DeMS · polnilna infrastruktura · maj 2026
Kdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti
Slovenija se rada prikaže kot zelena tranzitna oaza. A kdor res vozi na elektriko, ve, da PR-razglednice ne polnijo baterij.
- PETROL 41.337 kW
- 77,6 % AC · 22,4 % DC
- Vir: nap.si
Infrastrukturni rentgen
Slovenija se rada prikaže kot zelena tranzitna oaza. A kdor res vozi na elektriko, ve, da PR-razglednice ne polnijo baterij. Ko odpreš uradni register na www.nap.si, se hitro pokaže prava slika: sistem, ki je na videz razširjen, v resnici pa funkcionalno neuravnotežen, regionalno razcepljen in ujet v past statističnega olepševanja.
Gospodarji vtičnic: nazivna moč (kW) je najpomembnejša operativna metrika
Pozabite na število priključkov. Za voznika je pomembno samo, koliko energije sistem v danem trenutku zmore oddati.
Vir: www.nap.si. Stolpci so v merilu znotraj posamezne vrste podatka.
Novi igralci, kot je Eleport, z bistveno manjšim številom polnilnih mest dosegajo primerljiv velikostni razred … (npr. Implera s 381 pretežno AC-točkami).
Dve hitrosti polnjenja
- 77,6 % AC – počasne polnilnice za domače in delovno okolje.
- 22,4 % DC – hitre polnilnice za tiste, ki prečkajo državo.
Delitev ni slaba sama po sebi. Problem je v tem, kje in kdaj so te polnilnice na voljo.
Regionalni rentgen: kje sistem poka po šivih
Ob približno ocenjenih 32.000 električnih vozilih (maj 2026) postane slika boleče jasna:
Osrednjeslovenska
Ljubljana je ozko grlo – premalo hitrih točk, veliko ljudi brez domačega polnjenja.
Obalno-kraška in Savinjska
Pozimi v redu, poleti sistem kolapsira zaradi tranzita in turistov.
Zasavje in Primorsko-notranjska
EV-jev je malo, ker pogojev praktično ni.
Več vozil na 100 polnilnih mest pomeni večjo gnečo na posamezni polnilnici.
Faktor izrabe: mrtvi kapital in žive konice
Avtocestni koridorji
Povprečna izraba 15–20 %, ob petkovih in sobotnih konicah pa 100 %. Takrat e-mobilnost izgublja podpornike.
Lokalne AC-točke
Pod 5 % izrabe. Večino časa samevajo kot rezervirana parkirišča.
K fizičnim omejitvam pa moramo prišteti še ekonomski absurd. Leta 2026 voznik ne plačuje le energije, temveč pristaja na netransparentno igro posrednikov. Cena na isti polnilnici se lahko razlikuje tudi do 40 %, odvisno od uporabljene aplikacije ali RFID-kartice. Razlika med domačim ponudnikom in tujim roaming partnerjem je pogosto večja od marže, ki jo plačujemo pri fosilnih gorivih.
Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike.
Kaj moramo spremeniti?
- Prioriteto dati močnim DC-polnilnicam na ključnih koridorjih (Ljubljana–Koper, Ljubljana–Maribor, obala).
- Energetsko sanacijo šibkejših regij (Zasavje, Koroška, Notranjska) – brez tega zeleni prehod tam ne bo stekel.
- Popolno transparentnost: javni podatki o zasedenosti v realnem času na preprost način.
Sklep
Slovenija nima pomanjkanja vtičnic. Ima kronično krizo razporeditve moči in odsotnost cenovne etike. Dokler bo edino merilo uspeha »število novih polnilnih mest«, bomo še naprej stali v vrstah. Leto 2026 bi moralo biti leto, ko nehamo šteti vtičnice in začnemo meriti razpoložljivo moč, pretočnost in poštenost.
Slovenska e-mobilnost ni ujeta v zastoj zaradi avtomobilov. Ujeta je zaradi napačne arhitekture sistema.
Maj 2026
Viri in opomba
Viri: www.nap.si + lastne izkušnje
Opomba: ocene faktorja izrabe temeljijo na strukturi polnilnih mest in prometnih tokov ter lastni izkušnji.
Neodvisno, na terenu, za uporabnike
DeMS vsako leto preveri javne polnilnice po Sloveniji. Podprite neodvisno delo s članstvom.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.