V vasici nedaleč od Krvavca so na delfine, ki še danes krasijo kamnite ostanke iz preteklosti, pozabili že Rimljani.

Morda je ta nekoliko neznačilna slovenska vasica marsikomu poznana le po imenu, ki so ji ga zapustili malteški redovniki, vendar pa se v njej skrivajo čudoviti dragulji, na katere so prebivalci še kako ponosni.

Od lončarstva do čebelarstva, ki sta trdna tradicija kraja, pa vse do konjev, za katerimi se iskri in praši. Nekateri so nedosegljivi oziroma neulovljivi in jih občuduje širni svet kolesarstva, spet drugi se potegujejo za svoje mesto na komendskem hipodromu. Ta se bohoti sredi kraja kot megaloman pod vaškim gričem, na katerem kraljuje cerkev svetega Petra.

In ko se leto že bliža svojemu kraju, se kot blisk in grom privali čreda plemenskih žrebcev na božično pašo v to zanimivo gorenjsko vasico. Upehani konji kasači si popoldne zaslužijo počitek, otroke iz okoliških naselij pa tik pred mrakom razveseli še sveti Miklavž.

Prijeten hladen decembrski dan poskrbi, da na stojnicah prodajo še zadnje rokavice, preostalim prezeblim obiskovalcem pa ostaneta čaj in kuhano vino. Dobrovoljni lokalni redarji in zanesenjaki Konjeniškega kluba Komenda že dan prej ustrežljivo pripravijo stajo za električne lepotce, zbrane iz vse Slovenije, pa tudi iz bližnjih držav.

Ducat hitrih in drznih oplemeniti še ravbarjev sin in nastane krdelo žandarjev, ki e-konjičke razporedi po prizorišču. Živahno dresuro skrbno spremlja množica obiskovalcev. Konjički so lahko neukrotljivi, zato se v kobilarni zavedajo, da ponovitve predstave verjetno ne bo.

Mrk iz bližnje transformatorske postaje povzroči tišino pričakovanja, zadnji smrdeči izpuhar jo še pravočasno ucvre.

Začne se čista sinhronija bliskanja z očmi in prepletanje barv tega plesočega jeklenega tropa. Gledalcem zastane dih, mraza nihče več ne občuti, le sem in tja se zaslišijo vzkliki navdušenja.

Popolno, čudovito, nenadkriljivo.

Še arhitekt Plečnik, ki je urejal detajle na dvorišču komendske cerkve, bi bil ponosen na odlično razporeditev in osvetlitev, ki spominja na adventni venec.

Prisotni z aplavzom nagradijo vse sodelujoče, nato se tiho in mirno, kot se za ljubitelje e-mobilnosti spodobi, kolona jeklenih žrebet razprši po bližnjih poteh. Organizatorje iz Društva e-Mobilnost Slovenija (DeMS) pa navdaja sreča, da je uspešna izvedba zadovoljila apetite obiskovalcev. Ustvarjalcem mednarodnega božičnega videa bo atraktiven slovenski prispevek še kako dobrodošel.

Leto pozneje · 2025Glej, teslice naše migljajo lepo