300 milj, ~250 Wh/km

    Na poti smo opravili približno 10 polnjenj. Od tega jih je bilo 7 na Tesla Superchargerjih in 3 na javnih AC polnilnicah. Za električno energijo smo porabili približno 120 USD.

    Z dosegom nismo imeli nobenih težav. Večinoma smo sledili navigaciji v avtomobilu, ki se je izkazala za zanesljivo in pregledno. V Bryson Cityju smo s pomočjo aplikacije PlugShare našli brezplačno javno polnilnico, kar nam je pomagalo prihraniti nekaj dolarjev.

    Realni doseg našega Cybertrucka je bil slabih 300 milj (~480 km) na polnjenje, poraba pa okoli 250 Wh/km. Po občutku je to 50–80 % več kot pri domačem Modelu Y. To ni presenečenje, saj je Cybertruck težji in manj aerodinamičen. V praksi to ne predstavlja večjih težav, saj avtomobil to upošteva pri načrtovanju poti in polnjenja.

    Polnjenje na Superchargerju nikoli ni trajalo dlje, kot smo imeli prostega časa za odmor, kavo in stranišče. Luka, ki sicer ni EV-veteran, je to izpostavil kot enega ključnih vtisov:

    Čas polnjenja se ujame z ritmom poti, ne obratno. Tesla navigacija sama predlaga postanke; voznik jih le potrdi ali rahlo prilagodi.

    Ustavili smo se tudi na Buc-ee’s Superchargerju. Če ne poznate Buc-ee’s: to je nekaj med bencinsko črpalko, nakupovalnim centrom in zabaviščnim parkom. Za postanek na dolgi progi je idealen: ogromno infrastrukture, hrana, čista stranišča in Supercharger, ki ne izgleda kot osamljena postaja na robu parkirišča.

    Avtocestno postajališče Buc-ee’s
    Avtocestno postajališče Buc-ee’s

    AC polnjenje: adapter J1772 je zlata vreden

    Superchargerji bi zadoščali za celotno pot. A tri AC polnjenja so pot olajšala – in brez adapterja J1772 jih ne bi mogli uporabljati (javne AC, ki niso Tesla Destination Charger).

    Nasvet za najem Tesle v ZDAPreverite, ali je v avtu adapter J1772. Tesla Mobile Connector je priročen za vtičnice doma ali pri prijateljih, a na javnih AC postajah v ZDA je J1772 standard.

    FSD: vožnja z nadzorovanim avtopilotom

    Sproščena vožnja s FSD
    Sproščena vožnja s FSD

    Nadzorovani sistem

    FSD je ves čas t. i. nadzorovani sistem (angl. supervised): voznik vseskozi ostaja odgovoren in mora biti pripravljen na prevzem. Ni avtonomna vožnja brez nadzora, a kljub temu vožnjo zelo olajša.

    Na naši poti je bil FSD aktiven veliko večino časa. Ročno sem posegel praktično samo na parkiriščih, ko sem hotel parkirati drugje, kot se je odločil sistem.

    Ne glede na tip vožnje: na avtocesti, v mestu, na ožjih cestah, na gradbiščih, v dežju, podnevi in ponoči je FSD na tej poti deloval suvereno, kar je popolnoma spremenilo izkušnjo potovanja. Vožnja je veliko manj utrujajoča za voznika in bolj opazovalna za vse potnike.

    Malica med vožnjo
    Malica med vožnjo

    Za Majo in Luko, ki pred tem nista poznala FSD, je bil to prvi stik s takšnim sistemom. Oba sta po poti rekla, da bi mu tako na avtocesti kot zunaj nje popolnoma zaupala. Nataša, ki FSD pozna že od prej, ga po lastnem občutku vidi kot varnejšega od povprečnega človeškega voznika. Komaj čaka, da ga bo lahko uporabljala tudi doma. Jaz sem bolj neposreden: roadtrip brez FSD (in brez Teslinih »bombončkov«) se mi zdi preprosto bolj naporen, kot bi moral biti.

    Maji je bilo najbolj všeč, ko je FSD zaznal zajčka, ki je prečkal cesto. Ustavil se je tako, kot bi se za katerega koli drugega pešca, in počakal, da je ta varno prečkal cesto.

    Cybertruck: splošni vtisi

    Cybertruck je velik, a okreten. Steer-by-wire (krmiljenje brez klasične mehanske vezi med volanom in kolesi) in zavijanje vseh štirih koles naredita iz velikega poltovornjaka nekaj, kar se na parkirišču obnaša skoraj kot igrača.

    • Janez»kako je hud«
    • Nataša»vesoljska ladja«
    • Luka»drvarnica«, »kmetijsko-vesoljska« ladja
    • Maja»spaceship«

    Prvi vtisi v skupini so bili barviti: meni »kako je hud«, Nataši »vesoljska ladja«, Luki »drvarnica« oziroma »kmetijsko-vesoljska« ladja, Maji »spaceship«. Luka ga je na prvi pogled imenoval »drvarnica«, a ta drvarnica se zna obrniti! Po nekaj dneh se na obliko navadite, na poglede mimoidočih pa nekoliko manj.

    Ima veliko prostora za prtljago in je spredaj zelo udoben. Ima tudi vse »bombončke«, ki smo jih navajeni lastniki vozil Tesla: vklop klime na daljavo, hlajenje sedežev, odlično navigacijo in nadzor prek telefona. V junijski vročini je to razlika med preživetjem in uživanjem.

    Je magnet za poglede! V nobenem avtu se še nisem počutil tako opazovanega. Velika večina reakcij je pozitivnih – otroci in mladostniki dobesedno buljijo iz sosednjih avtov, ljudje se ustavijo in sprašujejo o izkušnji z njim. Imeli smo pa tudi klasiko: na semaforju nam je voznica iz sosednjega avta pokazala sredinca. Nastopaški avto vsekakor privablja pozornost, tudi ko je ne iščete.

    Cooler: od »neumno« do »bi ga kupil«

    Ko sem v oglasu videl uradni Tesla cooler, se mi je zdelo malo smešno – marketinški dodatek. Na koncu poti bi ga takoj vzel tudi zase.

    Uporabljali smo ga praktično ves čas: pijača in hrana, ki se ne razume z vročino (čokolada, mleko za kavo). Na začetku 10 kg ledu, nato približno vsaka dva dni še po 5 kg. V vročini nad 30 °C se je led topil precej počasneje, kot sem pričakoval.

    Hladilnik v frunku
    Hladilnik v frunku

    Nataša pravi, da »to potrebuje vsak avto«. Luka in Maja sta bila navdušena; želela bi še električno različico.

    Za roadtrip v vročini to pomeni manj postankov samo zaradi pijače, manj stopljene čokolade – in sproščenejši ritem dneva.

    Slabosti in omejitve

    Kljub navdušenju je bil Cybertruck v marsičem drugačen od domačega Modela 3/Y – in ne le v dobrem smislu:

    • Zadnja klop: naslon je fiksen, okna so zelo majhna, posledično je pogled iz avtomobila na zadnjih sedežih precej omejen.
    • Poraba je 50–80 % višja od Modela Y/3 (okoli 250 Wh/km); doseg je slabih 300 milj (~480 km) na polnjenje – pri načrtovanju »enkrat napolnim in grem čez pol države« boste razočarani, ne zaradi Tesle, ampak zaradi fizike.
    • Cooler v frunku je primeren samo za vodoodporno embalažo, saj stvari plavajo v vodi, ko led staja.
    • Pozornost: vozilo privablja izjemno veliko pozornosti javnosti – večinoma pozitivne, občasno pa tudi negativne reakcije mimoidočih.

    Zaključek

    Normalno, sproščeno potovanje

    Električni roadtrip po ameriškem Jugu ni bil eksperiment z negotovim izidom. Bilo je normalno, sproščeno potovanje.

    Turo deluje, a nekoliko drugače od običajnih agencij za najem vozil. Ne glede na to je njegova uporaba zelo enostavna.

    Polnjenje na Tesla Superchargerjih na naši poti ni bilo ozko grlo. Adapter J1772 in javne AC polnilnice so pot le še olajšale. Cooler v frunku je iz »gimmicka« postal del rutine. FSD pa je – tudi za sopotnike, ki ga prej niso poznali – v nekaj dneh prešel iz znanstvene fantastike v nekaj, čemur so pripravljeni popolnoma zaupati.

    Vsi štirje smo bili mnenja, da bi takšen roadtrip še ponovili. Vsak daljši roadtrip brez te ravni asistence se mi zdi zdaj nepotrebno naporen.

    Če načrtujete podoben roadtrip

    • Rezervirajte vozilo vsaj dva tedna vnaprej.
    • Pri lastniku pred najemom preverite razpoložljivost adapterja J1772 – to je razlika med tekočo potjo in nepotrebnim iskanjem polnilnic.
    Zadnja stran Cybertrucka
    Zadnja stran Cybertrucka
    JU
    Janez Urevc

    Zapisal

    DeMS-ov testTesla Model Y Standard: varčen križanec za vsakdan

    Izkušnje iz prve roke

    Člani DeMS delijo realne izkušnje z električnimi vozili – doma in po svetu. Pridružite se jim.

  • DEMS – Julijsko nadaljevanje

    DEMS – Julijsko nadaljevanje

    DeMS · prodaja e-vozil · julij 2026

    Julijsko nadaljevanje

    Julij in avgust praviloma nista močna meseca v prodaji avtomobilov, a pri električnih praktično ni bilo predaha. Delež BEV v prodaji vseh novih vozil se je povečal na 26,4 %.

    • 1519 novih BEV
    • delež 26,4 %
    • #1 Renault Twingo
    1519električnih vozil, prodanih julija
    26,4 %delež BEV v prodaji vseh novih vozil
    1689električnih vozil junija – za primerjavo
    209Renault Twingo, najbolje prodajano e-vozilo meseca
    AO
    ZapisalAlan Orlič

    Avgustovski napad

    Če smo v junijskih podatkih videli Blitzkrieg, smo v julijskih lahko prepoznali Barbarosso, saj je končni delež še malo narasel.

    Julij in avgust praviloma nista močna meseca v prodaji avtomobilov, a pri električnih praktično ni bilo predaha. Čeprav so trgovci julija spravili na ceste manj vozil kot mesec prej (1519 proti 1689), se je skupni delež (delež BEV v prodaji vseh novih vozil) vseeno povečal na 26,4 %, saj je prodaja ostalih bolj padla.

    Prodana električna vozila
    Junij1689
    Julij1519

    Manj vozil, a višji delež: julija je BEV predstavljal 26,4 % vseh novih vozil, ker je prodaja ostalih padla še bolj.

    Avgust zna biti na račun negotovosti in črpanja zadnjih sredstev iz obstoječega razpisa subvencij prav tako zelo močan, septembra pa lahko upamo, da se ne bo zgodil Kursk ali invazija na Normandijo – da do konca izkoristimo analogijo z neko drugo dobo.

    Zmagovalci in presenečenja meseca

    Poglejmo številke še malo bolj podrobno. Na prvem mestu se je tokrat znašel Renault Twingo, kar je, glede na to, da je narejen v Sloveniji, še posebej spodbudno. Sledi Škoda Elroq in presenetljivo VW ID.7, med slednjim in tretjim vozilom iz skupine VAG, ID.4, pa se je vrinil še drug malček, Leapmotor T03.

    1. mestoRenault Twingo209 vozilnarejen v Sloveniji
    2. mestoŠkoda Elroq108 vozil
    3. mestoVW ID.797 vozil

    Med presenečenja lahko štejemo Opel Frontero in Toyoto bZ4X, prav tako preseneča ID. Buzz, katerega prodaja je skokovito narasla.

    Opel Frontera 44Toyota bZ4X 43VW ID. Buzz 27

    Negativna presenečenja

    Poglejmo si še negativna presenečenja: Tesla Model 3 se prodaja v valovih glede na ladijske dobave in v absolutnih številkah še vedno krepko vodi, po drugi strani pa Model Y z le petimi prodanimi primerki beleži konkreten padec v primerjavi z junijem.

    Tesla Model Y 5 julijaTesla Model 3 – prodaja v valovih

    Kitajski proizvajalci pridobivajo teren

    Novinec na slovenskem trgu, Deepal, je na račun odlične cene prodal 15 vozil, prav tako se dobro prodaja Zeekr, medtem ko je Leapmotor daleč pred ostalimi kitajskimi proizvajalci. Dobra prodajna mreža in privlačna cena sta dobra razloga za nakup in premagovanje strahu pred za nas neznanimi avtomobilskimi znamkami.

    165Leapmotor skupaj (T03, C10, B10)
    276kitajske znamke v prvih 30 – 18,2 % vseh BEV
    15Deepal S07, novinec na trgu

    Seštevki so izračun DeMS iz lestvice prvih 30 modelov (Leapmotor, Dongfeng, Omoda, Zeekr, Deepal, MG).

    Julijska prodaja po modelih

    1. 1RenaultTwingonarejen v Sloveniji209
    2. 2ŠkodaElroq108
    3. 3VolkswagenID.797
    4. 4LeapmotorT0375
    5. 5VolkswagenID.465
    6. 6LeapmotorC1055
    7. 7CupraBorn50
    8. 8OpelFrontera44
    9. 9ToyotabZ4X43
    10. 10CupraTavascan41
    11. 11Kiae-Niro38
    12. 12LeapmotorB1035
    13. 13CitroënC334
    14. 14DongfengBox33
    15. 15Omoda533
    16. 16VolkswagenID. Buzz27
    17. 17KiaEV227
    18. 18AudiQ6 e-tron25
    19. 19ŠkodaEnyaq20
    20. 20BMWiX119
    21. 21HyundaiKona17
    22. 22Zeekr7GT17
    23. 23CitroënC3 Aircross16
    24. 24AudiQ416
    25. 25KiaEV315
    26. 26BMWiX315
    27. 27DeepalS0715
    28. 28ToyotaC-HR14
    29. 29Renault513
    30. 30MGS5 EV13
    skupina VW (VW, Škoda, Cupra, Audi)kitajske znamkedrugi

    Prvih 30 modelov skupaj: 1229 vozil od 1519. Vsi modeli na lestvici so baterijska električna vozila (BEV).

    Kaj prinaša jesen

    Trend, ki potrebuje subvencije

    Julijske številke so vsekakor pozitivno presenečenje in ne dvomimo, da bi se lahko ta trend nadaljeval do konca leta, če bo vlada našla sredstva za subvencije. Številke kažejo dober trend pri manjših, mestnih vozilih in vozilih cenejšega in srednjega razreda, kar je bil tudi namen zadnjega razpisa. Vsekakor upamo, da ne bo večjih negativnih presenečenj v prihodnjih mesecih in da bomo na slovenskih cestah videvali čedalje več električnih vozil.

    AO
    Alan Orlič

    Zapisal

    Komentar DeMSUkinitev e-subvencij lahko prinese do 35 milijonov manj DDV. Gorivo proračun stane petkrat več.

    Spremljajte trg z nami

    DeMS vsak mesec pregleda prodajo električnih vozil v Sloveniji. Podprite neodvisno delo društva s članstvom.

  • Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    DeMS · izkušnja člana

    Še 5.000 km garancije – je z mojim električnim avtom vse v redu?

    Ko se avtomobil približuje koncu tovarniške garancije, se marsikateremu lastniku porodi vprašanje: je z vozilom res vse tako, kot mora biti?

    • Tesla Model 3 RWD, 2024
    • 74.411 km
    • preventivni pregled EV Clinic
    74.411 kmprevoženih s Teslo Model 3 RWD, letnik 2024
    ~5.000 kmdo izteka uradne garancije vozila
    0odkritih napak ali nepravilnosti
    100 € + DDVcena pregleda, za člane DeMS 10 % popusta
    SO
    ZapisalaSaša Odlazek

    Ko se avtomobil približuje koncu tovarniške garancije, se marsikateremu lastniku porodi vprašanje: je z vozilom res vse tako, kot mora biti? Pri električnem avtomobilu je ob tem posebno zanimivo tudi stanje visokonapetostne baterije, ki je eden najpomembnejših in najdražjih sestavnih delov vozila. Pri mojem modelu zanjo sicer velja daljša garancija – 8 let oziroma 160.000 kilometrov –, vendar sem želela ob tej priložnosti preveriti tudi njeno trenutno stanje.

    Garancija vozilaše ~5.000 kmdo izteka uradne tovarniške garancije
    Garancija baterije8 let / 160.000 kmdaljša garancija za visokonapetostno baterijo

    Zakaj preventivni pregled

    Do izteka uradne garancije mojega avtomobila je ostalo le še približno 5.000 kilometrov. Avto sicer ni kazal nobenih težav, opozorilnih sporočil ali drugih znakov, zaradi katerih bi morala obiskati servis. To je bil njegov prvi preventivni servisni pregled. Prav zato me je zanimalo nekaj drugega:

    Ali lahko strokovni pregled odkrije težavo, še preden jo opazi voznik?

    Odločila sem se za preventivni pregled pri EV Clinic. Želela sem dobiti neodvisno sliko dejanskega stanja vozila, dokler je avtomobil še v garancijskem obdobju. Če bi pregled pokazal nepravilnost ali sestavni del, ki kaže znake prezgodnje obrabe, bi bilo še dovolj časa, da se ugotovitev preveri in po potrebi pravočasno uveljavlja v okviru garancije.

    Pri električnih vozilih je tak pregled zanimiv tudi zato, ker voznik stanja nekaterih pomembnih komponent ne more oceniti zgolj med vsakodnevno uporabo.

    Kaj so pregledali?

    Storitev je obsegala diagnostiko vozila in optični pregled, pri katerem so preverili več ključnih področij. Posebna pozornost je bila namenjena visokonapetostni bateriji in njenemu State of Health (SoH) oziroma oceni njenega trenutnega stanja.

    Stanje baterije glede na primerljiva vozila
    Stanje baterije glede na primerljiva vozila

    Pregledali so tudi podvozje in vzmetenje ter čistost hladilnika (radiatorja), saj lahko umazanija in druge nečistoče, ki se nabirajo na njegovih rebrih, zmanjšujejo pretok zraka skozi hladilni sklop.

    Pri takšnem pregledu torej ne gre samo za vprašanje, ali vozilo zazna napako in voznika nanjo opozori. Namen je pogledati nekoliko globlje in preveriti stanje komponent, ki lahko veliko povedo o tem, kako se je vozilo staralo in kako je bilo uporabljano.

    In rezultat?

    ✓

    Pravzaprav najboljši možen: pri moji Tesli Model 3 RWD, letnik 2024, ki ima trenutno prevoženih 74.411 kilometrov, ni bilo odkritih nobenih napak ali nepravilnosti.

    • Diagnostika vozilabrez napak in opozoril
      brez pripomb
    • Visokonapetostna baterijatest AVILOO FLASH, potrdilo o stanju
      odlično
    • Podvozje in vzmetenjeoptični pregled
      brez znakov obrabe
    • Hladilnik (radiator)čistost reber in pretok zraka
      čist, brez nesnage

    Stanje visokonapetostne baterije je bilo preverjeno s testom AVILOO FLASH ter ocenjeno kot odlično, za baterijo pa sem prejela tudi potrdilo o njenem stanju.

    Potrdilo o stanju visokonapetostne baterije
    Potrdilo o stanju visokonapetostne baterije

    Tudi pregled drugih komponent ni pokazal razlogov za skrb. Hladilnik je bil čist in brez nesnage, na vzmetenju pa ni bilo zaznati znakov obrabe.

    Vzmetenje
    Vzmetenje

    Avto je torej pregled prestal brez pripomb.

    Je bil pregled potem sploh potreben?

    Morda se komu ob takšnem rezultatu zastavi vprašanje: ali je bil pregled potem sploh potreben?

    Po mojem mnenju – da, saj ima tudi ugotovitev, da je vse v redu, svojo vrednost in je to dobrodošel podatek tudi za prihodnja leta lastništva.

    Dve možnosti, obe koristni

    Če bi pregled odkril težavo, bi jo lahko začela reševati še pred iztekom garancije. Če je ne odkrije, pa dobimo precej več zaupanja v tehnično stanje avtomobila, s katerim bomo po izteku garancije stroške morebitnih popravil praviloma prevzemali sami.

    Kaj pa cena?

    Cena preventivnega pregleda znaša 100 € + DDV oziroma 122 €, vendar je za člane DeMS – Društva e-Mobilnost Slovenija pregled še nekoliko ugodnejši, saj imajo člani društva pri tej storitvi 10 % popusta.

    Preventivni pregled122 €100 € + DDV
    Za člane DeMS−10 %popust pri tej storitvi
    Pridruži se društvu DeMS ›

    Sklep

    Rezultat, ki sem si ga želela

    V mojem primeru težav niso našli. Baterija je v odličnem stanju, vzmetenje ne kaže znakov obrabe in pregledane komponente so brez posebnosti.

    In prav tak rezultat sem si pred zadnjimi 5.000 kilometri garancije najbolj želela.

    SO
    Saša Odlazek

    Zapisala

    DeMS na obiskuDeMS v EV Clinic Zagreb

    Ugodnosti za člane

    Člani DeMS imajo 10 % popusta pri preventivnem pregledu v EV Clinic. Pridružite se društvu.

  • Tesla Model 3: kralj prodaje v Sloveniji 06/2026

    Tesla Model 3: kralj prodaje v Sloveniji 06/2026

    DeMS-ov test porabe · julij 2026

    Tesla Model 3: kralj prodaje v Sloveniji 06/2026

    … in kaj pokaže naš test porabe

    • obvoznica 9,46 kWh/100 km
    • 771,5 km brez polnjenja
    • LFP · zadnji pogon
    485novih Tesel Model 3 junija 2026, največ med vsemi modeli
    9,46 kWhna 100 km, ljubljanska obvoznica v prometu
    771,5 kmv enem dnevu brez polnjenja, ostali so 4 %
    0,48 €na 100 km ob polnjenju iz domače fotovoltaike
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik

    Prodaja junija 2026

    Po podatkih o registracijah vozil je bilo v Sloveniji junija 2026 registriranih 485 novih Tesel Model 3 – največ med vsemi modeli, ne le med električnimi. Drugouvrščeni Renault Clio je zabeležil 301 registracijo, torej 184 manj. (Vir: zurnal24.si)

    Registracije novih vozil · junij 2026
    Tesla Model 3485
    Renault Clio301

    Vir: zurnal24.si

    To je statistika prodaje. V nadaljevanju so naši lastni, neodvisno izmerjeni rezultati porabe – z enim vozilom, na dveh različnih testih.

    Test 1: ljubljanska obvoznica v prometu

    Začetek kroga na počivališču Barje
    Začetek kroga na počivališču Barje

    Teslo Model 3 smo peljali na tri kroge po ljubljanski obvoznici v običajnih prometnih razmerah (gost promet, priključevanja, spremenljiva hitrost) – brez laboratorijskih ali idealiziranih pogojev.

    Krog 19,56 kWh/100 km23 °C · 28,9 km · 21 min · 82,6 km/h
    Krog 29,60 kWh/100 km23 °C · 28,9 km · 21 min · 82,6 km/h
    Krog 39,22 kWh/100 km24 °C · 28,9 km · 21 min · 82,6 km/h
    86,7 kmskupaj, trije krogi
    1 h 3 minv uri in treh minutah
    82,6 km/hpovprečna hitrost
    9,46 kWhpovprečna poraba na 100 km
    Tretji krog
    Tretji krog

    Izmerjena poraba 9,46 kWh/100 km je za 12 % nižja od uradne vrednosti WLTP (10,8 kWh/100 km) za Model 3 RWD. To se je zgodilo predvsem zato, ker je bila temperatura zraka idealna (23–24 °C), povprečna hitrost pa zaradi prometa nekoliko nižja od tiste v uradnem testnem ciklu.

    Poraba v kWh/100 km
    Izmerjeno (DeMS)9,46
    Uradno WLTP10,8

    Model 3 RWD · 12 % pod vrednostjo WLTP

    Dela na cesti
    Dela na cesti

    Pogoji testa

    • Pnevmatikeletne, tovarniški tlak
    • V voziluena oseba
    • Klimaizklopljena
    • Temperatura23–24 °C

    Test 2: 771,5 km v enem dnevu brez polnjenja – ostali so še 4 %

    Pot ob Savi
    Pot ob Savi

    Drugi test ni ciljal na hitrost, temveč na odgovor na vprašanje: »Kolikšen je maksimalni doseg vozila ob ekstremno varčni vožnji (t. i. hypermiling)?« Želeli smo preveriti, kje so realne fizikalne meje avtomobila, ko vožnjo popolnoma prilagodimo porabi.

    Vozilo je bilo doma napolnjeno do 100 %, start iz Ljubljane ob 6.20, oblačno, 19 °C.

    • StartLjubljana, 6.20
    • Baterija100 %
    • Vremeoblačno, 19 °C
    • CiljLjubljana, 00.11
    PostajaSkupna razdaljaUraTemp.Povp. hitrostPoraba na odseku
    Ljubljana100 km08.5420 °C38,96 km/h
    7,47 kWh/100 km
    Sp. Pijavško200 km11.0124 °C47,24 km/h
    7,37 kWh/100 km
    Bizeljsko300 km13.1529 °C44,12 km/h
    7,05 kWh/100 km
    Spuhlja400 km15.3531 °C42,55 km/h
    7,65 kWh/100 km
    Pince500 km17.5430 °C43,24 km/h
    6,55 kWh/100 km
    Ptuj600 km20.0626 °C45,16 km/h
    7,10 kWh/100 km
    Vransko700 km22.2720 °C42,55 km/h
    7,85 kWh/100 km
    Ljubljana (cilj)771,5 km00.1121 °C41,25 km/h
    7,55 kWh/100 km

    Zeleno: najnižja poraba (Pince, 30 °C) · oranžno: najvišja poraba (Vransko, 20 °C)

    Sama vožnja je trajala kar 17 ur in 33 minut (plus 18 minut postankov), kar pomeni, da je šlo za pravi vozniški maraton, ki je od voznika zahteval ogromno potrpežljivosti. Nizka povprečna hitrost (43,9 km/h) je posledica izogibanja avtocestam, voženj skozi številna naselja in striktnega upoštevanja omejitev z namenom doseganja čim nižje porabe. Pot nas je vodila po Dolenjski, Štajerski in Prekmurju ter čez mejo na Madžarsko in nazaj – vse brez vmesnega polnjenja.

    Zemljevid poti po Sloveniji in Madžarski
    4 %
    Rezultat: 771,5 km ob povprečni porabi 7,31 kWh/100 kmOb prihodu je v bateriji ostalo še 4 % kapacitete. Povprečna hitrost 43,9 km/h.

    Vozilo je opremljeno z litij-železo-fosfatno baterijo (LFP), ki je bolj temperaturno občutljiva od klasičnih litij-ionskih baterij. Pri 20 °C se poraba nekoliko poveča, nad 30 °C pa opazno pade. To nazorno kažejo tudi naši podatki: odsek skozi Pince (pri 30 °C) je postregel z najnižjo porabo 6,55 kWh/100 km, medtem ko je ob vrnitvi proti Vranskemu (pri 20 °C) poraba narasla na 7,85 kWh/100 km. V zimskih mesecih bi bila minimalna poraba pri takšnem tempu po naši oceni okoli 8,5 do 9,0 kWh/100 km.

    Poraba 7,31 kWh/100 km
    Poraba 7,31 kWh/100 km

    Stroški poti (771,5 km)

    Izračun temelji na povprečni ceni elektrike za slovenska gospodinjstva (0,212 €/kWh) in ceni elektrike iz lastne fotovoltaične elektrarne (0,066 €/kWh).

    Gospodinjska tarifa · 0,212 €/kWh11,95 €skupni strošek poti · 1,55 € na 100 km
    Domača fotovoltaika · 0,066 €/kWh3,72 €skupni strošek poti · 0,48 € na 100 km

    Ob polnjenju iz lastnega sonca je 771,5 km dolga pot – od Slovenije čez Madžarsko in nazaj – stala 3,72 €, kar znese celo 0,48 € na 100 kilometrov.

    Dolenjska
    Dolenjska

    Omejitve testa

    Da lahko bralec sam presodi, koliko rezultati veljajo zanj:

    • Meritve izhajajo iz enega vozila in enega voznika (na delu poti sta bili v vozilu dve osebi) in ne predstavljajo statističnega povprečja.
    • Rezultati so močno odvisni od idealnih temperatur in specifičnega vozniškega sloga tistega dne. Pri zahtevnejših pogojih (zimski mraz, avtocesta pri 130 km/h) bo poraba seveda višja.
    Dobri, kraj na Madžarskem
    Dobri, kraj na Madžarskem

    Sklep

    Ni brez razloga na vrhu

    Tesla Model 3 ni brez razloga kraljevala na slovenski prodajni lestvici junija 2026. Naš test na obvoznici je pokazal izjemno nizko realno porabo 9,46 kWh/100 km, medtem ko je ekstremni preizkus dosega dokazal, da se z enim polnjenjem ob maksimalnem varčevanju da prevoziti teoretičnih 800 kilometrov (ob upoštevanju preostalih 4 % baterije).

    Praktičen zaključek

    Letna vožnja9–10 kWhna 100 km
    Zimska vožnja11–13 kWhna 100 km (temperature, klimatizacija)
    Avtocesta (130 km/h)12–14 kWhna 100 km
    Stroški1,55 € vs. 9,50 €na 100 km, elektrika proti bencinu – elektrika je 6× cenejša

    Stroški bencina so izračunani na podlagi regulirane cene bencina v Sloveniji ob objavi (julij 2026: 1,588 €/L). Dejanski stroški se razlikujejo glede na obdobje in izbiro bencinske črpalke.

    IZ
    Ignac Završnik

    Zapisal

    Metodologija

    Meritve so bile opravljene z enim vozilom, ob določenih vremenskih in prometnih pogojih navedenega dne. Rezultati se lahko razlikujejo glede na slog vožnje, temperaturo, obremenjenost vozila in stanje pnevmatik.

    Video

    Videozapis testa

    Celotna pot
    Celotna pot
    Porabljeno kWh
    Porabljeno kWh
    Ostanek energije
    Ostanek energije

    Testi brez marketinga

    DeMS vozila preizkuša na slovenskih cestah, v realnih razmerah. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    GEVA · junij 2026

    Slovenija na sončni strani Alp: kaj smo povedali svetu o električni mobilnosti

    Včasih se zdi, da je prav ta oblika srečanja najbolj iskrena. Ko izgine logistika, ostane vsebina.

    6419novih BEV v letu 2025
    +103,9 %rast glede na prejšnje leto
    352Tesla Model 3 v marcu 2026
    17,1 %tržni delež BEV aprila 2026
    IZ
    Povzel in zapisalIgnac Završnik

    Drugi junij 2026, večer. Na zaslonu se v oknu Zooma izmenjujejo obrazi kolegov z vseh koncev sveta. Srečanje organizacije GEVA – Global EV Drivers’ Alliance – poteka tako kot že nekaj let: na daljavo. Brez letov, brez hotelov, brez terminalov. Samo ljudje, podatki in pogovor.

    Včasih se zdi, da je prav ta oblika srečanja najbolj iskrena. Ko izgine logistika, ostane vsebina.

    Slovenija 2025: leto, ki je spremenilo tempo

    Prosojnica 1 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Preden smo sploh začeli predstavitev, nas je ustavil en podatek.

    V letu 2025 smo v Sloveniji registrirali 6419 novih BEV, kar pomeni 103,9-odstotno rast glede na prejšnje leto. Tržni delež je dosegel 11,2 %.

    Slovenija še vedno zaostaja za evropskimi vodilnimi trgi: Avstrija je pri 21,5 %, evropsko povprečje pri 17,4 %. A smer gibanja ni več vprašanje interpretacije. Je statistika.

    Tržni delež novih BEV

    Slovenija 2025
    11,2 %
    Slovenija, april 2026
    17,1 %
    Evropsko povprečje
    17,4 %
    Avstrija
    21,5 %

    Vir: predstavitev DeMS na srečanju GEVA, junij 2026

    Električna mobilnost ni več nišni pojav. Postaja del standardnega avtomobilskega trga.

    Marec 2026: trenutek, ki ga ni mogoče prezreti

    Prosojnica 2 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Potem je prišel marec 2026.

    V tem mesecu je bil v Sloveniji najbolje prodajani avtomobil Tesla Model 3 – 352 registracij, pred vsemi klasičnimi modeli, vključno z Nissanom Qashqaijem in Škodo Octavio.

    Ko sem ta podatek predstavil na srečanju, je za trenutek nastala tišina. Nato so se v klepetu pojavili kratki odzivi kolegov v obliki pozitivnih emodžijev.

    Ta trenutek ni pomemben zaradi enega modela ali ene znamke. Pomemben je, ker kaže premik v strukturi povpraševanja.

    Aprila 2026 je tržni delež BEV dosegel 17,1 %, delež dizla pa je prvič padel pod 12 %.Trend je jasen in konsistenten.
    Prosojnica 3 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Polnilna infrastruktura: problem ni več količina

    Prosojnica 4 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    V DeMS-u že tretje leto zapored izvajamo neodvisno terensko ocenjevanje javne polnilne infrastrukture. Ne na papirju – v praksi: z lastnimi vozili, na realnih poteh. Lani 81 lokacij, več kot 6000 km, 200+ ur prostovoljnega dela, 10 različnih modelov EV.

    81lokacij
    6000+ kmna terenu
    200+ urprostovoljnega dela
    10različnih modelov EV

    Slovenija ima danes več kot 3200 javnih polnilnih mest, približno tretjina je ultrahitrih DC-polnilnikov nad 150 kW. To je solidna osnova.

    A izkušnja uporabnika pokaže kaj drugega. Danes vprašanje ni več, ali polnilnica obstaja. Vprašanje je, ali deluje, ko jo potrebuješ. Zanesljivost, interoperabilnost, plačilna enostavnost, transparentnost cen, signalizacija – to postajajo ključni dejavniki, ki odločajo o tem, ali se bo voznik naslednjič mirno odpravil na pot.

    Na srečanju smo to povzeli preprosto:

    Mreža ni več glavno vprašanje. Konsistentnost je.

    Večstanovanjske stavbe: sistemski problem zadnjega kilometra

    To je tema, ki ostaja ena najbolj vztrajnih ovir že vrsto let.

    Velik del prebivalcev živi v večstanovanjskih stavbah, kjer je polnjenje pogosto onemogočeno ne zaradi tehničnih omejitev, temveč zaradi administrativne previdnosti, nejasnih pravil in pomanjkanja standardiziranih pristopov.

    Paradoks je očiten: kjer se prepove urejeno polnjenje, se pogosto pojavi neurejeno – improvizacije z gospodinjskimi vtičnicami in podaljški, ki povečujejo varnostna tveganja, ne zmanjšujejo.

    Rešitve pa že obstajajo. Sistemi dinamičnega upravljanja obremenitev omogočajo varno in skalabilno polnjenje tudi v obstoječih objektih, pogosto brez večjih posegov v omrežje. Standard IEC 60364-7-722 to jasno definira, evropska direktiva EPBD 2024/1275 pa od držav članic zahteva aktivno prilagoditev regulative.

    Izziv torej ni tehničen. Je implementacijski.

    Laboratorij meri obljube. Mi merimo realnost.

    Prosojnica 5 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Na srečanju smo predstavili tudi projekt, ki v DeMS-u zavzema posebno mesto.

    Jeseni 2026 bo deset ekip z desetimi električnimi vozili prevozilo relacijo Ljubljana–Maroko–Ljubljana. Skupaj približno 80.000 km popolnoma električne vožnje.

    Razlog za Maroko ni simboličen – je metodološki. Sahara, vročina, dolge razdalje in omejena infrastruktura predstavljajo pogoje, ki jih laboratorij ne more simulirati. Deset vozil na isti relaciji omogoča primerljive podatke in zmanjšuje anekdotičnost rezultatov.

    To ni prva taka izkušnja. Lani smo z devetimi vozili prevozili pot do Severnega rta – več kot 70.000 km skozi Skandinavijo in čez arktični krog. Brez goriva.

    • Severni rt · 2025Skozi Skandinavijo in čez arktični krog.
      9 vozil70.000+ km
    • Maroko · jesen 2026Ljubljana–Maroko–Ljubljana.
      10 ekip~80.000 km

    Tri prioritete naslednje faze

    Prosojnica 6 predstavitve DeMS na srečanju GEVA

    Ob zaključku smo izpostavili tri ključne pogoje za pospešitev elektrifikacije v Sloveniji.

    • Stabilno in predvidljivo regulativno okolje. Investicije v vozila in infrastrukturo zahtevajo dolgoročno zaupanje. Nenadne spremembe spodbud ali pravil neposredno zavirajo trg – na obeh straneh: pri kupcih in pri operaterjih.
    • Uporabniška izkušnja kot osnovni standard. Kartično plačilo, jasne cene in zanesljivo delovanje ne smejo biti konkurenčna prednost. Morajo biti minimum sistema.
    • Transparentno in neodvisno merjenje kakovosti. Le merljive razlike ustvarjajo odgovornost. V kombinaciji z inteligentnim upravljanjem obremenitev to omogoča učinkovitejšo rabo obstoječega omrežja – tudi tam, kjer je nadgradnja predraga ali prepočasna.

    Sklep

    Majhen trg, hitre spremembe

    Ko sem po srečanju zaprl računalnik, sem še nekaj trenutkov ostal pri mizi.

    Slovenija je majhen trg. A prav v majhnosti je prednost: spremembe se hitreje pokažejo, hitreje preverijo in hitreje popravijo.

    V DeMS-u to počnemo brez institucionalnega laboratorija – pogosto prostovoljno, na terenu, z lastnimi vozili.

    In dokler bo treba, bomo nadaljevali.

    Merimo realnost

    Polnilnice in vozila preizkušamo na terenu, prostovoljno in z lastnimi vozili. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • DEMS varna vožnja Logatec

    DEMS varna vožnja Logatec

    Tečaj varne vožnje · maj 2026

    DeMS varna vožnja Logatec

    Preizkušanje mej na varen način.

    • Blago-mix Logatec
    • 2× Tesla Model Y
    • Hyundai Kona 64 kWh
    3udeleženci
    3različna vozila
    30–60 km/hzaviranje v sili
    ~200 kglažja Kona od obeh tesel
    AO
    ZapisalAlan Orlič

    Kako se je vse začelo

    Ko sem pred leti naredil izpit za avto, ni bilo še nobenih poligonov varne vožnje niti kazenskih točk. Dobil si izpit in postal voznik.

    Od takrat je minilo že vrsto let in približno milijon kilometrov, da o manjših bližnjih srečanjih niti ne govorim. Kljub temu nisem prav veliko okleval, ko je iz društva prišla pobuda za obisk tečaja varne vožnje. Za izvajalca je bil izbran Blago-mix iz Logatca, kjer imajo na tem področju dolgoletne izkušnje.

    Nas je prišlo le malo, a se je izkazalo za prednost

    Manjše število
    Manjše število

    Kljub dobremu začetnemu odzivu članov smo na koncu prišli trije. Bolezni in druge nenadne težave so konkretno zredčile naše vrste. A to se je izkazalo za prednost, saj smo imeli več časa za preizkušanje svojih meja.

    Najprej teorija

    Začeli smo v predavalnici, kjer smo s pomočjo inštruktorja Sama ponovili teorijo – tehnični del: od pravilnega sedenja in drže volana do reakcijskih časov, zaviranja in vsega, kar sodi zraven.

    Na poligon

    Po tem smo se odpravili na poligon, ki je sestavljen iz več sklopov. Imeli smo tri različna vozila: Teslo Model Y Premium druge in tretje generacije RWD modela z manjšo baterijo LFP ter Hyundai Kono 64 kWh druge generacije.

    • Vrtenje volanaPrva vaja.
    • Zaviranje v siliPri treh hitrostih.
      30 km/h50 km/h60 km/h
    • Izogibanje oviriIzogibanje in zaviranje hkrati.
    • Neskončni ovinekMeja, ko avto odnese iz smeri vožnje.
    • Bočno zdrsavanje zadkaZadnja vaja.
      50 km/h

    Zaviranje v sili

    Tečaj varne vožnje DeMS v Logatcu

    Najprej smo se preizkusili v tehniki vrtenja volana, nato je sledilo zaviranje v sili pri 30, 50 in 60 km/h. Praktično takoj se je pokazala razlika med vozili: Kona je daleč najlažja, za skoraj 200 kg v primerjavi z obema teslama. Zaradi tega je bila njena zavorna pot krajša. Obenem se je že tu izkazalo, da ima dobro nastavljeno podvozje.

    Izogibanje oviri

    Ko se pred teboj nenadoma postavi ovira in se moraš odločiti, kako mimo nje pri hitrosti 50 kilometrov na uro …
    Ko se pred teboj nenadoma postavi ovira in se moraš odločiti, kako mimo nje pri hitrosti 50 kilometrov na uro …
    … ter se odločiš napačno. Tu na srečo odpelješ naslednji preizkus, na cesti bi se drugače končalo.
    … ter se odločiš napačno. Tu na srečo odpelješ naslednji preizkus, na cesti bi se drugače končalo.

    Sledila je vaja izogibanja oviri in zaviranja. Povzročala nam je največ težav, saj smo v zadnjem trenutku iskali pot, po kateri se ji lahko izognemo, in jo velikokrat tudi zgrešili.

    Neskončni ovinek

    Tečaj varne vožnje DeMS v Logatcu

    Nato je prišla na vrsto zabava z neskončnim ovinkom, kjer smo preizkušali mejo, kdaj avto »odnese« iz smeri vožnje. Dobesedno je bilo slišati kričanje asistenčnih sistemov, ki so se trudili na vso moč ohraniti avto na poti.

    Bočno zdrsavanje zadka

    Zadnja vaja je bila bočno zdrsavanje zadka pri hitrosti 50 km/h. Sicer nekoliko nerealna situacija v primerjavi z vsakodnevno vožnjo, a vseeno daje misliti, kaj vse se lahko zgodi na cesti.

    Sklep

    Kaj smo se naučili

    Ker nas je bilo malo, smo večino vaj opravili bistveno večkrat in nekajkrat konkretno prestopili meje. A brez skrbi: poligon je varno mesto, kjer so napake dovoljene in brez posledic za druge udeležence ali nas same.

    Tečaj ni namenjen temu, da bomo naslednjič hitreje vozili skozi ovinke, temveč da znamo oceniti nevarnosti, vozimo previdneje in, kar je najpomembneje, spoznamo svoje vozilo ter njegovo obnašanje v kritičnih trenutkih.

    Rekuperacija ni zavora

    Tu velja še enkrat poudariti: električna vozila so praviloma težja in potrebujejo daljšo zavorno pot. Res je, da je rekuperacija določena oblika zaviranja: avto začne zavirati takoj, ko dvignemo nogo s pospeševalnika, še preden pritisnemo na zavoro. A na to se ne smemo zanašati. Prav tako ne na gume ali asistenčne sisteme, ki sicer zelo pomagajo, a v kritičnih situacijah lahko tudi odpovedo.

    Na koncu je namreč voznik tisti, ki se mora odločiti, kako in kaj.

    Diplome
    Diplome
    PriporočamoMnenje vseh treh udeležencev je enotno: tečaj je smiseln in ga toplo priporočamo vsem voznikom, predvsem starejšim in tistim, ki tečaja varne vožnje še niso opravili.
    AO
    Alan Orlič

    Zapisal

    VodičABC električnih avtomobilov
    Organizirani dogodkiDruštveni piknik DeMS 2026: poročilo s terena

    Naslednjič z nami

    Tečaje, izlete in srečanja pripravljamo za člane. Pridružite se in bodite zraven tudi vi.