Kategorija: Polnilna infrastruktura

  • Zrcalce, zrcalce na steni, povej – kdo je najboljši v deželi tej?

    Zrcalce, zrcalce na steni, povej – kdo je najboljši v deželi tej?

    Ocenjevanje polnilne infrastrukture · december 2025

    Zrcalce, zrcalce na steni, povej: kdo je najboljši v deželi tej?

    Tri leta, 185 lokacij in metodologija, razvita z Zvezo potrošnikov Slovenije. Kaj pokažejo rezultati o ponudnikih storitev polnjenja?

    185preverjenih lokacij polnilnih mest po Sloveniji
    3leta ocenjevanja: 2023, 2024 in 2025
    2lokaciji prvič z oceno »Zelo dobro«
    2025prelomno leto ocenjevanja

    Kdo je najboljši ponudnik storitev polnjenja?

    V okviru projekta Ocenjevanje polnilne infrastrukture smo v treh letih preverili 185 lokacij polnilnih mest po Sloveniji, kar predstavlja enega najobsežnejših neodvisnih pregledov tovrstne infrastrukture pri nas. V tem obdobju se je zgodilo veliko sprememb: pojavili so se novi ponudniki, nekateri so polnilnice umaknili, tehnologija pa je napredovala. Kljub vsem premikom pa ostaja ena stalnica: kakovost storitev in uporabniška izkušnja se iz leta v leto počasi izboljšujeta.

    Plačilni terminal in informacija o ceni
    Plačilni terminal in informacija o ceni

    Metodologija

    Metodologija ocenjevanja je bila razvita v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in temelji na enakih načelih, kot se uporabljajo pri ocenjevanju drugih potrošniških storitev ali blaga. Ker pa imajo polnilna mesta svoje edinstvene značilnosti, smo te skozi leta prepoznali z udeležbo na mednarodnih strokovnih konferencah ter jih nato ustrezno vključili v metodologijo in jo z njimi uskladili.

    Infografika metodologije v letu 2025
    Infografika metodologije v letu 2025
    Infografika predlogov
    Infografika predlogov

    »Napredek« skozi leta (2023, 2024, 2025)

    Analiza rezultatov skozi več let jasno kaže padec v letu 2024 in napredek v letu 2025 na področju javne polnilne infrastrukture, tako z vidika tehnične opremljenosti kot tudi uporabniške izkušnje.

    2023izhodišče
    2024▼ padec
    2025▲ napredek
    Infografika »napredka« skozi leta
    Infografika »napredka« skozi leta

    Ponudniki

    Ena izmed ključnih prednosti našega pristopa je, da poleg tehničnih specifikacij sistematično zapisujemo tudi podatke o ponudniku storitve polnjenja. To nam omogoča dolgoročno spremljanje napredka posameznih ponudnikov ter zanesljivo ocenjevanje, ali se uporabniška izkušnja pri njih izboljšuje, ostaja nespremenjena ali se poslabšuje.

    Infografika ponudnikov 2024 in 2025
    Infografika ponudnikov 2024 in 2025

    Ocena »Zelo dobro«

    Infografika

    Vsak uporabnik ima sicer svojo subjektivno izkušnjo, vendar pa številni ogledi lokacij različnih ponudnikov po vsej Sloveniji jasno kažejo, da je kakovost uporabniške izkušnje neposredno povezana s ponudnikom storitve polnjenja. Od zaposlenih in internih politik posameznega podjetja je odvisno, ali so zagotovljeni spoštovanje zakonodaje, skrb za potrošnika, premišljena izbira lokacij ter osnovna infrastruktura (na primer streha nad polnilnim mestom) in drugi dejavniki, ki vplivajo na varno, udobno in zanesljivo polnjenje.

    Leto 2025 predstavlja prelomnico, saj sta prvič v okviru ocenjevanja dve lokaciji prejeli oceno »Zelo dobro«, kar potrjuje, da sistematične izboljšave prinašajo merljive rezultate.
    Infografika
    Vse te elemente je mogoče objektivno ocenjevati in primerjati z metodami, ki smo jih opisali zgoraj.

    Sklep

    Kakovost polnjenja ni naključje

    Napredek na področju javne polnilne infrastrukture je z uporabo naše metodologije jasen, merljiv in primerljiv. Naj bodo ti rezultati spodbuda vsem ponudnikom, da z nadaljnjimi izboljšavami storitev polnjenja še naprej dvigujejo raven uporabniške izkušnje za vse voznike električnih vozil.

    Rezultati jasno kažejo, da kakovost polnjenja ni naključje, temveč neposredna posledica zavestnih odločitev in dobrih praks ponudnikov, in prav zato jo je mogoče načrtno in dolgoročno izboljševati.
    Ignac Završnik

    Zbral, zapisal in uredil

    AnalizaAnaliza ultrahitrih polnilnic v Sloveniji
    AnalizaPolnilni park ni zlata jama, tudi v Sloveniji ne

    Neodvisno ocenjevanje polnilnic

    Lokacije preverjamo na terenu, po metodologiji, razviti z Zvezo potrošnikov Slovenije. Podprite neodvisno delo s članstvom.

  • Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture v letu 2025 (ver. 3.0)

    Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture v letu 2025 (ver. 3.0)

    Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture 2025

    Katera polnilnica je dobra in katera ne

    Pet sobot, pet regij, 81 javnih polnilnih lokacij. Vsako smo preizkusili s svojimi vozili in ocenili po enakih merilih, od polnilnih mest do samega polnjenja.

    • 81 lokacij
    • 6.000 km
    • več kot 200 ur prostovoljnega dela
    • 5 sobot
    • 10 članov DeMS + 2 predstavnika MOPE
    opovprečna ocena vseh lokacij: povprečno
    2lokaciji z oceno zelo dobro
    31lokacij z oceno dobro
    4lokacije, kjer polnjenje ni bilo mogoče
    • ++2 zelo dobro
    • +31 dobro
    • o36 povprečno
    • –7 pomanjkljivo
    • —1 nezadovoljivo
    • ✕4 ne deluje

    Izhodišče

    Kje je Slovenija

    Leto 2025 zaznamuje novo poglavje v slovenskem prehodu k trajnostni mobilnosti, kjer javna polnilna infrastruktura postaja eden ključnih stebrov širše uporabe električnih vozil (EV). Število javnih polnilnic je že preseglo 2.900, med njimi pa je vse več ultrahitrih postaj (150 kW in več), ki omogočajo polnjenje v manj kot 30 minutah. Kljub napredku pa ostajajo izzivi – neenakomerna razporeditev po regijah, tehnične okvare ter zapleteni postopki aktivacije, ki lahko še vedno odvrnejo potencialne uporabnike.

    Graf razvoja javne polnilne infrastrukture v Sloveniji
    Vir: European Alternative Fuels Observatory
    Predstavitev DeMS na Nordic EV Summit 2024
    Predstavitev na Nordic EV Summit 2024. Vir: demssi.live

    Tretje leto zapored

    Društvo e-Mobilnost Slovenija (DeMS) tudi letos nadaljuje s sistematičnim ocenjevanjem javne polnilne infrastrukture, ki ga izvaja že tretje leto zapored v sodelovanju z različnimi deležniki. Leta 2023 smo skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) preverili 48 lokacij, leto pozneje pa 56, v vseh slovenskih regijah, ob podpori Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Rezultati so pokazali občuten napredek – širitev omrežja, uvedbo funkcije »priključi in polni« ter prve primere uporabe sončne energije – obenem pa razkrili tudi trdovratne pomanjkljivosti, kot so zasedenost polnilnih mest z neelektričnimi vozili in pomanjkanje plačilnih terminalov, skladnih z evropsko uredbo AFIR.

    Metodologijo ocenjevanja smo v letu 2025 dodatno nadgradili – vključili smo tudi oceno dostopnosti za ranljive skupine, skladno z evropskimi smernicami o univerzalni dostopnosti. Poseben poudarek namenjamo primerjavi stroškov polnjenja z uporabo klasičnih goriv ter izboljšanju uporabniške izkušnje.

    S sodelovanjem z domačimi in evropskimi partnerji želimo spodbuditi prenos dobrih praks in tehnoloških rešitev ter tako prispevati k ciljem nacionalne strategije za e-mobilnost, ki do konca desetletja predvideva vsaj 50.000 električnih vozil na slovenskih cestah. DeMS vabi vse uporabnike k spremljanju rezultatov in soustvarjanju zelene prihodnosti mobilnosti v Sloveniji.

    Na terenu

    Ekipe, kilometri in vozila

    Ekipa je v petih dnevih intenzivnega terenskega dela prevozila skupaj 6.000 kilometrov, obiskala 81 lokacij po vsej Sloveniji in vložila več kot 200 ur prostovoljnega terenskega dela.

    Pri monitoringu smo uporabili deset različnih električnih vozil: Nissan Leaf, BMW i3, Tesla Model Y, Tesla Model S, Cupra Born, Tesla Model 3, Volkswagen e-up!, Peugeot e-208, Renault Zoe in Dongfeng Seres 3.

    Ekipa DeMS na terenu: Gorenjska1. dan

    sobota, 11. 10. 2025

    Gorenjska

    Za izboljšanje polnilne infrastrukture je ključno redno vzdrževanje in posodabljanje postaj, talnih oznak in zaslonov. Potrebni so nadzor parkiranja, premestitev polnilnic na priročne lokacije in jasna označitev za lažjo dostopnost. Poenostavitev aktivacije, enoten plačilni sistem, povečanje zmogljivosti in izboljšanje združljivosti priključkov bodo izboljšali uporabniško izkušnjo. Pomembni so tudi skladnost s standardi, hitrejša povračila, ozaveščanje uporabnikov ter cenovna dostopnost storitev.

    • 930 km310 km × 3 vozila
    • 15lokacij
    • 31,5 ure8.00–18.30 × 3 (10,5 h)

    Ekipa: Zoran Glavič, Matjaž Potrč, Ignac Završnik

    Vozila: Nissan Leaf, BMW i3, Tesla Model Y

    Ekipa DeMS na terenu: Jugovzhodna Slovenija2. dan

    sobota, 18. 10. 2025

    Jugovzhodna Slovenija

    Dan smo preživeli z ocenjevanjem polnilnih mest za električna vozila po jugovzhodni Sloveniji, od Ivančne Gorice do Kočevja. Obiskali smo 16 lokacij, ki so pokazale mešano sliko infrastrukture. Med pozitivnimi vidiki izstopajo zanesljivost in ugodne cene na nekaterih postajah (npr. center Črnomlja, Kulturni center Kočevje), preprosta plačila s kartico (Petrol Ivančna Gorica, Tesla Supercharger Novo mesto) ter prisotnost zasebnih investicij v odročnih krajih (Lidl Črnomelj in Kočevje). Ključne težave vključujejo pomanjkljivo vzdrževanje (poškodovani kabli, nepritrjen nosilec pri Gostilni Vovko), slabo signalizacijo (Spar Ivančna Gorica, Avto Slak), omejeno združljivost (BMW i3 na Teslinih postajah) in zasedenost (Ionity Smednik, Tesla Novo mesto). Posebnosti, kot sta obrnjen zaslon (Trška gora) in zabojnik za smeti na polnilnem mestu (Semič), kažejo na potrebo po izboljšavah. Dan je bil kljub izzivom produktiven, saj smo pridobili dragocene vpoglede v stanje polnilne infrastrukture.

    • 1.053 km351 km × 3 vozila
    • 16lokacij
    • 37,5 ure7.30–20.00 × 3 (12,5 h)

    Ekipa: Damjan Bizjak, Tone Pogačar, Matjaž Potrč, Ignac Završnik

    Vozila: Tesla Model S, Tesla Model Y, BMW i3

    Ekipa DeMS na terenu: Osrednjeslovenska3. dan

    sobota, 25. 10. 2025

    Osrednjeslovenska

    Večina polnilnic v osrednji Sloveniji deluje brez tehničnih težav, a starejše lokacije ne dosegajo sodobnih standardov moči in združljivosti. Pogosto je omejena dostopnost zaradi parkiranih fosilnih vozil, neustrezne signalizacije ali odpiralnega časa podjetij. Plačilni sistemi niso povsem zanesljivi, cene niso vedno pregledne, prav tako ni vedno jasno, kdo je upravljavec. Priporočamo posodobitev infrastrukture, standardizacijo signalizacije, zanesljive plačilne sisteme in boljšo uporabniško dostopnost.

    • 561 km187 km × 3 vozila
    • 17lokacij
    • 36 ur8.00–17.00 × 4 (9 h)

    Ekipa: Igor Nikolić, Matjaž Potrč, Ignac Završnik, Vesna Uršič Krulej (MOPE)

    Vozila: Tesla Model Y, BMW i3, Cupra Born

    Ekipa DeMS na terenu: Primorska4. dan

    sobota, 15. 11. 2025

    Primorska

    Terensko delo se je začelo ob 8.00 v Ajdovščini (Lidl, Plenitude, Spar). Polnilnice so delovale, a s pogostimi težavami: nedelujoči čitalniki RFID in terminali, zadržanih 40 € rezervacije, lepilni trak na ozemljitvi in pomanjkljiva signalizacija. Sledili so nujni postanek v Šempasu (izrabljen zaslon), brezplačno polnjenje v Vipavskem Križu, Ilirska Bistrica brez prometnih znakov (tveganje, da polnilna mesta zasedejo fosilna vozila) in pohvalno delujoče počivališče Ravne – Kozina s čistimi sanitarijami. V Kopru je Bauhaus kljub 70 kW brez terminala (sum izogibanja zakonu), Lidl ima delujoč terminal, Tesla Supercharger pa preprosto aktivacijo in streho. V Dragonji smo našli skrito polnilnico justCharge na majhnem parkirišču z neustreznimi znaki, na letališču Portorož pa DC-polnilnico z rekordno velikim znakom in 70 € rezervacije ter AC-polnilnico, ki je ni bilo mogoče aktivirati. Dan smo končali v Piranu, kjer je parkiranje ob polnjenju brezplačno in je dovolj delujočih mest kljub eni »ni v obratovanju«. Ves dan so izstopale težave z združljivostjo (zlasti pri BMW i3), aktivacijo in signalizacijo, bilo pa je tudi nekaj prijetnih presenečenj.

    • 1.680 km420 km × 4 vozila
    • 14lokacij
    • 50 ur8.00–18.00 × 5 (10 h)

    Ekipa: Matjaž Kuček, Robert Plevnik (MOPE), Matjaž Potrč, Matej Sardoč, Ignac Završnik

    Vozila: Tesla Model 3, VW e-up!, BMW i3, Peugeot e-208

    Ekipa DeMS na terenu: Štajerska in Prekmurje5. dan

    sobota, 22. 11. 2025

    Štajerska in Prekmurje

    Po celodnevnem kroženju med Štajersko in Prekmurjem, od prvih žarkov pri Lidlu v Lendavi do zadnjih postankov na avtocestnih počivališčih, je dan zaključila jasna slika raznolike slovenske e-mobilnostne krajine: od odličnih izkušenj z enostavnim plačevanjem, delujočimi postajami in celo brezplačnimi kilovatnimi urami, do nerodnih postopkov, nedelujočih terminalov, previsokih cen in neodzivnih polnilnih mest. Kjer ponudniki sledijo potrebam uporabnikov, je polnjenje hitro, intuitivno in prijazno; kjer pa ostaja stagnacija, uporabnike še vedno čakajo frustracije, hladno tipkanje e-naslova na mrazu in nepotrebna selitev med aplikacijami. A vseeno – dan je pokazal, da je napredek mogoč, da so dobre prakse že tu in da se polnilna infrastruktura lahko razvija v smer, ki bo e-voznike vodila skozi pot z manj presenečenji in več zanesljivosti.

    • 1.533 km511 km × 3 vozila
    • 19lokacij
    • 56 ur7.00–21.00 × 4 (14 h)

    Ekipa: Alan Orlič, Matjaž Potrč, Boštjan Završnik, Ignac Završnik

    Vozila: Renault Zoe, Dongfeng Seres 3, Tesla Model Y

    V okviru obsežnega terenskega monitoringa polnilne infrastrukture je sodelovalo deset članov DeMS-a – Damjan Bizjak, Zoran Glavič, Matjaž Kuček, Igor Nikolić, Alan Orlič, Tone Pogačar, Matjaž Potrč, Matej Sardoč, Boštjan Završnik in Ignac Završnik – ter dva predstavnika Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Vesna Uršič Krulej in Robert Plevnik.

    Najboljše

    Vrh lestvice

    Maribor Supernova Qlandia
    1.

    Maribor, Supernova Qlandia

    Petrol · Štajerska in Prekmurje

    ++zelo dobro
    A5 Avtocestno postajališče Murska Sobota - sever
    2.

    A5, počivališče Murska Sobota – sever

    Petrol · Štajerska in Prekmurje

    ++zelo dobro
    Lendava Terme
    3.

    Lendava, Terme

    Plenitude · Štajerska in Prekmurje

    +dobro

    Najslabše

    Na dnu lestvice

    Kranj, MOL Slovenija
    Kranj, MOL SlovenijaMOL · GorenjskaPolnjenje ni bilo mogoče
    Bistra
    BistraOsrednjeslovenskaPolnjenje ni bilo mogoče
    Portorož Aerodrom AC
    Portorož, letališče (AC)PrimorskaPolnjenje ni bilo mogoče
    Šentjernej, Kulturni dom
    Šentjernej, Kulturni domElevat · Jugovzhodna SlovenijaPolnjenje ni bilo mogoče
    Brezovica pri Ljubljani, Elevat
    Brezovica pri Ljubljani, ElevatElevat · OsrednjeslovenskaOcena: nezadovoljivo

    Po kategorijah

    Polnjenje deluje, okolica ne

    Povprečje delujočih lokacij v posamezni kategoriji.

    • Polnjenje
      +dobro
    • Informacije
      +dobro
    • Označenost
      opovprečno
    • Polnilna mesta
      –pomanjkljivo
    • Lokacija
      –pomanjkljivo

    Po regijah

    Povprečna ocena regije

    • Štajerska in Prekmurje19 lokacij
      +dobro
    • Osrednjeslovenska17 lokacij
      opovprečno
    • Primorska14 lokacij
      opovprečno
    • Gorenjska15 lokacij
      opovprečno
    • Jugovzhodna Slovenija16 lokacij
      opovprečno

    Po ponudnikih

    Ponudniki z vsaj dvema lokacijama

    Povprečje lokacij, na katerih je bilo polnjenje mogoče.

    • Plenitude2 lokaciji
      +dobro
    • Petrol14 lokacij
      +dobro
    • Tesla5 lokacij
      +dobro
    • MOL2 lokaciji
      +dobro
    • Moon11 lokacij
      opovprečno
    • GNE12 lokacij
      opovprečno
    • Ionity4 lokacije
      opovprečno
    • Lidl8 lokacij
      opovprečno
    • justCharge5 lokacij
      opovprečno
    • Megatel4 lokacije
      opovprečno
    • Elevat4 lokacije
      –pomanjkljivo

    Stroški

    Koliko stane 100 km

    Strošek polnjenja, preračunan na 100 prevoženih kilometrov, kot smo ga izmerili na posamezni lokaciji. Na dveh lokacijah je bilo polnjenje brezplačno.

    Najceneje

    Pet najcenejših

    • 2,49 €Žirovnica, N-GenjustCharge
    • 3,57 €Brezovica pri Ljubljani, ElevatElevat
    • 3,65 €Ljubljana, Bauhaus, Premrlova ulicaGNE
    • 3,65 €Maribor, BauhausGNE
    • 3,65 €Koper, BauhausGNE

    Najdražje

    Pet najdražjih

    • 14,94 €Lendava, TermePlenitude
    • 14,94 €Ajdovščina, PlenitudePlenitude
    • 14,44 €Brnik, letališčePetrol
    • 12,12 €Ljubljana, Samova ulicajustCharge
    • 11,79 €Brezovica pri Ljubljani, MoonMoon

    Celotna lestvica

    Vseh 81 lokacij

    Ocene so prikazane enako kot v naši preglednici. S klikom na fotografijo ali »Opis in fotografije« odprete zapis s terena in vse posnetke. S klikom na glavo stolpca spremenite vrstni red.

    Prikazanih je vseh 81 lokacij.

    FotoPolnilna mestaOznačenostLokacijaInformacijePolnjenje
    1 Maribor, Supernova QlandiaPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 8 mest
    AC 22 kW · DC 150 kW
    +++o++++ ++zelo dobro AC + DC (DC 10,96 €, AC 6,14 €)
    2 A5, počivališče Murska Sobota – severPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 7 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    o++o++++ ++zelo dobro AC + DC (10,96 €)
    3 Lendava, TermePlenitude · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 10 mest
    AC 22 kW · DC 100 kW
    ++o++++ +dobro AC + DC (14,94 €)
    4 A1, počivališče Tepanje – zahodPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 7 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    o++o++++ +dobro AC + DC (HPC 10,96 €, AC/DC do 50 kW 7,80 €)
    5 Ljubljana, BTC ŽitoMoon · OsrednjeslovenskaAC+DC · 13 mest
    AC 22 kW · DC 45 kW
    +o–++++ +dobro AC + DC (DC 8,47 €, AC 5,48 ali 6,31 €)
    6 Maribor, Mercator Center TaborMoon · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 12 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    +–o++++ +dobro AC + DC (DC 8,47 €, AC 5,48 ali 6,31 €)
    7 A1, počivališče Maribor – vzhodPetrol · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 7 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    +++o++++ +dobro AC + DC (HPC 10,96 €, AC/DC do 50 kW 7,80 €)
    8 Ljubljana, Bauhaus, Premrlova ulicaGNE · OsrednjeslovenskaAC+DC · 12 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ++o++++ +dobro AC + DC (DC 6,81 €, AC 3,65 €)
    9 Koper, Tesla Supercharger (Planet)Tesla · PrimorskaDC · 12 mest
    DC 250 kW
    oo+++++ +dobro DC (5,48 ali 6,31 €)
    10 Ljubljana, BTC TržnicaPetrol · OsrednjeslovenskaAC+DC · 8 mest
    AC 22 kW · DC 200 kW
    ++o+++ +dobro AC + DC (DC 11,62 €, AC 6,47 €)
    11 Litija, tehnični preglediMegatel · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 75 kW
    –o–++++ +dobro AC + DC (DC 10,79 €, AC 5,81 €)
    12 Ljubljana, BTC OdisejaMoon · OsrednjeslovenskaAC+DC · 6 mest
    AC 11 kW · DC 50 kW
    ooo++++ +dobro AC + DC (DC 8,47 €, AC 5,48 ali 6,31 €)
    13 A1, počivališče Ravne – KozinaPetrol · PrimorskaAC+DC · 6 mest
    AC 22 kW · DC 250 kW
    o++o++ +dobro AC + DC (10,96 €)
    14 Ivančna Gorica, PetrolPetrol · Jugovzhodna SlovenijaDC · 10 mest
    DC 350 kW
    o+++++ +dobro DC (6,47 €)
    15 Brnik, letališčePetrol · GorenjskaAC+DC · 8 mest
    AC 11 kW · DC 150 kW
    o+o+++ +dobro DC + AC (DC 14,44 €, AC 9,13 €)
    16 Žirovnica, Tesla SuperchargerTesla · GorenjskaDC · 8 mest
    DC 250 kW
    oo+++ +dobro DC (6,97 ali 7,47 €)
    17 A1, počivališče Lukovica – jugPetrol · OsrednjeslovenskaAC+DC · 10 mest
    DC 300 kW
    o++o+++ +dobro DC (11,62 €)
    18 Ljubljana, Tesla SuperchargerTesla · OsrednjeslovenskaDC · 16 mest
    DC 250 kW
    o—o++++ +dobro DC (4,65 ali 6,47 €)
    19 Žalec, HoferEnertech · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 125 kW
    oo–+++ +dobro AC + DC (DC 7,80 €, AC 5,81 €)
    20 H4, počivališče Šempas – severPetrol · PrimorskaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ooo+++ +dobro AC + DC (7,80 €)
    21 A1 Petrovče, PetrolPetrol · Štajerska in PrekmurjeDC · 6 mest
    DC 250 kW
    –+o+++ +dobro DC (8,80 €)
    22 Kranjska Gora, avtobusna postajajustCharge · GorenjskaAC · 4 mesta
    AC 11 kW
    –+o+++ +dobro DC (6,64 €)
    23 Novo mesto, Tesla SuperchargerTesla · Jugovzhodna SlovenijaDC · 4 mesta
    DC 250 kW
    ––o++++ +dobro DC (6,97 €)
    24 Beltinci, SparGNE · Štajerska in PrekmurjeAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o+++ +dobro AC (0,50 € start, nato brezplačno 1 h)
    25 Žirovnica, N-GenjustCharge · GorenjskaAC · 18 mest
    AC 11 kW
    o–o+++ +dobro AC (2,49 €)
    26 A5, počivališče Lormanje – severMOL · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 6 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    o—o+++ +dobro AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,81 €)
    27 Maribor, BauhausGNE · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 12 mest
    AC 22 kW · DC 30 kW
    +oo+++ +dobro AC + DC (DC 6,81 €, AC 3,65 €)
    28 Dobrovnik, Ocean OrchidsGEN-i · Štajerska in PrekmurjeAC · 6 mest
    AC 11 kW
    –––—++ +dobro AC — brezplačno
    29 A1 Petrovče, IonityIonity · Štajerska in PrekmurjeDC · 6 mest
    DC 350 kW
    –+–+++ +dobro DC (10,79 €)
    30 A2, počivališče Radovljica – severIonity · GorenjskaDC · 4 mesta
    DC 350 kW
    –++o++ +dobro AC + DC (DC 10,79 €)
    31 Koper, BauhausGNE · PrimorskaAC+DC · 11 mest
    AC 22 kW · DC 50 kW
    +–o++ +dobro AC + DC (DC 6,81 €, AC 3,65 €)
    32 Ljubljana, MOLMOL · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ooo++ +dobro AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,81 €)
    33 Litija, pri občiniMoon · OsrednjeslovenskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o+++ +dobro AC (6,31 €)
    34 Brezovica pri Ljubljani, MoonMoon · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 100 kW
    ––—++++ opovprečno AC + DC (DC 11,79 €, AC 6,31 €)
    35 Bohinjska Bistrica, kamp DanicaGNE · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 50 kW
    –––+++ opovprečno AC + DC (DC 8,47 €, AC 6,31 €)
    36 Tržič, občinaGNE · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 22 kW
    –+o+++ opovprečno AC (6,31 €)
    37 Trebnje, Avto SlakMoon · Jugovzhodna SlovenijaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 75 kW
    –—–++++ opovprečno AC + DC (11,79 €)
    38 Ajdovščina, PlenitudePlenitude · PrimorskaAC+DC · 3 mesta
    AC 11 kW · DC 100 kW
    –+—+++ opovprečno AC + DC (14,94 €)
    39 Ljutomer, LidlLidl · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 50 kW
    –o–+++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    40 Litija, LidlLidl · OsrednjeslovenskaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 50 kW
    –oo+++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    41 Lendava, LidlLidl · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 2 mesti
    AC 22 kW · DC 30 kW
    –o–++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    42 Bohinj, Stara FužinaPetrol · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o++ opovprečno AC (6,47 €)
    43 Portorož, letališče (DC)Moon · PrimorskaDC · 2 mesti
    DC 100 kW
    –+–+++ opovprečno DC (11,79 €)
    44 Vrhnika, pri šoliGNE · OsrednjeslovenskaAC · 6 mest
    AC 22 kW
    ––o+++ opovprečno AC (4,15 €)
    45 Ajdovščina, LidlLidl · PrimorskaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    oo–+++ opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    46 Piran, parkirišče FornačePetrol · PrimorskaAC · 8 mest
    AC 22 kW
    o+–++ opovprečno AC (6,14 €)
    47 Črnomelj, Ajdovo zrnoElevat · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o–+ opovprečno AC (4,68 €)
    48 Borovnica, železniška postajaGNE · OsrednjeslovenskaAC · 8 mest
    AC 11 kW
    –+—++ opovprečno AC (6,31 €)
    49 Krško, Tesla SuperchargerTesla · Jugovzhodna SlovenijaDC · 8 mest
    DC 250 kW
    o–o—+ opovprečno DC (6,97 €)
    50 Koper, LidlLidl · PrimorskaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 25 kW
    ––o+++ opovprečno AC + DC (5,64 €)
    51 Ljubljana, EleportEleport · OsrednjeslovenskaDC · 12 mest
    DC 350 kW
    oooo+ opovprečno DC (8,80 €)
    52 Ilirska Bistrica, IonityIonity · PrimorskaDC · 4 mesta
    DC 350 kW
    –—o++ opovprečno DC (10,79 €)
    53 Semič, gospodarska conaGNE · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –––++ opovprečno AC (6,31 €)
    54 PlanicaMoon · GorenjskaAC · 6 mest
    AC 11 kW
    –––++ opovprečno AC (6,31 €)
    55 A2, počivališče RakaIonity · Jugovzhodna SlovenijaDC · 2 mesti
    DC 350 kW
    –—–++ opovprečno DC (10,79 €)
    56 Kočevje, Kulturni centerGNE · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 22 kW
    –—–++ opovprečno AC (4,15 €)
    57 Kranj, Zavod za športVizija · GorenjskaAC · 10 mest
    AC 22 kW
    o+—++ opovprečno AC (4,38 €)
    58 Sevno, Trška goraGNE · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    ––—++ opovprečno AC (6,31 €)
    59 Novo mesto, Hotel DolenjcjustCharge · Jugovzhodna SlovenijaAC · 1 mesto
    AC 11 kW
    —oo++ opovprečno AC (7,36 €)
    60 Kranj, AH VrtačMoon · GorenjskaAC+DC · 5 mest
    AC 11 kW · DC 120 kW
    o–o++o opovprečno DC + AC (DC 11,79 €, AC 8,47 €)
    61 Ivančna Gorica, SparMegatel · Jugovzhodna SlovenijaDC · 1 mesto
    DC 25 kW
    ——o++ opovprečno DC (9,13 €)
    62 Kočevje, LidlLidl · Jugovzhodna SlovenijaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    ooo+o opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    63 Lesce, LidlLidl · GorenjskaAC+DC · 2 mesti
    AC 11 kW · DC 25 kW
    –oo+o opovprečno AC + DC (5,64 €)
    64 Murska Sobota, AH PosediMoon · Štajerska in PrekmurjeAC+DC · 9 mest
    AC 11 kW · DC 30 kW
    oo—++o opovprečno AC + DC (DC 8,47 €, AC 6,31 €)
    65 Črnomelj, LidlLidl · Jugovzhodna SlovenijaAC+DC · 3 mesta
    AC 22 kW · DC 50 kW
    oo–+o opovprečno AC + DC (DC 7,47 €, AC 5,64 €)
    66 Dragonja, Kompas shopjustCharge · PrimorskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    ––—++ opovprečno AC (6,47 €)
    67 Brežice, Terme ČatežPetrol · Jugovzhodna SlovenijaAC · 4 mesta
    AC 11 kW
    –—o+o opovprečno AC (6,47 €)
    68 Vipavski KrižElevat · PrimorskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+——+ opovprečno AC — brezplačno
    69 Ljubljana, Samova ulicajustCharge · OsrednjeslovenskaDC · 2 mesti
    DC 75 kW
    –——++ opovprečno DC (12,12 €)
    70 Bohinj, Ribčev LazGNE · GorenjskaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    –+o+– –pomanjkljivo AC (6,31 €)
    71 Ptuj, Pipe TechEV polnilnice · Štajerska in PrekmurjeDC · 2 mesti
    DC 250 kW
    –+—++o –pomanjkljivo DC (10,46 €)
    72 Bled, SparMegatel · GorenjskaDC · 2 mesti
    DC 25 kW
    –o–+– –pomanjkljivo DC (9,13 €)
    73 A1 Petrovče, Hotel A– · Štajerska in PrekmurjeAC · 4 mesta
    AC 22 kW
    –—o—o –pomanjkljivo AC (7,47 €)
    74 Sv. Jurij ob ŠčavniciElevat · Štajerska in PrekmurjeAC · 2 mesti
    AC 22 kW
    –––oo –pomanjkljivo AC (6,84 €)
    75 Ajdovščina, SparMegatel · PrimorskaDC · 2 mesti
    DC 40 kW
    —o–+– –pomanjkljivo DC (9,13 €)
    76 Novo mesto, Gostilna VovkoMoon · Jugovzhodna SlovenijaAC · 2 mesti
    AC 11 kW
    —––+– –pomanjkljivo AC (6,31 €)
    77 Kranj, MOL SlovenijaGorenjskaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje ne deluje
    78 BistraOsrednjeslovenskaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje AC — ne deluje
    79 Portorož, letališče (AC)PrimorskaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje AC — ne deluje
    80 Šentjernej, Kulturni domJugovzhodna SlovenijaPolnjenje ni bilo mogoče ––––– ne deluje AC + DC — ne deluje
    81 Brezovica pri Ljubljani, ElevatElevat · OsrednjeslovenskaAC+DC · 4 mesta
    AC 11 kW · DC 15 kW
    –+—o+ —nezadovoljivo AC + DC (3,57 €)

    ++ zelo dobro + dobro o povprečno – pomanjkljivo — nezadovoljivo

    Izvorni podatki

    Preglednica ocen 2025

    Vse ocene na tej strani izhajajo iz preglednice, v katero smo vnašali podatke s terena. S klikom jo odprete v polni velikosti.

    Preglednica ocen polnilnih mest DeMS 2025

    Metodologija

    Kako smo ocenjevali

    Vsaka lokacija je dobila oceno v petih kategorijah. Skupna ocena je njihova utežena vsota, polovico pa prispeva samo polnjenje: ali se postajo da aktivirati, ali ima AC-postaja kabel in ali polnjenje deluje brez težav.

    • 15 %Polnilna mesta: število AC in DC mest ter njihova moč
    • 10 %Označenost: ob cesti, prometni znak, talna oznaka
    • 15 %Lokacija: parkirišče, toaleta, hrana, trgovina, prenočišče
    • 10 %Informacije: cena polnjenja in navodila za aktivacijo
    • 50 %Polnjenje: aktivacija, kabel na AC-postaji, delovanje

    Lestvica: ++ zelo dobro 80–100 %, + dobro 60–79 %, o povprečno 40–59 %, – pomanjkljivo 20–39 %, — nezadovoljivo 10–19 %.

    Terensko delo je potekalo od 11. 10. 2025 do 22. 11. 2025. Podatke je preveril in ocene izračunal DeMS.

    AC: izmenični tok (priključek tip 2). DC: enosmerni tok (priključka CCS ali CHAdeMO).

    Hvala

    Hvala vsem, ki ste prostovoljno prispevali svoj čas, znanje in energijo pri tem projektu. S svojim delom ste pomagali ustvariti nekaj, kar bo številnim uporabnikom javne polnilne infrastrukture bistveno olajšalo prve korake in preprečilo marsikatero nevšečnost. Občutek, da delamo nekaj dobrega za skupnost, je dober, še lepši pa je čas, ki smo ga ob tem preživeli skupaj – koristen, sodelovalen in poln prave ekipe. Hvala vam.

    Zbral, zapisal, uredil
    Ignac Završnik

    Pred potjo preverite, kje polniti

    Vsa javna polnilna mesta v Sloveniji na enem zemljevidu, iz uradnega registra.

  • ID.4 presenetil: zima, 871 km in strošek, ki se mu reče — 66 evrov

    ID.4 presenetil: zima, 871 km in strošek, ki se mu reče — 66 evrov

    Potopis · Volkswagen ID.4 1st Pro

    ID.4 presenetil: zima, 871 km in strošek, ki se mu reče 66 evrov

    Od Ptuja do italijanskega Cunea pri temperaturah od –2 do 6 °C. Trije postanki, samo Ionity, nič stresa.

    • Ptuj → Cuneo
    • –2 do 6 °C
    • 3 postanki
    • Ionity Passport
    871 kmod Ptuja do Cunea
    66 €za elektriko na celotni poti
    20,4kWh/100 km povprečne porabe
    142,8kWh dopolnjenih na treh postankih

    Ko sva zjutraj zapustila Ptuj in se podala proti italijanskemu Cuneu, sva želela preveriti, kako dobro se električni Volkswagen ID.4 1st Pro znajde na skoraj 900 kilometrov dolgi poti. Temperatura na poti se je gibala med –2 in 6 °C, kar ni idealno za električne avtomobile, zato sva bila še posebej radovedna, kako se bo izkazal. Izkazalo se je, da odlično: ne le zaradi udobja, ampak tudi zaradi izjemno nizkih stroškov.

    Za celotno pot sva porabila le 66 evrov, povprečna poraba pa se je ustavila pri 20,4 kWh/100 km.

    Polnjenje

    Ionity kot sopotnik

    Odločila sva se, da bova pot opravila izključno na Ionityjevih hitrih polnilnicah. Z naročnino Ionity Passport je cena energije precej nižja (0,47 €/kWh, pri nas 0,39 €/kWh), hkrati pa so postaje umeščene na ključnih lokacijah. Na poti sva imela tri sproščene postanke.

    0,47 €na kWh v Italiji z Ionity Passport
    0,39 €na kWh v Sloveniji z Ionity Passport

    Pot

    Trije postanki do Cunea

    1. Polnjenje na Ionityju v Bagnaria Arsa

      Bagnaria Arsa

      • po 268 km
      • 7 % ob prihodu
      • +54 kWh

      Po 268 kilometrih je baterija padla na 7 %, midva pa sva ravno prav potrebovala kratek premor. V 54 kWh polnjenja sva napolnila tako avto kot sebe.

    2. Postanek v Affiju

      Affi

      • 4 % ob prihodu
      • +52,8 kWh
      • zajtrk

      S 4 % preostanka sva prispela v Affi, kjer sva si privoščila zajtrk v sosednjem lokalu. Medtem ko je avto dodajal 52,8 kWh, sva midva dodajala energijo v obliki kave in rogljiča.

    3. Polnjenje na Ionityju v Tortoni

      Tortona

      • 14 % ob prihodu
      • +36 kWh

      Zadnji postanek pred ciljem. Avto je ob prihodu kazal še 14 %, dodala pa sva 36 kWh: ravno toliko, da je bila pot do Cunea brezskrbna.

    4. Cuneo

      • 19 % ob prihodu
      • skupaj 142,8 kWh

      Skupno sva dopolnila 142,8 kWh. Z vidika stroškov in hitrosti polnjenja je Ionity Passport pomembna prednost.

    Poraba

    Enakomerna poraba tudi pozimi

    Kljub razgibanemu terenu, klancem, hitrim avtocestnim odsekom in zimskim temperaturam med –2 in 6 °C se je ID.4 izkazal z zelo enakomerno porabo. Ob prihodu v Cuneo naju je pričakalo 19 % baterije: dokaz, da je bila pot dobro načrtovana in da avto na dolgih relacijah deluje zanesljivo.

    Prikaz porabe na zaslonu ID.4 po prihodu v Cuneo
    Poraba

    Sklep

    Pripravljen na dolge razdalje

    Pot naju je znova prepričala, da so električni avtomobili povsem pripravljeni na dolge evropske razdalje. Udobni postanki, tiha vožnja, nizki stroški in občutek nadzora nad infrastrukturo naredijo takšno potovanje prijetno.

    Električna mobilnost ni več kompromis. Je realna, zrela in privlačna izbira za tiste, ki radi potujejo.

    Boštjan Završniktorek, 25. 11. 2025

    Tudi vi načrtujete daljšo pot?

    Preverite, koliko bi stala z vašim vozilom, in poiščite polnilnice na poti.

  • Štirje pingvinčki

    Štirje pingvinčki

    Preizkušanje polnilne infrastrukture · november 2025

    Štirje pingvinčki

    Štajerska in Prekmurje 2025: peklenski veter, prsti, ki težko tipkajo, in 19 polnilnih mest od Lendave do Žalca. Kartični terminali prinašajo napredek, divji zahod pa ostaja.

    19obiskanih polnilnih mest (načrt je bil 18)
    4člani rahlo prepihane ekipe
    130 €avtorizacije na Ptuju (50 + 50 + 30) brez aktivacije
    0,5 €pristojbina za največ eno uro polnjenja pri Sparu v Beltincih

    Preizkušanje polnilne infrastrukture Štajerska in Prekmurje 2025

    Četrtek zvečer še zadnje preverjanje vremenskih napovedi in nato je padla odločitev, gremo. Sneg naj bi povsod ponehal že ponoči, a tudi če bi ga kaj zapadlo, so meteorologi omenjali milimetre.

    1. Lendava
    2. Dobrovnik
    3. Beltinci
    4. Murska Sobota
    5. Ljutomer
    6. Videm ob Ščavnici
    7. Lormanje
    8. Ptuj
    9. Maribor
    10. Tepanje
    11. Žalec
    Preizkušanje polnilnic

    Pozabili smo le na eno stvar, peklenski veter, ki je zunaj zavetja toplega avta dajal občutek, da je temperatura vsaj minus 15 stopinj in ne okoli ničle, kolikor so kazali termometri. V trenutku te je prepihalo, prsti so težko tipkali podatke v aplikacije, in kjer se je le dalo, smo hitro poiskali toplo zavetje trgovine, bara ali hotela, karkoli je že bilo v bližini.

    Načrt je bil obiskati 18 polnilnih mest, na koncu smo jih kljub zoprnim razmeram obiskali 19.

    Prekmurje

    Preizkušanje polnilnic

    Začeli smo pri Lidlu v Lendavi, ki je bil tokrat najbolj vzhodna točka, saj so bile Pince še delovišče. Počasno polnjenje do 22 kW je delovalo brez težav, pri hitrem nismo uspeli prepričati polnilnice, da bi šla kaj nad 40 kW. Niti dober kilometer stran, poleg hotela Terme Lendava, so polnilnice Plenitude. Slednje so nas dodobra zaposlile, kartični terminal ni deloval v prvo, aktivacija prek aplikacije se je tudi upirala.

    Za vračilo 81 € je treba čakati več kot 24 ur.
    Za vračilo 81 € je treba čakati več kot 24 ur.

    Ocean Orchids v Dobrovniku je presenetil na pozitiven način, prišli, priklopili, polnili zastonj. Novo presenečenje, Spar v Beltincih, polnjenje za ceno pristojbine, 0,5 €, a največ eno uro. Sicer le ena polnilna postaja z dvema priključkoma, a vseeno dobra ideja.

    Počivališče na avtocesti poleg Murske Sobote je bila naslednja točka, Petrolove polnilnice, od 43 kW AC naprej.

    Pri Petrolu je avtorizacija 20 €.
    Pri Petrolu je avtorizacija 20 €.

    Še ena postaja v Murski Soboti, Ferdinand Posedi. Kljub lepemu številu polnilnih mest je večina zasedena z njihovimi vozili, ki niso polnila ali niso električna. Večine tudi nismo uspeli zagnati, čeprav so delovale.

    Prlekija, Slovenske gorice in Ptuj

    Ljutomerski Lidl je postregel s pozitivnim presenečenjem, kartičnim terminalom, ki je deloval. Sicer nekomu ni bil všeč, a je zaščitno steklo preživelo in terminal deluje. Poleg tega smo še pomagali lokalnemu uporabniku in mu razložili način delovanja.

    Videm pri Svetem Juriju ob Ščavnici je postregel z Elevatovo polnilnico, kjer smo uspešno polnili en avto, drugega nam ni uspelo, ker je prvi vzel vso moč zase. Tako mimogrede, bližnja picerija se je dobro izkazala, čeprav ne sprejemajo kartičnih plačil, le gotovino. Od tu nazaj na avtocesto, na naslednje MOL počivališče Lormanje in nato do Ptuja, kjer na Vrtnarski poti poleg Pipe Techa stoji nova 250-kilovatna polnilnica. Tu smo imeli manjše kolobocije z aktivacijo, a nam je uspelo.

    Skupno nam je avtoriziral 130 € (50 + 50 + 30), aktivacije pa ni bilo. Vrnil še ni.
    Skupno nam je avtoriziral 130 € (50 + 50 + 30), aktivacije pa ni bilo. Vrnil še ni.
    81 €vračilo pri Plenitude: čakanje več kot 24 ur
    20 €avtorizacija pri Petrolu
    130 €avtorizirano na Ptuju, brez aktivacije, še ni vrnjeno

    Maribor

    S Ptuja na naslednje Petrolovo počivališče Maribor vzhod, kjer je spodobno število hitrih polnilnic, a terminalski del še ne deluje. Od tam v mariborsko Supernovo, kjer je v spodnji etaži parkirne hiše polno počasnih polnilnic in za piko na i še hitra z dvema priključkoma, prav tako so Petrolove. S to razliko, da je tu kartični terminal deloval.

    Vmes nas je Boštjan prepričal, da smo obiskali še nove polnilnice pri Mercatorjevem centru na Taboru v Mariboru. Tudi tu cela vrsta polnilnic, vključno z eno hitro in mala neprijetnost, Zoe ni hotel polniti. Skok do mariborskega Bauhausa, kjer je polnjenje daleč najcenejše, edino, kar kvari sliko, je hitra polnilnica, ki je videti kot iz prejšnjega stoletja.

    V primerjavi z Alpitronicovo polnilnico je ta ca. 6-krat večja ob enaki moči.
    V primerjavi z Alpitronicovo polnilnico je ta ca. 6-krat večja ob enaki moči.

    Do Žalca

    Skok do Žalca, vmesna postaja Petrol Tepanje. Hitre polnilnice in malo stran še stara, SODO-polnilnica, kjer je tudi priključek CHAdeMO. Izvoz Žalec, poleg Hotela A se najde kar nekaj polnilnih mest, pri hotelu počasne, 50 metrov stran Ionity in pred njima še Petrolove, kjer so poskrbeli za streho. A ne le to, mislili so še korak dlje in poskrbeli tudi za možnost polnjenja tovornjakov.

    Ugotovitve

    Kako dolgo še divji zahod?

    Rahlo prepihana ekipa, Nace, Matjaž, Boštjan in moja malenkost smo tako obdelali 19 polnilnih mest.

    Glavni problemi, kot so težave z aplikacijami, slaba preglednost cen ter slabe označbe polnilnih mest še vedno vztrajajo, a se z možnostjo kartičnega plačevanja stvari vsaj v enem delu izboljšujejo.

    Koliko časa bo še trajal tak divji zahod, lahko le ugibamo, a vsekakor bomo taka preizkušanja izvajali še naprej.
    Alan Orlič

    Zapisal

    Ocenjevanje polnilnicZrcalce, zrcalce na steni, povej: kdo je najboljši v deželi tej?
    AnalizaAnaliza ultrahitrih polnilnic v Sloveniji

    Polnilnice preverjamo na terenu

    Tudi v mrazu in vetru. Pridružite se ekipi DeMS in pomagajte izboljšati polnjenje za vse.

  • Pobuda za počasno polnjenje na večjih parkiriščih in pri železniških postajah

    Pobuda za počasno polnjenje na večjih parkiriščih in pri železniških postajah

    Pobuda DeMS · oktober 2025

    Pobuda za počasno polnjenje na večjih parkiriščih in pri železniških postajah

    Predlagamo, da se na takih lokacijah uredijo posebna počasna polnilna mesta z močjo do 3 kW, ki bi delovala s preprostimi polnilnicami brez prijave.

    • Parkirišča P+R
    • do 3 kW, ves delovnik
    • brez prijave
    180 minomejitev večine obstoječih polnilnic
    3 kWpredlagana moč počasnih polnilnih mest
    100+ kmenergije v osmih urah polnjenja
    3–7 kWstandard ob postajah na Nizozemskem in Norveškem

    Spoštovani,

    v Društvu e-Mobilnost Slovenija se zavedamo, da je elektromobilnost eden ključnih stebrov pri zmanjševanju lokalnih izpustov CO2 in drugih škodljivih snovi v zraku. Obenem podpiramo tudi razvoj javnega potniškega prometa, ki predstavlja enako pomemben del zelene preobrazbe.

    Čeprav število polnilnih mest v Sloveniji vztrajno raste, opažamo, da na parkiriščih tipa P+R ter drugih večjih parkiriščih pogosto manjkajo polnilna mesta, namenjena daljšemu parkiranju – torej za celoten delovnik. Večina obstoječih polnilnic omogoča uporabo do 180 minut, po izteku pa se zaračunava dodatna taksa, ki hitro preseže dejanski strošek porabljene električne energije.

    P+R Barje Ljubljana
    P+R Barje Ljubljana

    Predlog rešitve

    Predlagamo, da se na takih lokacijah uredijo posebna počasna polnilna mesta z močjo do 3 kW, ki bi delovala s preprostimi polnilnicami brez prijave.

    Danesdo 180 minutpo izteku dodatna taksa, ki hitro preseže strošek porabljene energije
    Predlog DeMSdo 3 kW ves delovnikpreproste polnilnice brez prijave

    Pri izvedbi je pomembno zagotoviti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi, saj uporaba navadnih »šuko« vtičnic brez nadstreška ali zaščite ni primerna. Številne prenosne polnilne postaje, kot na primer Teslina prenosna polnilna postaja, niso vodoodporne (IP43), zato je nujno uporabljati varno, vremensko odporno in namensko opremo.

    Primer Oslo
    Primer Oslo

    Takšna polnilna mesta bi:

    • omogočala celodnevno polnjenje vozil zaposlenih ali obiskovalcev mesta,
    • bila lahko fizično ločena ali delno zaprta, kar bi preprečilo zaparkiranje z vozili, ki se ne polnijo,
    • omogočala enostavnejše zaračunavanje brez zapletene infrastrukture,
    • omogočala trikrat večje število polnilnih mest na enakem prostoru,
    • bila bolje izkoriščena, saj bi vozniki vozila pustili priključena ves delovnik.

    Po naših podatkih so številne obstoječe polnilnice na teh parkiriščih pogosto neizkoriščene prav zaradi časovne omejitve. Z uvedbo počasnih polnilnic bi lahko voznik v osmih urah pridobil dovolj energije za vsaj 100 kilometrov vožnje, kar presega povprečno dnevno razdaljo slovenskega voznika.

    Izračun DeMS
    3 kW×8 h=24 kWh≈120–160 km

    Pri porabi 15–20 kWh/100 km in brez upoštevanja izgub pri polnjenju.

    Primer Monaco
    Primer Monaco

    V tujini tovrstne prakse že dolgo obstajajo – na Nizozemskem in Norveškem so počasne AC-polnilnice z močjo 3–7 kW standard na številnih parkiriščih ob postajah in poslovnih središčih. Tam se je pokazalo, da so tovrstna mesta stroškovno učinkovita in spodbujajo uporabo javnega prevoza pri voznikih električnih vozil.

    Manjše moči na Norveškem
    Manjše moči na Norveškem

    Tovrstna rešitev bi dodatno spodbudila uporabo javnega prevoza, saj bi vozniki električnih vozil lahko avto pustili na obrobju mesta in v središče nadaljevali z avtobusom ali vlakom. S tem bi prispevali k čistejšemu zraku, manjšim prometnim gnečam ter učinkovitejši uporabi javne infrastrukture.

    Povabilo k sodelovanju

    Zavedamo se, da so komercialni ponudniki polnilnih mest za tak model manj zainteresirani, a verjamemo, da bi lahko bil projekt zanimiv za:

    • občine,
    • Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo,
    • upravljavce večjih parkirišč,
    • ter ponudnike polnjenja (npr. Gremo na elektriko, Petrol in druge).

    V društvu DeMS smo prepričani, da je počasno polnjenje na večjih parkiriščih majhen korak z velikim učinkom – tako za uporabnike kot za okolje.

    AO
    Alan Orlič

    Sestavil

    DeMSKdo je kdo: nazivna moč slovenske e-mobilnosti
    Napotki DeMSKako rešiti težave s parkiranjem na polnilnih mestih in na koga se obrniti

    Pobude, ki izhajajo iz prakse

    DeMS svoje predloge gradi na izkušnjah članov na terenu. Podprite delo društva s članstvom.

  • DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    DeMS-ov test · Žirovnica – Severni rt · september 2025

    DeMS-ov test: Tesla Model Y Long Range RWD

    Kako pripraviti test, ki ne bo le kratek vtis na nekaj sto kilometrih, temveč prava celovita izkušnja, ki razkrije resnične zmogljivosti vozila? Naš cilj je bil zasnovati test, ki zajema vse – od toplih cest v Sloveniji do mraza in vožnje po najsevernejši cesti na svetu.

    • Tesla Model Y Long Range RWD
    • Žirovnica → Nordkapp
    • dva voznika
    3646 kmod Žirovnice do Severnega rta
    165,8 Wh/kmpovprečna poraba do Severnega rta
    534 kmbrez polnjenja, še 12 % baterije
    205 km/hnajvišja izmerjena hitrost
    IZ
    Zapisal · vtisi sovoznika: Matjaž PotrčIgnac Završnik

    Celovita preizkušnja

    Na tako dolgi poti je bilo dovolj časa za preizkus varčne vožnje, hitre vožnje in dolgoročne porabe dveh različnih voznikov, s čimer smo dobili realno povprečje porabe glede na različni slog vožnje.

    Nemška jesen
    Nemška jesen
    Švedska jesen
    Švedska jesen
    Finska jesen
    Finska jesen
    Norveška jesen
    Norveška jesen

    Prvi rezultati hitre vožnje: Žirovnica – Berlin

    Najnovejši Teslin model se je izkazal kot izredno tih, udoben, varčen in presenetljivo učinkovit sopotnik v vseh razmerah. Brez posebnega napora smo dosegali rekorde tudi na daljših poteh – na primer od Žirovnice do Berlina v zgolj devetih urah in pol. Pri takšnem tempu je bila poraba nekoliko višja od povprečja.

    Preizkusili smo tudi najvišjo hitrost modela Tesla Model Y Long Range RWD, ki je znašala 205 km/h, ob tem pa je vozilo ostalo stabilno in zanesljivo tudi pri zelo visokih hitrostih.

    Vklop avtopilota je drugačen kot pri starem modelu, kar je mojega sopotnika nekoliko motilo. Tudi sam sem imel najprej problem pri vklopu avtopilota, vendar sem se hitro privadil. Kljub temu sem opazil, da ga zdaj zares lažje in hitreje vklopiš, saj je potrebnega precej manj truda kot pri starejšem modelu.

    Največja hitrost vozila
    Največja hitrost vozila
    Prva na cilju pri Gigafactory Berlin
    Prva na cilju pri Gigafactory Berlin
    Poraba 177 Wh/km
    Poraba 177 Wh/km

    Celotno potovanje v dolžini 970 km smo začeli ob 5.05 in prispeli v Berlin ob 14.32, kar pomeni 9 ur in 27 minut. Povprečna hitrost, upoštevajoč postanke za polnjenje, cestna dela in zastoje, je znašala 103 km/h. Povprečna poraba je bila 177 Wh/km. Kljub temu smo na cilj prispeli 30 minut pred drugo uvrščeno ekipo.

    Hitra vožnja: Žirovnica – Berlin
    Start · 5.05ŽirovnicaSlovenija
    970 kmprevožena razdalja
    Cilj · 14.32BerlinGigafactory Berlin
    9 h 27 minskupni čas s postanki
    103 km/hpovprečna hitrost
    177 Wh/kmpovprečna poraba
    30 minpred drugo uvrščeno ekipo
    Vsa vozila smo opremili z zastavami.
    Vsa vozila smo opremili z zastavami.
    Pred vhodom v tovarno
    Pred vhodom v tovarno

    Koliko zmore brez polnjenja?

    Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.
    Vozilo smo preimenovali v DeMS Nordkapp.

    Na Švedskem smo imeli priložnost preveriti, kaj Model Y LR RWD zmore brez vmesnega polnjenja.

    Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.
    Poleg tega zaradi večje baterije zmore tudi moč polnjenja do 250 kW.

    Na daljši poti, dolgi več kot 500 km, se je vozilo izkazalo zanesljivo: iz Söderhamna ob 9.10 do Skellefteåja ob 16.52, prevoženih 534 km, z 12 % preostale baterije. Povprečna hitrost je znašala 69 km/h.

    Brez polnjenja: Söderhamn – Skellefteå
    Start · 9.10SöderhamnŠvedska
    534 kmbrez vmesnega polnjenja
    Cilj · 16.52SkellefteåŠvedska
    Preostala baterija ob prihodu: 12 %
    534 kmprevožena razdalja
    12 %preostala baterija
    69 km/hpovprečna hitrost
    118 Wh/kmporaba pri 13 °C
    Gneča v mestu
    Gneča v mestu
    Dela na mostu
    Dela na mostu
    Omejitve na lokalnih cestah
    Omejitve na lokalnih cestah
    Postanek in preverjanje polnilnega mesta
    Postanek in preverjanje polnilnega mesta
    Poraba 118 Wh/km
    Poraba 118 Wh/km

    Na poti smo se ustavili le za kavo in malico ter doživeli nekaj zastojev v mestih – kar je za sever Švedske precej nenavadno. Kljub temu je vozilo doseglo izjemno nizko porabo, le 118 Wh/km pri zunanji temperaturi 13 °C. V praksi to pomeni, da se lahko z Modelom Y vozite ves dan brez postankov za polnjenje.

    Ovire na cesti

    Prometne razmere in opozorilni znaki na severu Evrope se razlikujejo od tistih, ki smo jih vajeni doma. Ena prvih posebnosti je srečanje s severnimi jeleni, ki si ceste delijo z vozili. Ob prvem srečanju je to presenečenje, pozneje pa postane rutina: upočasniš, počakaš, da žival prečka cesto, in nadaljuješ pot.

    Jelen na cesti

    Nenavadni so tudi prometni znaki za smučarje na cesti, saj se smučarske poti včasih križajo z vozišči, in opozorila za snežne sani, ki imajo v severnih regijah urejene prehode čez cesto.

    Ko cesta postane smučarska proga.
    Ko cesta postane smučarska proga.

    Najbolj severni Teslin Supercharger na svetu

    V Honningsvågu stoji Teslin Supercharger, ki velja za najbolj severnega na svetu. Obiskali smo ga in zasedli z osmimi vozili iz Slovenije – prizor, ki je za te kraje precej nenavaden.

    Supercharger je odprt tudi za vozila drugih znamk in ponuja impresivno moč 250 kW. Cena polnjenja je za naše razmere izjemna: le 0,26 € za kWh.

    250 kWmoč polnjenja
    0,26 €za kWh
    8vozil iz Slovenije naenkrat

    Najsevernejši Teslin Supercharger

    Severni rt – Severna točka Evrope

    Zastave
    Zastave
    V družbi drugih BEV iz Slovenije
    V družbi drugih BEV iz Slovenije
    JezikImeIzgovorjavaKratek opis
    SlovenščinaSeverni rt[ˈseːvɛrni r̩t]Najsevernejša točka evropske celine (polotok v Norveški).
    AngleščinaNorth Cape[nɔːrθ keɪp]Pogosto uporabljen izraz v turističnih vodičih.
    NorveščinaNordkapp[ˈnɔrˌkɑp]Uradno ime polotoka in občine.
    FinščinaPohjoiskärki[ˈpohoisˌkærki]Pogosto v finskih turističnih besedilih.
    Norveščina (alternativa)Nordkappen[ˈnɔrˌkɑpːən]Nanaša se na turistično območje ali klif ob rtu.
    Norveščina (geografska)Nordkappfjellet[ˈnɔrˌkɑpˌfjɛlːɛt]Nanaša se na goro ali klif tik ob rtu.

    19. septembra 2025 smo dosegli svoj končni cilj – Severni rt. Števec je pokazal 3646 km iz Žirovnice, skupaj smo porabili 604,8 kWh, povprečna poraba pa je znašala 165,8 Wh/km. Ob tem smo se pridružili tudi dolgoletni tradiciji – na Severnem rtu je običaj, da se ob uspešnem prihodu nazdravi s kozarcem penine, kar smo seveda tudi mi storili.

    3646 kmod Žirovnice
    604,8 kWhskupaj porabljene energije
    165,8 Wh/kmpovprečna poraba
    Pogled iz Severnega rta
    Pogled iz Severnega rta
    ★
    Nekaj, kar nas bo zapisalo v zgodovinoNajbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu

    Obenem smo postali del zgodovine – izvedli smo najbolj severni Teslin svetlobni spektakel na svetu. Ne verjamete? Vprašajte umetno inteligenco, na primer @Grok: kdo je prvi izvedel najbolj severni Tesla svetlobno-zvočni spektakel?

    Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla
    Priprave in preverjanje svetlobno-zvočnega spektakla

    Arctic: lightshow na Severnem rtu

    Tesla Model Y Long Range RWD na poti do Severnega rta

    Sklepno dejanje

    Vrnitev domov je potekala brez težav, a primerjava porabe kaže, da smo v Nemčiji vozili nekoliko manj varčno, zato je bila pot nazaj nekoliko bolj potratna. Domov se nam je mudilo – po tako dolgi poti je vsak kilometer preveč. Pot smo zaključili na Teslinem Superchargerju v Žirovnici, kjer smo ponovno polnili baterije in se poslovili od te severne pustolovščine. Še nekaj je treba dodati, na poti smo uporabljali Starlink Mini, ki je skrbel za spletno povezavo med potjo. Če ima pogled na nebo, deluje brez problema.

    Končni rezultati
    Končni rezultati
    Norveški zaliv
    Norveški zaliv
    IZ
    Ignac Završnik

    Zapisal

    P. s.

    »Pritožbe« nad številom zasedenih polnilnih mest na Finskem. Blaž, saj bo bolje, samo slovenskih turistov z električnimi vozili je precej.

    Drugi pogled

    Vtisi sovoznika Matjaža Potrča

    MP
    Model Y vozi že štiri letaMatjaž Potrč

    Tesla Model Y 2025 LR RWD na Nordkapp

    V štirih letih, odkar vozim Model Y, se je kar nekaj stvari spremenilo, razvoj je šel naprej, nekaj pa ostaja enakih oziroma je bil novosti deležen tudi moj »stari« avto (programske nadgradnje, med njimi tudi prilagodljive dolge luči).

    Ob predstavitvi novega Modela 3 so odstranili obvolanske ročice, pri novem Modelu Y so levo vrnili, ampak je okrnjena glede na staro, samo navzdol in navzgor jo je možno malo premakniti, za vklop smernikov. Da so jo vrnili, je zelo dobrodošlo. Desne za prestavljanje nisem pogrešal, še posebej, ker je avto sam ob začetku vožnje po kratkem pritisku zavornega pedala preklopil večinoma v pravo smer vožnje.

    Navodila za aktivacijo smeri
    Navodila za aktivacijo smeri

    Mi pa ni všeč, da se pri novem Modelu Y za razliko od novega Modela 3 gumb za vklop tempomata ali avtopilota vede drugače. V meniju lahko izberemo, ali bomo s pritiskom desnega vrtljivega gumba vklopili tempomat ali avtopilot. Ni možnosti, da bi z enim klikom vklopili nekaj, z dvema nekaj drugega. Med vožnjo je še možno v meniju z avtopilota preklopiti na tempomat, na avtopilot nazaj pa ni možno, če ni avto parkiran. Potrebe po preklapljanju niti ne bi imel, če bi se avtopilot vedel kot pri starejših vozilih – tam po izklopu z vrtenjem volana npr. ob menjavi pasu na avtocesti ostane tempomat aktiven, tu pa se oboje izklopi, kar pomeni, da je treba ob vsakem takem manevru z občutkom pritisniti pedal za plin.

    Avtopilot je sicer tudi na severu na navadnih cestah deloval dobro, celo po cestah brez črte na sredini se je lepo držal desne polovice. Le včasih je morda preveč sunkovito malenkostno vrtel volan v eno in drugo smer, namesto da bi ga držal pri miru. Zanimivo, da takega vedenja iz svojega avta nisem vajen, je pa res, da nisem mogel primerjave delati na istih cestah.

    Takšne ceste ne predstavljajo težav.
    Takšne ceste ne predstavljajo težav.

    Zanimivo je tudi, da na severu Švedske znakov za omejitev hitrost 110 km/h ni prepoznaval. Včasih je za trenutek na zaslonu pokazal znak, nato je ta izginil. Pri drugih težav ni bilo, samo pri vseh za 110. Ugibam, da sta morda enki preveč skupaj, da bi ju pravilno prebral. Po drugi strani pa že na jugu Švedske teh težav ni bilo več. Pa nisem opazil, da bi bili znaki tam kaj drugačni.

    Omejitve
    Omejitve

    In še to glede avtopilota oziroma tempomata … želel bi si, da bi pri Tesli ohranili delovanje, da ko se na zaslonu dotakneš znaka za omejitev, nastavi to omejitev na tempomatu, ne pa da se z dotikom izklaplja in vklaplja opozorilo za prekoračitev hitrosti, za nastavitev hitrosti pa moraš s prstom tiščati prikazani prometni znak par sekund. Izklop opozorila narediš verjetno samo enkrat med vožnjo, hitro nastavljanje hitrosti pa pride prav večkrat.

    TMY Long Range
    TMY Long Range

    Drugače je novi model za vožnjo udobnejši (mehkejše vzmetenje), k udobju v vročini ogromno pripomore prezračevanje sedežev, zabavna popestritev pa je lahko tudi ambientalna osvetlitev, ki utripa po glasbi in v barvi sličice predvajane skladbe. Seveda je možno vse skupaj tudi izklopiti za zbrano vožnjo brez motenj.

    Potopis · ista potSeverni jelen ali los

    Naslednja avantura bo z vami?

    Člani DeMS skupaj potujemo, preizkušamo vozila in delimo izkušnje z dolgih poti.

  • DeMS – Slovenija kot zgled za razvoj EV-infrastrukture na Balkanu

    DeMS – Slovenija kot zgled za razvoj EV-infrastrukture na Balkanu

    Mednarodno · maj 2025

    Slovenija kot zgled za razvoj EV-infrastrukture na Balkanu

    Izkušnje, izzivi in priporočila za regijo s panelne razprave na Balkan Green Summitu v Sjenici.

    2015prva mreža hitrih polnilnic v Sloveniji
    50 kWmoč prvih hitrih polnilnic, sofinanciranih z evropskimi sredstvi
    7sodelujočih na panelu
    4priporočila za BiH, Srbijo in regijo

    Izkušnje, izzivi in priporočila za regijo

    V okviru regionalne konference Balkan Green Summit, ki je potekala 27. maja 2025 v Sjenici (Republika Srbija), sem se na povabilo organizatorjev udeležil panelne razprave z naslovom »Struja na putu: brza, sigurna i dostupna mreža punionica«. Tema je bila izjemno aktualna, saj številne države Zahodnega Balkana intenzivno vstopajo v fazo gradnje električne mobilnosti.

    Balkan Green Summit

    Na panelu so poleg mene sodelovali tudi priznani strokovnjaki iz regije:

    • Ignac ZavršnikDeMS, Slovenija
    • Armin DurmiševićE387
    • Miloš KapisodaStar Import, pooblaščeni zastopnik Mercedes-Benz, Beograd
    • Zorana ĐurićVozim na struju, Beograd
    • Josip ŠarićEtiris, BiH
    • Filip Mitrović360 mobility, Beograd
    • Jelena S. BenićOrion eMobility

    V svojem prispevku sem z odgovori na različna vprašanja predstavil ključne izkušnje Slovenije pri načrtovanju, gradnji in upravljanju EV-infrastrukture, s posebnim poudarkom na uporabnih izkušnjah za države, kot sta Bosna in Hercegovina ter Srbija.

    🇸🇮 Slovenija kot laboratorij elektromobilnosti

    Slovenija že več kot desetletje aktivno razvija področje e-mobilnosti. Leta 2015 smo postavili prvo mrežo hitrih polnilnic (50 kW), financirano z evropskimi sredstvi. Čeprav danes tehnično zastarele, so še vedno pomemben del osnovnega ogrodja infrastrukture.

    ✅ Pozitivne izkušnje Slovenije

    • Zgodnja in strateška vlaganja: z učinkovitim črpanjem sredstev EU (npr. TEN-T, CEF) in domačimi spodbudami smo omogočili stabilen zagon sistema.
    • Standardizacija in interoperabilnost: uporaba standardnih priključkov (Type 2, CCS) zagotavlja enostavno in široko dostopno uporabo.
    • Sodelovanje med sektorji: ključno je bilo sodelovanje ministrstev (MZI in kasneje MOPE), operaterjev (ELES) in podjetij, kot so Elektro Ljubljana, Petrol in MOL Slovenija.
    • Zeleni vir energije: vključevanje sončne energije pri polnjenju (npr. Lidlove sončne elektrarne) krepi trajnostni vidik.

    ⚠️ Izzivi, ki jih regija lahko predvidi in se nanje pripravi

    • Kompleksni plačilni sistemi: prisotnost več aplikacij in platform je za uporabnike zmedena. Najbolj se izkaže ad hoc plačevanje z bančno kartico.
    • Neenakomerna razporeditev: medtem ko so urbana območja dobro pokrita, podeželje in tranzitne poti pogosto zaostajajo.
    • Zasičenost omrežja: povečano število EV vodi do čakalnih vrst, zlasti v času dopustov in na avtocestnih počivališčih.
    • Težave z vzdrževanjem in zanesljivostjo: nedelujoče polnilnice in pomanjkljivo obveščanje uporabnikov močno zmanjšujejo zaupanje.

    🐣 Kokoš ali jajce? Najprej mreža ali najprej vozila?

    Gre za klasično razvojno dilemo. V Sloveniji smo videli, da brez osnovne mreže vozil ni, zato:

    »Kokoš«

    🥇 Naš pristop: najprej mreža

    • Hitra in gosta infrastruktura v mestih ter ob glavnih tranzitnih poteh.
    • Brezplačno začetno polnjenje, da se razbije strah pred novostmi.
    • Koriščenje sredstev EU za gradnjo in digitalizacijo polnilne infrastrukture.
    »Jajce«

    🚗 A hkrati tudi podpora rabljenim BEV

    • Subvencije za rabljena električna vozila predstavljajo pragmatično rešitev za regije z nižjo kupno močjo.
    • Davčne olajšave in brezplačne storitve (npr. parkiranje) dodatno spodbujajo prehod.
    • Ozaveščevalne kampanje so ključne za odpravo predsodkov in izobraževanje potrošnikov.

    📊 Vzpostavitev sistema za ocenjevanje polnilnic

    Ocena polnilnih mest DeMS 2024
    Ocena polnilnih mest DeMS 2024

    Pomemben del slovenskega pristopa je tudi redno ocenjevanje kakovosti javne polnilne infrastrukture, ki je bilo razvito v sodelovanju med Društvom e-mobilnost Slovenija in Zvezo potrošnikov Slovenije. Preverjanja vključujejo obisk na terenu in analizo uporabniške izkušnje. Lani je vključevalo tudi predstavnike Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

    Tak model preverjanja bi bil izredno uporaben tudi v regiji: ne le kot kontrolni mehanizem, temveč kot orodje za izboljšanje kakovosti storitev. Med drugim je bil projekt v letu 2024 predstavljen na raznih strokovnih dogodkih (Nordic EV Summit, EVS37, Sarajevo Energy Climate Week 2024 …).

    🔗 Primer dobre prakse iz lanskega leta: Ocenjevanje javne polnilne infrastrukture.

    ⚡ Pametna integracija z elektroenergetskim sistemom

    Napredna EV-infrastruktura mora biti v tesni povezavi z energetskim sistemom države:

    • Pametno polnjenje (ang. smart charging) omogoča usklajevanje z omrežjem in zmanjšuje konične obremenitve.
    • V2G (Vehicle-to-Grid), koncept, pri katerem električna vozila energijo vračajo v omrežje, je prihodnost, ki jo že pilotno preizkušamo.

    Sklepna misel

    Elektromobilnost ni cilj, ampak orodje

    Slovenija je dokazala, da je zanesljiva, razvejana in uporabniku prijazna polnilna infrastruktura temeljni pogoj za uspešen prehod na e-mobilnost.

    Vendar pa poleg tehničnega vidika ključnega pomena ostaja tudi uporabniška izkušnja: zanesljivost, preglednost informacij, enostavno plačilo in občutek, da je sistem »vedno na voljo«.

    Balkan Green Summit

    ✅ Priporočila za BiH, Srbijo in druge države regije

    1. Najprej razviti mrežo polnilnic, predvsem ob glavnih prometnicah in v urbanih središčih.
    2. Vzpostaviti neodvisen sistem ocenjevanja infrastrukture, ki vključuje uporabnike in nevladne organizacije.
    3. Subvencionirati rabljena električna vozila, saj predstavljajo dostopno vstopno točko za širši del prebivalstva.
    4. Spodbujati pametne rešitve in povezavo z energetskim sistemom, že v začetni fazi.
    Le s sočasnim razvojem infrastrukture, zakonodaje, stimulativnih ukrepov in ozaveščanja bo regija lahko uspešno sledila zelenemu prehodu.
    Ignac Završnik

    Zapisal

    Ocenjevanje polnilnicZrcalce, zrcalce na steni, povej: kdo je najboljši v deželi tej?
    MednarodnoEVS38: mednarodno stičišče vizij, ljudi in rešitev za trajnostno mobilnost

    Slovenske izkušnje za vso regijo

    DeMS svoje znanje deli doma in v tujini. Podprite naše delo s članstvom.

  • Tesla Model Y AWD Juniper: Prvi vtisi izkušenega lastnika

    Tesla Model Y AWD Juniper: Prvi vtisi izkušenega lastnika

    Preizkus vozila · 30. 4.–3. 5. 2025

    Tesla Model Y AWD Juniper: prvi vtisi izkušenega lastnika

    Od leta 2022 sem lastnik Tesla Model Y AWD in sem z njim prevozil več kot 100.000 kilometrov, med drugim do ciljev, kot so Oslo, Dublin, Belfast, Pariz, Berlin, Beograd, Sofija in Istanbul. Preizkusil sem tudi druge različice Modela Y, kar mi daje dobro osnovo za primerjavo. Zato moji prvi vtisi o prenovljenem Tesla Model Y AWD Juniper neizogibno vključujejo primerjavo z modelom iz leta 2022.

    • Tesla Model Y AWD Juniper
    • 4 dni testiranja
    • primerjava z letnikoma 2021 in 2022
    750 kmpo Sloveniji brez polnjenja
    9,43 kWhpovprečna poraba na 100 km
    5 %še ostane v bateriji
    0,62 €na 100 km s fotovoltaiko
    IZ
    ZapisalIgnac Završnik
    Primerjave različnih letnikov
    Primerjave različnih letnikov

    Prvi vtisi: udobje, tišina in nova prestavna rešitev

    Ob prvi vožnji z modelom Juniper sem opazil številne izboljšave, ki znatno prispevajo k prijetnejši vozni izkušnji. Med drugim izstopajo izboljšano udobje zaradi optimiziranega vzmetenja, občutno zmanjšan hrup v kabini, bolje zvočno izolirana steklena streha, prefinjeno oblikovana notranjost, električno nastavljiv naklon zadnjih sedežev in hlajeni sprednji sedeži. Posebej omembe vredna je sprememba pri prestavni ročici, ki jo je nadomestilo intuitivno upravljanje prek zaslona, nameščenega blizu voznika.

    Glede te novosti se postavlja vprašanje, ali odsotnost klasične prestavne ročice prinaša prednosti ali morda oviro. Po mojih izkušnjah je prilagoditev na novo rešitev izjemno hitra, saj je upravljanje prek zaslona preprosto in ergonomsko.

    Med manjšimi pomanjkljivostmi velja omeniti sprednji sovoznikov predal, ki je v primerjavi s prejšnjim modelom nekoliko manjši, kar lahko otežuje uporabo, na primer pri vstavljanju USB-ključa.

    #1 prtljažnik s polico
    #1 prtljažnik s polico
    #2 prostor za polico
    #2 prostor za polico
    #3 zložimo polico
    #3 zložimo polico
    #4 prtljažnik brez police
    #4 prtljažnik brez police

    Kaj pravijo spletni viri

    Po spletnih informacijah ima TMY AWD Juniper izboljšano aerodinamiko (količnik zračnega upora ~0,22) in pnevmatike z nižjim kotalnim uporom, kar poveča učinkovitost za približno 5–10 %. Poleg tega nova zvočna izolacija in izboljšani materiali zmanjšajo hrup vetra, kar omogoča bolj sproščeno vožnjo pri nižjih hitrostih – ključno za varčno vožnjo.

    ~0,22količnik zračnega upora
    5–10 %večja učinkovitost
    tišjemanj hrupa vetra v kabini

    Lokacijo testnega vozila delimo tudi drugim članom Društva e-Mobilnost Slovenija

    V duhu sodelovanja, ki ga v Društvu e-mobilnost Slovenija cenimo, smo že vajeni deliti znanje, izkušnje in priložnosti. Kot je nekoč nekdo lepo dejal: »Dobro je treba deliti!« V skladu s tem načelom sem delil svojo lokacijo z našimi člani v interni DeMS-ovi skupini na Discordu.

    Debata v živo
    Debata v živo

    Kaj to pomeni za vas? Če vas zanima ogled vozila ali bi radi preizkusili vožnjo z njim, se lahko preprosto pridružite testnemu vozilu na delu poti. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v prihodnje – skupaj odkrivamo prednosti e-mobilnosti in delimo navdušenje nad njo! Seveda pa morate postati član Društva e-Mobilnost Slovenija. Še povezava do prijavnice: https://demssi.live/pridruzi-se-dems-drustvo-e-mobilnost-slovenija/

    Postanite član Društva e-Mobilnost Slovenija

    Dan 1 · 30. 4.

    Kratek test varčne vožnje: preverjanje učinkovitosti vozila

    Nekje pri Krškem
    Nekje pri Krškem

    Ob 14.00 sem iz Ljubljane začel testno vožnjo po lokalnih cestah na relaciji Ljubljana–Litija–Krško–Brežice. Za optimalno varčnost sem izključil ali minimiziral delovanje notranjih porabnikov energije. Zunanja temperatura je bila ob začetku 27 °C, baterija pa napolnjena na 97 %. Vožnjo sem zaključil ob 16.35 pri Račji vasi, blizu vojaškega letališča Cerklje, z 82 % preostale baterije. Prevozil sem 116,5 km s porabo 10,9 kWh, kar znaša 9,38 kWh/100 km. Povprečna hitrost je bila 45 km/h, kar odraža umirjen vozni slog. Pri porabi 9,38 kWh/100 km bi Tesla Model Y Long Range AWD teoretično prevozil približno 800 km z enim polnjenjem (od 100 % do 0 %).

    Test varčne vožnje
    Start · 14.00Ljubljana27 °C
    Baterija ob startu: 97 %
    116,5 kmpo lokalnih cestah
    Cilj · 16.35Račja vaspri letališču Cerklje
    Ob prihodu: 82 %
    10,9 kWhporabljeno
    9,38 kWhna 100 km
    45 km/hpovprečna hitrost
    ~800 kmteoretični doseg

    Test varčne vožnje

    890 kilometrov?
    890 kilometrov?

    Vožnja po ljubljanski obvoznici

    Po testu varčne vožnje sem preizkusil Tesla Model Y AWD Juniper na vožnji po ljubljanski obvoznici. Podobno sem v preteklosti opravil z vozilom Dongfeng Box, a pri nižjih temperaturah. Upošteval sem osnovno pravilo optimalne vožnje in krog začel z ogreto baterijo, ki je bila posledica vožnje tega dne.

    Rezultati · ljubljanska obvoznica

    🌡️24 °Ctemperatura
    ⏳17.56–18.15čas vožnje
    ⚡13,18 kWhna 100 km
    📍28,6 kmrazdalja
    🚗90 km/hhitrost
    🔋62 % → 57 %baterija
    Obvoznica
    Obvoznica
    Skupni vtisi prvega dne testiranja

    Test varčne vožnje (116,5 km, 9,38 kWh/100 km, 45 km/h) je pokazal učinkovitost s teoretičnim dosegom do 800 km brez polnjenja. Na ljubljanski obvoznici (28,6 km, 13,18 kWh/100 km, 90 km/h) je vozilo ohranilo razumno porabo. Ugodne temperature (24–27 °C) in ogreta baterija so prispevale k dobrim rezultatom.

    Dan 2 · 1. 5.

    Smučarski izlet na ledenik Šarek v Avstriji

    Za opremo je zadosti prostora.
    Za opremo je zadosti prostora.

    Z lastnim vozilom večkrat letno potujem od Ljubljane do smučišč v sosednji Avstriji. Eden izmed ciljev je tudi ledeniško smučišče na avstrijskem Koroškem, imenovano Mölltaler Gletscher oziroma Šarek po slovensko.

    Od Ljubljane je smučišče oddaljeno 174 kilometrov, kar v praksi pomeni, da se lahko pot opravi tja in nazaj brez polnjenja. In kakšne rezultate je pokazala TMY Juniper v praksi?

    Ljubljana → Mölltaler Gletscher

    🌡️12 °Ctemperatura
    ⏳7.00–8.55čas vožnje
    ⚡20,60 kWhna 100 km
    📍174,1 kmrazdalja
    🚗91 km/hhitrost
    🔋100 % → 51 %baterija
    Jutranje parkiranje poleg polnilne postaje
    Jutranje parkiranje poleg polnilne postaje

    Dan je bil spomladansko sončen in topel. Na smučišču je sneg držal do 12. ure, potem pa je postal južen in smuka je postala precej težka.

    Na poti proti vrhu
    Na poti proti vrhu
    Pogled na smučišče
    Pogled na smučišče
    Sneg je že južen.
    Sneg je že južen.

    Za testiranje smo vozilo priključili na polnilno postajo na parkirišču smučišča in uspeli napolniti nekaj kWh. Cena polnjenja, 0,75 €/kWh, se mi zdi pretirana. Aktivacija polnilne postaje je bila sicer preprosta, a cena daleč od sprejemljive.

    Tik pred odhodom
    Tik pred odhodom

    Kakorkoli že, smučanje se je zaključilo ob 14.26, ko sem se odpravil nazaj proti Ljubljani. Seveda je pot v glavnem vodila navzdol in sedaj so bili podatki o vožnji precej drugačni. Končala se je na Teslinem superchargerju v Ljubljani, zato tudi odstopanja od vožnje proti smučišču. Vendar je zaradi dveh krajših postankov povprečna hitrost seveda padla.

    Mölltaler Gletscher → Ljubljana

    🌡️24 °Ctemperatura
    ⏳14.26–16.40čas vožnje
    ⚡12,66 kWhna 100 km
    📍177,7 kmrazdalja
    🚗79,6 km/hhitrost
    🔌Tesla SCcilj: Ljubljana

    Na Teslinem superchargerju v Ljubljani smo povsem nepričakovano srečali našega člana z družino. Njegova posebnost? Na pot se je odpravil s prikolico, kar nedvomno prinaša dodatne izzive pri polnjenju električnega vozila.

    Odklop prikolice
    Odklop prikolice

    Dan 3 · 2. 5.

    750 km po Sloveniji brez polnjenja s Teslo – poraba 9,4 kWh/100 km, 5 % še ostaja

    Rana ura, zlata ura, pravi pregovor, in ta modrost še posebej velja pri izzivih, kjer je daljši dan ključen za uspeh. Zgodnje vstajanje omogoča boljši izkoristek časa, hkrati pa lahko v toplejših delih dneva, ko so temperature višje, pripomore k manjši porabi energije.

    Jutranja iz Ljubljane
    Jutranja iz Ljubljane

    Zato se je moj 2. maj 2025 začel že ob 6.00, ko sem se odpravil na prvo postajo – Teslin supercharger v Ljubljani. Namen je bil napolniti vozilo na 100 % in hkrati predgreti baterijo na optimalno temperaturo, kar zagotavlja učinkovitejšo vožnjo in manjšo porabo energije. Polnjenje do 100 % ni optimalna izbira za dolgotrajnost baterije, a v primeru takšnih testov je to nujno. Časovno je potratno in start se je zavlekel na sedmo uro zjutraj.

    Lokalne poti omogočajo nizko porabo.
    Lokalne poti omogočajo nizko porabo.

    Pot je vključevala lokalne ceste z minimalnimi vzponi, kar je omogočilo optimizacijo porabe energije. Višje temperature čez dan (do 29 °C) so dodatno pripomogle k učinkovitosti vožnje. Na Ptuju se mi je pridružil izkušeni Boštjan, ki je olajšal vožnjo skozi Prekmurje, Dravograd in Celje.

    Lokalne ceste imajo tudi rdečo luč na semaforju.
    Lokalne ceste imajo tudi rdečo luč na semaforju.
    Kontrola dokumentov in ogled vozila
    Kontrola dokumentov in ogled vozila

    Na poti sem se soočil z načrtovanimi in nenačrtovanimi postanki – od trenutkov za dokumentiranje te zgodbe do nepričakovanih prometnih kontrol. Ti postanki so rahlo znižali povprečno hitrost, a so obenem obogatili izkušnjo. Končni cilj sem dosegel v Krškem na Teslinem superchargerju z natanko 5 % preostale energije v bateriji, kar je dokaz, da je s premišljeno vožnjo in pravimi pogoji mogoče doseči izjemne rezultate.

    Za dosego najnižje porabe energije pri vožnji z električnim vozilom po Sloveniji je ključno izbrati pravo pot. Prvo pravilo je uporaba lokalnih cest, kjer nižje hitrosti, običajno med 40 in 50 km/h, zmanjšajo porabo električne energije. Drugo pravilo je izogibanje strmim vzponom in spustom, kar izključuje prelaze, kot je Ljubelj, ter predvideva pot po položnejših terenih, dolgih približno 750 km.

    Ta pot, osredotočena na lokalne ceste in minimalne višinske spremembe, omogoča učinkovito porabo energije. Dodatno so višje dnevne temperature podpirale nižjo porabo, saj je bilo potrebne manj energije za ogrevanje/hlajenje baterije ali kabine. S pravilnim načrtovanjem taka pot zagotavlja optimalno vožnjo z električnim vozilom, primerno za dolge razdalje brez vmesnega polnjenja.

    Rezultati

    Rezultati porabe na poti
    750 km po Sloveniji brez polnjenja
    Start · ~7.00LjubljanaTesla Supercharger
    Baterija ob startu: 100 %
    750 kmbrez vmesnega polnjenja
    CiljKrškoTesla Supercharger
    Ob prihodu: 5 %
    16 h 8 minskupni čas
    46,5 km/hpovprečna hitrost
    70,7 kWhskupna poraba
    9,43 kWhna 100 km

    Skupaj sem prevozil 750 km v 16 urah in 8 minutah s povprečno hitrostjo 46,5 km/h in skupno porabo 70,7 kWh, kar znaša povprečno 9,43 kWh/100 km. Ob povprečni ceni elektrike za gospodinjstva v Sloveniji (0,212 €/kWh) je skupni strošek elektrike 14,99 €, kar pomeni 2,00 € na 100 km. Z uporabo domače fotovoltaične elektrarne, kjer je cena elektrike 0,066 €/kWh, se strošek zniža na 4,67 € za celotno pot oziroma 0,62 € na 100 km, kar prinaša 68,9 % prihranka v primerjavi z gospodinjsko tarifo. To potrjuje izjemno učinkovitost električnega vozila in prednosti sončne energije za trajnostno in cenovno ugodno mobilnost.

    Gospodinjska tarifa · 0,212 €/kWh14,99 €za 750 km · 2,00 € na 100 km
    Domača fotovoltaika · 0,066 €/kWh4,67 €za 750 km · 0,62 € na 100 km

    68,9 % prihranka s sončno energijo

    Končni rezultati
    Končni rezultati
    Nočno polnjenje
    Nočno polnjenje

    Dan 4 · 3. 5.

    Primerjalni preizkus na relaciji Ljubljana–Koper in svetlobno-zvočni spektakel v Centru Noordung

    Na začetku poti
    Na začetku poti

    V soboto, četrtem dnevu našega izziva, smo se posvetili primerjavi porabe električne energije, a vsak nov dan prinaša sveže preizkušnje. Včasih celo dve hkrati! Čeprav je bila sobota časovno manj naporna kot prejšnji dan, je bila polna navdušenja in pričakovanj.

    In gremo na pot.
    In gremo na pot.

    Cilj primerjalnega testa je bil razkriti razlike v zmogljivosti in učinkovitosti med različnimi letniki in modeli električnih vozil. Matjaž je na startno črto pripeljal svojo Teslo Model Y AWD 2021, jaz pa svojo Tesla Model Y AWD 2022. Po izkušnjah prejšnjih dni smo pričakovali, da bo novejši model Juniper dosegel nižjo porabo, a na cesti nikoli ne veš, kaj te čaka – treba se je zapeljati in preveriti!

    Vmesni postanek
    Vmesni postanek
    Končni rezultat
    Končni rezultat

    Izbrana relacija nas je vodila iz Ljubljane do Kopra, z vmesnima postankoma na Ravbarkomandi in pri Divači. Pot je bila idealna za testiranje učinkovitosti vozil, saj je združevala različne cestne razmere in zahteve. Na končni postaji v Kopru nas rezultati niso razočarali – prav nasprotno! Kot smo pričakovali, je Tesla Model Y Juniper zablestela z najnižjo porabo med vsemi tremi vozili, kar je potrdilo njeno tehnološko dovršenost in energetsko učinkovitost.

    Prvi sobotni izziv primerjalnega testa je bil zaključen, podrobni podatki bodo objavljeni v posebnem poročilu. Naslednja naloga je bila pot do Vitanja, kjer je zvečer potekal svetlobno-zvočni spektakel v Centru Noordung.

    Vabilo za dogodek
    Vabilo za dogodek
    Najnovejši model TMY AWD Launch 2025 je imel častno mesto.
    Najnovejši model TMY AWD Launch 2025 je imel častno mesto.

    Kot organizatorji smo poskrbeli za registracijo udeležencev in razporeditev vozil okoli Centra Noordung. Tesla Model Y AWD Launch 2025, imenovan Juniper, je bil postavljen na osrednje mesto med dvema Teslama Model X. Razporeditev je bila dobro vidna s ptičje perspektive.

    Ptičja perspektiva
    Ptičja perspektiva

    Najnovejši modeli vozil običajno pritegnejo največ pozornosti obiskovalcev, kar se je zgodilo tudi tokrat. Juniper je izstopal med vozili. Dogodek v Centru Noordung je izpostavil arhitekturo zgradbe, ki je dodala poseben kontekst. Podrobnosti o dogodku bodo sledile v ločenem zapisu.

    Tesla lightshow · Vitanje 2025Vitanje v ritmu svetlobe in glasbe

    Povzetek

    Juniper v štirih dneh

    Tesla Model Y AWD Juniper izstopa z izboljšanim vzmetenjem, tišjo kabino, boljšo zvočno izolacijo, prefinjeno notranjostjo, električno nastavljivimi zadnjimi sedeži, hlajenimi sprednjimi sedeži in intuitivnim upravljanjem prestav prek zaslona. Manjši sovoznikov predal je edina opazna pomanjkljivost. Spletni viri navajajo 5–10 % večjo učinkovitost zaradi aerodinamike (količnik zračnega upora ~0,22) in pnevmatik z nižjim kotalnim uporom.

    Tesla SC Krško
    Tesla SC Krško

    Testi učinkovitosti

    • Dan 1116,5 km (Ljubljana–Krško), 9,38 kWh/100 km, 45 km/h, teoretični doseg ~800 km. Obvoznica: 28,6 km, 13,18 kWh/100 km, 90 km/h.
    • Dan 2174,1 km (Ljubljana–Mölltaler Gletscher), 20,60 kWh/100 km, 91 km/h; povratna pot 177,7 km, 12,66 kWh/100 km, 79,6 km/h.
    • Dan 3750 km po Sloveniji, 9,43 kWh/100 km, 46,5 km/h, 5 % preostale energije.
    • Dan 4Test Ljubljana–Koper potrdil nižjo porabo Junipra v primerjavi z Modelom Y 2021.
      Stroški za 750 km: 14,99 € (0,212 €/kWh, 2,00 €/100 km) ali 4,67 € s fotovoltaiko (0,066 €/kWh, 0,62 €/100 km), kar pomeni 68,9 % prihranka. Polnjenje na Mölltalu (0,75 €/kWh) je bilo manj ugodno.

    V DeMS sem delil lokacijo Junipra prek Discorda. Dogodek v Centru Noordung je izpostavil Juniper med Modeli X. Juniper potrjuje napredek v udobju in učinkovitosti, DeMS pa krepi e-mobilnost za trajnostno prihodnost.

    IZ
    Ignac Završnik

    Zapisal

    DeMS-ov testTesla Model Y Long Range RWD do Severnega rta

    Se nam pridružite na naslednji testni vožnji?

    Člani DeMS skupaj preizkušamo vozila, delimo lokacijo testnih vozil in izkušnje z dolgih poti.

  • DeMS – Živahni dolgoprogaši

    DeMS – Živahni dolgoprogaši

    Potopis · Belgija, februar 2025

    Živahni dolgoprogaši

    Z namenom podiranja rekorda: prevoziti razdaljo 1000 km v 10 urah z vključenimi vsemi postanki vred.

    ~1100 kmŽirovnica–Liège
    11,5–14,5 hčasi udeležencev do cilja
    1150Teslinih vozil v svetlobnem spektaklu
    150barvitih dronov nad letališčem

    Na hladno sobotno jutro Žirovnica dočaka obleganje dolgoprogašev.

    Na startu v Žirovnici ob 7.00
    Na startu v Žirovnici ob 7.00

    Domača salama, pogača in »štrudel« napovedo, da se iz dežele Kranjcev pomika trop bliskajočih jezdecev čez koroške Alpe v daljne dežele. Teslina polnilna mesta v Žirovnici so redko polno zasedena, kar opazi sosed Roman Bernard, ki se pripelje prijazno pozdravit DeMS-ovo karavano. Druščina iz različnih krajev si okranclja svoje konjičke, da bo mama Slovenija ponosna na svoje mladiče. Ura je hitro sedem, zato se čreda električnih vozil zapodi proti karavanškemu predoru z namenom podiranja rekorda:

    Prevoziti razdaljo 1000 km v 10 urah z vključenimi vsemi postanki vred.
    Priprave in razdelitev slovenskih zastav, DeMS-ovih nalepk, DeMS-ovih skodelic in DeMS-ove vode
    Priprave in razdelitev slovenskih zastav, DeMS-ovih nalepk, DeMS-ovih skodelic in DeMS-ove vode

    Žirovnica–Liège imata razdaljo nekje okoli 1100 km, pač odvisno od tega, katero pot izbere navigacija, ob kateri uri in s kakšnimi zastoji. Starodobni bencinar ali dizel že pregovorno s tem nimata težav, saj z enim tankom oba prepeljeta takšno razdaljo brez vmesnega postanka in tudi brez odtakanja telesnih tekočin. No, z električnimi avti je to misija nemogoče. Vsaj takšno je javno mnenje. Pa poglejmo, ali jim bo morda uspelo vsaj v enem dnevu.

    Prvi zastoj že pred Karavankami
    Prvi zastoj že pred Karavankami

    Čez hribe in ravnine v daljne kraje

    Start s stoodstotno napolnjeno baterijo iz Žirovnice vsaj v teoriji pomeni, da prevozi tudi najmanjša Teslina LFP-baterija z 58 kWh Avstrijo brez postanka. Če je nekoč turska avtocesta imela pozitiven prizvok, ga je s svojimi delovnimi zaporami do danes že izgubila. K temu pripomorejo še pogoste omejitve in neusmiljeni radarski sistemi, ki so prometne tokove upočasnili do te mere, da stalno gledaš na števec in zaviraš. Naša četica e-pionirjev naleti v solnograškem Bischofshofnu na prvi resen zastoj.

    Gneča tudi na lokalnih cestah
    Gneča tudi na lokalnih cestah

    Iznajdljivi se v zadnjem trenutku uspešno prebijejo po stranskih poteh mimo, kakšen med njimi se celo vrne nazaj na avtocesto, manj pozorni obtičijo za slabo uro na razdalji nekaj km. Kakorkoli, nihče povsem brez prvih prask ne prispe do nemške meje. In ta je šele uvod v potovalno izkušnjo.

    Tesla SC Weyarn
    Tesla SC Weyarn

    Prve postanke za dopolnjevanje baterij večina opravi na enem od več polnilnih postajališč v bližini bavarskega Kimskega jezera (Chiemsee). To je Slovencem znano po krstu karantanskih knezov Gorazda in Hotimirja in spominskem obeležju na otoku. Čeprav se je družno na pot podalo sedem vozil, se le še redki srečajo na teh polnilnih mestih. Promet terja svoj davek, udeleženi avtomobili so različni, torej z drugačnimi baterijami in vsakemu sproti njegova navigacija računa idealna mesta za postanke.

    Na poti skozi München
    Na poti skozi München

    Pot proti bavarski prestolnici pokaže drugo veliko oviro, sobotna dopoldanska gneča povsem ohromi promet. Ker so vsi udeleženci prek Googlovih zemljevidov vnesli prikazovanje svojega trenutnega položaja za druge udeležence, je videti, kot bi vsak imel svoj cilj, tako razpršene so poti. Nekateri v koloni po severni, drugi po južni strani mesta, tretji kar čez podeželske ceste ali pa celo kar direkt v gneči čez samo mestno središče. Od Ulma dalje je tako vsak zase, razlike med njimi pa so že prek ure oziroma sto in več km narazen.

    Supercharger ali Ionity?

    Navigacija
    Navigacija
    Ionity
    Ionity

    Avtomobili proizvajalca Tesle imajo prioritetno v navigaciji uporabo Teslinih superchargerjev, ki izračunava s tem idealne lokacije in časovne intervale postankov. So pa cene energije na superchargerjih, čeprav so večinoma cenejše od konkurence, različne po državah, včasih tudi med posameznimi polnilnimi parki zaradi zasedenosti. V Nemčiji je polnilna mreža Ionity lahko pogojno cenejša, če si seveda njen naročnik oziroma s plačilom mesečne naročnine.

    Tako se nekateri vozniki odločijo uporabiti Ionity na nekaterih mestih, kar jim načeloma lahko olajša kakšno sivo liso med razporeditvijo Teslinih superchargerjev. Žal pa se izkaže, da je iskanje, priklapljanje in štartanje aplikacije Ionity ter neoptimalno temperaturno kondicioniranje baterije zamudnejše od Teslinega sistema plug & charge. V povprečju se lahko zamudiš s tem postopkom tudi do pet minut dlje, kar pa se na dolgi poti z veliko postanki precej nabere.

    Optimalno je delati kratke postanke.
    Optimalno je delati kratke postanke.
    Že na pol poti se izkaže, da ni smiselno polniti baterije na 100 %, ker se proti koncu polni vedno počasneje.Najboljše jo je polniti večkrat po malem ter priti na polnilno mesto z okrog 10 % in ga zapustiti nekje med 50 in 70 %. Torej so postanki kratki, 5 do največ 15 minut, nekje na vsaki dve uri ali na vsakih 200 km.

    Bogokletno za ljubitelje fosilnih hlapov, da bi se človek ustavil na vsakih 200 km. No, malce starejši si želimo večkrat pretegniti noge, opraviti malo potrebo, za kaj več pa tako ni časa. Še največji problem predstavlja med temi kratkimi postanki prehranjevanje. Med postankom žal ni moč v miru pojesti niti fast fooda, najbolje, da ga vzameš kar s seboj v avto, kot to očitno naredijo tudi fosilni dirkači brez postankov na drive-in lokacijah.

    Deljenje lokacij udeležencev je potekalo v živo.
    Deljenje lokacij udeležencev je potekalo v živo.

    Pozno popoldan se druščina že tako razleti po celi zahodni Nemčiji, da postane vsem jasno, da bodo razlike na cilju ogromne. Večina je vmes tudi obupala nad polnilnicami Ionity, ker jim je pobralo preveč časa in napora s kalkuliranjem. Bolje so jo odnesli tisti, ki so se držali mreže superchargerjev, kot je narekovala navigacija v avtu. Preostalih ponudnikov verjetno ni uporabil nihče, saj zaradi slabe pokritosti in neenotnega sistema plug & charge res niso uporabni za tranzitne poti.

    Držali smo se omejitev, ki jih v bistvu ni.
    Držali smo se omejitev, ki jih v bistvu ni.

    Na cilju v Liègeu

    Hitrosti so bile zelo različne na posameznih odsekih zaradi prometa in načina vožnje udeleženih voznikov. Tisti s težjo nogo so pogosteje leteli tudi prek 200 km/h, seveda, kjer je to bilo dovoljeno in je tok prometa to dopuščal. Drugi so umirjeno vozili večji del s tempomatom na 130 km/h.

    ~1100 kmdo Liègea
    11,5–14,5 hčasi na cilju
    5–8postankov za polnjenje

    Na cilju v belgijskem Liègeu po približno 1100 km se je izkazalo, da so se časi gibali med 11 ur in pol in 14 ur in pol. Tisti, ki je kdaj prevozil tako razdaljo, bo vedel, da je takšen čas povsem primerljiv s potovalnimi časi z benz/dizel motorji ob podobnem prometu. Postanki omogočijo voznikom zbrano vožnjo, zato 5–15-minutni niso izguba potovalnega časa. Prevožena razdalja je terjala različno število postankov, nekje med pet in osem. Druščina se je končno zbrala do 22. ure, večinoma v istem gostišču, kjer je izgubljene atome moči takoj nadomestila z belgijskimi pivi.

    Liège
    Liège

    Sint-Truiden v svetlobnem nočnem spektaklu

    Atomium
    Atomium

    Nedelja se je prebudila v čudovit, topel februarski dan. Dopoldan je minil ob ogledu bruseljske znamenitosti Atomium, s ponazoritvijo gibanja atomov skozi svetlobne efekte. Čas je kar skopnel, komajda se je našel trenutek za degustacijo značilnih vafljev. Kolona električnih žrebcev se je iz lahkotnega galopa skozi podeželsko ravnico spustila v pasaž. Atraktivno opremljeno čredo slovenskih zastavic je predse spustila čakajoča nepregledna kolona, pretežno domačih žrebcev. Lipicanci iz daljne dežele so povzročili pravo atrakcijo z vožnjo po Sint-Truidnu do dronskega letališča, kjer se je odvijal svetlobni spektakel. Vseh devet slovenskih vozil je namreč sodelovalo pri svetovnem rekordu sinhronizirane avtomobilske svetlobne predstave.

    Lepo v vrsti
    Lepo v vrsti
    DeMS-ova mobilna pivnica
    DeMS-ova mobilna pivnica

    DeMS-ova mobilna pivnica v Sint-Truidnu

    Slovenska mobilna pivnica v Teslinem X-u je še dodatno poskrbela za mednarodno dobro voljo na letališki pisti. Organizator Simon Pollock iz Velike Britanije je skupaj z belgijskim Teslaklubom razporedil prek tisoč avtomobilov.

    Organizator Simon Pollock
    Organizator Simon Pollock

    Simon Pollockorganizator

    Polno električnih vozil
    Polno električnih vozil

    V mraku je nato sledil svetlobni spektakel s 1150 Teslinimi vozili in nočno nebo nad njimi je popestrilo še 150 barvitih dronov. Skupaj so pričarali čudovito svetlobno kuliso. Dolga pot udeležencev je bila poplačana, z njimi je uživalo v dogodku še nekaj tisoč gledalcev za letališko ograjo. Ogled videoposnetka lahko vsaj delno nadomesti izpuščen spektakel tistim, ki so dogodek zamudili.

    Svetlobni spektakel v Sint-Truidnu

    Svetlobni spektakel v Sint-Truidnu

    Lokalni organizatorji so bili nad ekipo DeMS-a, sodeč po aplavzih, najbolj navdušeni. Ukradla je pozornost celo peščici prisotnih novih modelov Y in Cybertruckov, verjetno pa je pripotovala tudi najdlje. Mobilni točilni pult sredi piste pa je čaral nasmehe celo zahtevnim Belgijcem, čeprav je bilo druženje ob njem zelo mednarodno. Večer se je zaključil v prenočišču, tokrat ob slovenskem pivu.

    Deležni smo bili tudi pozornosti medijev.
    Deležni smo bili tudi pozornosti medijev.

    Ob rani uri se naslednje jutro na pot domov prvi podajo že pred 6. uro, zadnji pa so si vzeli čas za ogled Bruslja in Luxemburga. Med potjo je bil tako preizkušen tudi način kampiranja, ki se z ustrezno spalno podlogo za dve odrasli osebi odlično obnese v Modelu Y, kadar je voznik utrujen in želi varno ter bolj svež nadaljevati pot. Povratna smer je bila precej podobna, le da je nekaterim uspelo pot prevoziti hitreje in brez večje gneče po nemških in avstrijskih avtocestah do zaključka v Radovljici.

    Za želenih 1000 km v 10 urah pa bo treba podvig že kmalu ponoviti.

    Boštjan Marolt

    Naši videovtisi

    Naši videovtisi #01: Blaž

    Naši videovtisi #02: Damjan

    #01
    Naši vtisi

    Ignac

    Skupinska pred Cybertruckom
    Skupinska pred Cybertruckom

    Odlična družba in nepozabno potovanje do Belgije, polno smeha, navdušenja in sodelovanja. Pogovori o skupnih temah so se nizali brez konca – kljub pozni uri in utrujenosti smo vedno našli nekaj novega.

    Sam dogodek? Naravnost osupljiv. Letališka steza, preplavljena z neštetimi električnimi vozili – prizor, ki ti vzame dih. V tistem trenutku se zaveš, da si del večje skupnosti, ki šele začenja svojo pot v prihodnost.

    Poleg že pričakovanega sinhronega svetlobno-zvočnega spektakla sem prvič v živo doživel tudi predstavo z droni – nekaj resnično edinstvenega. In prvič sem bil del dogodka, kjer smo skupaj postavili nov svetovni rekord. A prepričan sem, da ne zadnjič.

    Ignac

    #02
    Naši vtisi

    Jurij

    Priprave pred odhodom
    Priprave pred odhodom

    Kot novi član DeMS-a sem bil presenečen nad toplim sprejemom. Ekipa je bila res top, kar se je kazalo čez cel vikend. Žal sem prenočišče rezerviral drugod, kar je bil splet okoliščin in želja mojih sopotnikov na tej avanturi. Popravimo naslednjič.

    Kot novega lastnika vozila Tesla mi je bila cela pot nova izkušnja in z vsakim km sem se učil kaj novega. S potjo so se mi ovrgli vsi miti in polresnice, ki sem jih poslušal v preteklosti glede daljšega potovanja z EV. Če izvzamem gnečo na cesti, je bilo potovanje v obe smeri fantastična izkušnja.

    Gneča
    Gneča

    Ko vidiš tako množico Tesel na letališču, se šele zaveš, kakšen logistični in organizacijski podvig je bil ta dogodek. Res kapo dol vsem za izpeljavo. Spektakel je bil res čudovit in odlično izpeljan. Za kar nekaj odprtih ust pa so seveda poskrbeli tudi droni z njihovim vložkom. Res čudovito videti tak šov v živo in biti tudi sam del tega. Giga light show, kot je popravil Simon.

    Ekipi pa še enkrat hvala za nepozabno izkušnjo, ogromno smeha in nova poznanstva.

    Jurij

    #03
    Naši vtisi

    Matija

    Pogled v »prihodnost«
    Pogled v »prihodnost«

    Med potjo smo bili v kontaktu ter si med seboj delili lokacije vozil za lažjo interakcijo. Potovanje 1200 km v eno smer je bilo lahkotno, večino poti je namreč prevozil avtopilot. Izjema je bila Nemčija, kjer je bilo treba bika držati za roge, saj so bile hitrosti višje od tistih, ki jih lahko pokrije avtopilot. Z izjemo okolice Münchna je bilo večino časa možno voziti med 160 ter 220 km/h. Naj spomnim, optimalna potovalna hitrost, upoštevajoč zračni upor ter hitrost polnjenja, je za Model Y, s katerim sem potoval sam, 160 km/h. Pogosto je bilo težko počakati na naslednji supercharger, saj je bil mehur bolj potreben postanka kot avto. Kar pa se je izkazalo kot izredno uporabno na poti, je planer Tesle. Ta opravi popolnoma vse potrebno za potovanje, voznik le sledi planiranim postankom. Ne potrebuje nobene kartice, pogodbe, aplikacije ali česarkoli tretjega. Kjer avto predvidi postanek, se le vtakne kabel v avto ter poišče bližnje sanitarije. Če planiran postanek ni po godu potniku, je alternativnih ogromno.

    Priprava za DeMS-ovo nalepko
    Priprava za DeMS-ovo nalepko

    Na elektriko se v našem gospodinjstvu vozimo že deseto leto, a kljub temu sem bil osebno vseeno presenečen, ko sem se sprehajal po letališču med prihodom 1150 vozil ter se hipoma zavedel – zrak je svež ter čist kot v gorskih vasicah. Nobenega smradu, nobenega hrupa. Z veseljem stremim v prihodnost, ko bo tako tudi v domačih mestih ter vaseh, kar potrjuje več tujih lokacij, kjer je to že moč opaziti. Vsi indici so pozitivni namreč tudi v Evropi.

    Za zaključek – vikend je minil prehitro, za kar se lahko zahvalim neštetim odličnim debatam, smehu ter preživetim trenutkom z družbo. Do naslednjič!

    Matija

    #04
    Naši vtisi

    Veronika

    Naši vtisi #04: Veronika

    Sem mlada voznica in ta vikend sem prvič vozila Teslo. In sicer po nemških avtocestah, kar je bila prav tako nova izkušnja. Bilo je dolgo potovanje, ampak avto skoraj vse naredi sam in te pripelje na cilj po najhitrejši poti. V Belgiji smo uživali v nočnih svetlobnih efektih, se družili z dobrovoljnimi ljudmi ter si ogledali mestne zanimivosti prestolnice Evrope. Za mojo dušo pa je poskrbel obisk Royal Library of Belgium.

    Veronika

    #05
    Naši vtisi

    Matjaž

    Na koncu poti
    Na koncu poti

    O norem dogodku in super družbi vse tri dni sploh ne bom zgubljal besed, rajši bom nekaj povedal o polnjenju na poti. Odločil sem se namreč, da bom v Nemčiji, če se le da, polnil na polnilnicah Ionity, in sicer ne samo zaradi znižanja stroškov, ampak tudi, da še enkrat občutim razliko med slepim sledenjem predlogom avta in izzivom pri iskanju najbolj optimalnih postankov za polnjenje. V Nemčiji so sicer polnilnice Ionity včasih na avtocestnih počivališčih, kar je glede hitrosti in dolžine potovanja najbolj optimalno, drugič pa je treba avtocesto zapustiti, čakati pri semaforju in zaviti na Autohof. Včasih celo na isti lokaciji najdemo Ionity, Tesla supercharger in še kakšnega tretjega ponudnika.

    Tako je bilo že pri prvem polnjenju na začetku Nemčije, kjer me je presenetila hitrost polnjenja. Novi tip polnilnic, kot jih pri Ionityju še nisem opazil, očitno ne upošteva omejitve standarda CCS, da je največji dovoljen tok 500 A, ampak gre tako kot Teslin supercharger kar čez to, saj se je polnjenje začelo z več kot 210 kW, drugače pa zaradi nizke napetosti pri prazni bateriji pri standardnih polnilnicah ne gre čez 185 kW. In povrh vsega je ravno na polnilnici, ki je omogočala moč čez 200 kW, označeno, da je »samo« 200-kilovatna.

    Drugače se je dogajalo, da kakšna polnilnica sploh ni delala, zato se je bilo treba prestaviti na sosednjo (pozneje pa je tudi nedelujoča kar začela delati), drugič je takoj po aktivaciji prekinila polnjenje in se mi zahvalila, da sem napolnil 0 kWh, takoj v naslednjem poskusu je vse delalo normalno. Ali pa sem se po dveh neuspešnih poskusih prestavil na naslednjo. Enkrat sta bili dve polnilnici od štirih zasedeni, na drugih dveh pa ni delal zaslon, ampak mi je eno vseeno uspelo aktivirati in je polnjenje normalno steklo s polno hitrostjo, le na koncu ni bilo možno polnjenja ustaviti na polnilnici. Vse to ti jemlje dragocene minute, če tekmuješ z drugimi udeleženci, kdo bo prvi na cilju. Poleg tega aplikacija zahteva, da pri vsakem polnjenju trikrat pritisneš Naprej, nato gumb za začetek polnjenja, pa še dvakrat za plačilo s kartico. In tudi ko polnilnica začne polniti, mine kar nekaj sekund, da pride do končnih 500 A toka – pri superchargerju vse to tapkanje po telefonu odpade, pa še do maksimalne moči pride precej hitreje.

    Dodatna težava je najti naslednjo primerno polnilnico. Iskanje neposredno v navigaciji v avtu je malo zoprno, saj poleg Ionity pokaže še vse polnilnice drugih ponudnikov, zato je bilo najbolje najprej najti polnilnico na zemljevidu v aplikaciji nekje ob avtocesti, po kateri sicer vodi avto ob izključenem iskanju vmesnih postankov za polnjenje, potem pa v avtu preveriti, koliko odstotkov baterije bo šlo za vožnjo do tja. In potem se je lahko izkazalo tudi, da bi bilo bolje iti po kaki drugi poti, ker na prvotni ni možnosti optimalnega polnjenja.

    Na poti v Belgijo mi je uspelo začeti z dvema Ionityjema, kamor sem pripeljal z 8 in 5 % baterije, potem ni šlo brez superchargerja (7 %), sledil je še en Ionity (4 %), nazadnje pa še zadnje polnjenje na superchargerju v Nemčiji (prihod z 9 %) in v Belgiji (12 %). Ugotavljam, da mi je kar dobro uspevalo na polnilnice priti s čim bolj prazno baterijo, le na koncu sem »popustil«, ker smo se v Kerpnu malo predolgo zadržali.

    Vožnjo nazaj iz Belgije sem začel s samo 70 % in izziv mi je v celoti uspel, saj sem tokrat polnil izključno na polnilnicah Ionity. Če je kazalo, da bo na polnilnici preveč napolnjena baterija, sem se potrudil voziti čim hitreje (več kot 222 km/h žal ne gre). Odstotki, s katerimi sem prišel na polnilnice: 6, 2, 2, 6, 26, 7, 11. Peta precej izstopa, to pa zaradi predolgega postanka na prejšnji polnilnici, saj si je bilo treba vzeti nekaj več časa za kosilo.

    Na poti v Belgijo

    8 %Ionity5 %Ionity7 %SC4 %Ionity9 %SC12 %SC

    Na poti domov (samo Ionity)

    6 %Ionity2 %Ionity2 %Ionity6 %Ionity26 %Ionity7 %Ionity11 %Ionity

    Stanje baterije ob prihodu na polnilnico:Ionity Tesla Supercharger

    Kako se bom odločil na naslednjem potovanju, še ne vem. Kljub temu, da je bilo tokrat precej ročnega načrtovanja in kakšnih manjših težav, ima to zame še vedno nek poseben čar. Verjamem pa, da je marsikomu veliko bolj všeč, da v navigacijo vstavi končni cilj in sledi napotkom, ki mu jih da avto.

    Matjaž

    #06
    Naši vtisi

    Saša

    Optimizacija potnikov za Bruselj
    Optimizacija potnikov za Bruselj

    »A gremo v Belgijo na lightshow?« je nekdo predlagal. Ideja o tako dolgem potovanju se mi je zdela privlačna. Nova dogodivščina!

    Moj mož nad idejo, da bi sama vozila tako daleč, ni bil preveč navdušen, saj ve, da me vožnja uspava, hkrati pa je ravno takrat potreboval avto. Treba je bilo najti drugo rešitev. Razmišljala sem, kaj bi, saj pri podiranju rekorda vsaka Tesla šteje. »Ja, nič. Jo bomo pa rentali,« sem si mislila.

    In res, rezervirala sem prenočišče, najela Model 3 pri podjetju, ki izposoja samo Tesle, da ni bilo nevarnosti, da bi mi v zadnjem trenutku spremenili vrsto avtomobila, in začela odštevati tedne in dneve do odhoda.

    Na pot sem se podala že zelo zgodaj, ob 4.30 zjutraj in se pridružila Matjažu v njegovi Tesli Y LR AWD. Z drugimi člani smo bili dogovorjeni na superchargerju v Žirovnici, kjer smo napolnili avte, nato pa se po kratkem klepetu in zajtrku iz sprednjega prtljažnika končno podali na pot. Ta je minila brez težav in brez čakanja na polnilna mesta. Večinoma sva se ustavljala na polnilnicah Ionity – delno zaradi cenovne ugodnosti, ki jo omogoča naročnina, delno pa zato, da Matjažu ni bilo preveč dolgočasno, saj ima za sabo že kar nekaj potovanj. Zame je bilo to prvo polnjenje na Ionity, saj sem doslej vedno polnila izključno na Teslinih superchargerjih. Zato je bila to zanimiva učna izkušnja in priložnost za primerjavo. Še bolj se mi je utrdilo prepričanje, kako enostavno in neopazno je polnjenje na Teslinih polnilnicah (za voznike Tesel, seveda). Polnjenje na Ionityju sicer ni bilo pretirano zapleteno, a vseeno je zahtevalo nekoliko več truda – od uporabe aplikacije in čakanja na potrditev plačila do občasnih težav s polnilnico, zaradi katerih se je bilo treba prestaviti na drugo. Seveda se je z vsem tem ukvarjal Matjaž.

    Dodatno zabavo med vožnjo nam je omogočala aplikacija Google Maps, na kateri smo drug drugemu delili lokacijo, opazovali, po kateri poti se kdo vozi, in poskušali z boljšo strategijo, koga tudi prehiteti ali se s kom srečati na polnilnici.

    Prednosti potovanja z električnim vozilom je veliko, zato bi omenila le tisto, ki se je morda kdo niti ne zaveda. In sicer, brez skrbi lahko piješ, kolikor želiš, saj veš, da se boš kmalu, v nekem razumnem času, vsaj na kratko ustavil. Ni treba trpeti žeje in skoraj dehidrirati, na cilju pa si posledično bolj svež in manj utrujen, kar je potrdil tudi Matjaž, ki je po več kot 12 urah vožnje rekel: »Jaz bi lahko še vozil.«

    Družinski hotel
    Družinski hotel
    Večerno druženje
    Večerno druženje

    Vožnja je kar prehitro minila in prispeli smo v očarljiv družinski hotel, kjer so nas prijazno sprejeli, da smo se kaj hitro počutili kot doma. Vsak večer smo se dobili v hotelskem baru, kjer smo lahko klepetali dolgo v noč. Bar je deloval na zaupanje in sami smo si lahko postregli in tudi poračunali pijačo. Ekipa DeMS je res odlična družba – zanimivi, zabavni in odprti sogovorniki, s katerimi ni nikoli dolgčas in ki hitro priskočijo na pomoč, ko je treba. Nekatere člane sem sicer srečala prvič, a sem hitro dobila občutek, da se poznamo že dolgo.

    Seveda pa celotno potovanje tudi ni potekalo čisto brez zapletov. Svojo najeto Teslo sem morala na dan dogodka prevzeti na letališču v Bruslju, približno 70 km od naše nastanitve. Fantje so me prijazno odpeljali in pospremili do zaprtega in zamreženega VIP-parkirišča, prevzem avta pa je potekal brezstično, samo preko aplikacije UFODrive.

    Proti pričakovanjem je imela izposojena črna Tesla zaklenjen predal s PIN-om. Vsak, ki je kdaj poskušal zagnati lightshow po meri, ve, da je treba USB-ključek vstaviti v režo, ki je v predalu. Nenadoma sem se znašla pred veliko dilemo, kaj storiti, saj sem za sodelovanje na dogodku potrebovala odprt predal. Na agenciji za izposojo so bili izredno nekooperativni in nefleksibilni. Nikakor mi niso želeli izdati PIN-a, tudi, ko sem večkrat podrobno razložila situacijo, jim napisala uradno prošnjo in jim celo prilepila fotografijo njihove spletne strani, na kateri jasno piše, da so kartice za polnjenje v predalu. Niso popustili.

    Izzivi
    Izzivi

    Bila sem kar malo obupana. Zdelo se mi je preveč stroškov in sitnosti (dvakratna vožnja do letališča za prevzem in vračilo) za to, da na koncu ne bom mogla sodelovati na dogodku. Konec koncev avta, razen za lightshow, sploh nisem potrebovala.

    Takrat pa so mi na pomoč priskočili kolegi iz društva in s svojo iznajdljivostjo in spretnostjo usposobili Teslo za sodelovanje na lightshowu. Ne morete si zamisliti moje sreče. (Hvala, Žiga in Jurij.)

    Takoj zatem smo se v dolgi koloni odpeljali proti vzletišču v Sint-Truidnu, kjer se je obetal svetlobni spektakel. Tam se je odprl čudovit razgled … morje Tesel, do kamor ti je segal pogled.

    Priznanje
    Priznanje
    Tudi nacionalna televizija je prišla.
    Tudi nacionalna televizija je prišla.

    Kot skupina smo bili dobro opremljeni s slovenskimi zastavicami, nalepkami društva in tudi Blaževim tekočim zlatom, zato smo poželi veliko pozitivnega zanimanja s strani udeležencev in medijev.

    Dogodek na letališču je bil veličasten in kar nekajkrat so se mi orosile oči. Koliko ljudi je prišlo z enim samim namenom: skupaj ustvariti nepozaben dogodek, se družiti z enako mislečimi ter hkrati sodelovati pri podiranju svetovnega rekorda v največjem glasbeno-svetlobnem Tesla spektaklu.

    Presrečna in počaščena sem, da sem lahko sodelovala.

    Saša

    #07
    Naši vtisi

    Marko

    Naši vtisi #07: Marko

    Ko smo v društvu sklenili, da se bomo udeležili gigantskega lightshowa v Belgiji, sem se znašel pred klasično moško dilemo: ali se podam na družinsko ekspedicijo za več dni ali pa postanem zgolj sopotnik, nekakšen avtocestni avtoštopar z električnim pridihom. Ker so bile ravno počitnice, je družina hitro pograbila idejo, da bi v Bruslju preživeli več dni, na povratku pa še skočili v Luksemburg – tisto minidržavico, ki je tako majhna, da bi jo lahko zložil v žep, če ne bi bila polna bančnih trezorjev.

    Na pot z električno raketo

    Dan pred odhodom preostale ekipe smo se na pot odpravili že ob 6. uri zjutraj – s Teslo s ta malo baterijo, ki je bila napolnjena do roba, kot da bi se pripravljala na maraton. Navigacija je obljubila, da bomo po 14 urah in 30 minutah prispeli v Bruselj, kar je zvenelo kot izziv za našo potrpežljivost in mehurje. Naša varčna Tesla Model 3, ki sicer elegantno srka okoli 14 kWh/100 km, je na poti do Nemčije začela požirati kar 20 kWh elektronov. Očitno ji absurdne avstrijske hitrostne omejitve – kjer te prisilijo, da voziš kot polž v klanec – in zimski mraz niso bili po godu.

    Prvi postanek: biologija kliče

    Že sredi avstrijskih hribov nas je poklicala narava, avto pa je trmasto vztrajal, da bo električno »malico« potreboval šele v Nemčiji. Po petnajstih minutah polnjenja je tesla zmagoslavno javila, da ima dovolj energije, da nas spravi mimo Münchna. A ženski del ekipe je imel drugačne načrte: tortice in kava v Burger Kingu so bile očitno pomembnejše od mojega urnika. Z dodatnimi 15 minutami postanka – ker kdo pa hiti, ko je na mizi sladkor? – smo nato končno švignili naprej in se mimo Münchna peljali kot raketa po skoraj prazni štiripasovnici. Delovni dan, pa nobene gneče – kje so vsi?!

    Na poti proti Bruslju
    Na poti proti Bruslju

    Drugi postanek: pivo in preste v frunk

    Naslednja postaja je bil Bauermarkt: menza, trgovina in ultrapoceni lokalno pivo, ki je hitro romalo v teslin frunk – skupaj z enim kilogramom tortic (ker očitno še nismo imeli dovolj sladkorja) in nekaj suhimi bavarskimi prestami, ki pa so, roko na srce, slabše od tistih iz Hoferja. Pot nas je nato vodila mimo Stuttgarta, kjer smo naleteli na zastoj. Teslina navigacija nas je po balkansko preusmerila na prvi izvoz in vzporedno cesto, kjer smo z 80 km/h elegantno drveli mimo stoječih avtov in izgubili le 10 minut. Kmalu po zastoju nas je prehitel VW Cabrio z odprto streho, jaz pa sem si mislil: »Glej ga, norca, ki pozimi vozi 150 km/h brez strehe!« Potem sem pogledal zunanjo temperaturo – 21 stopinj! – in si mislil: »Saj tip niti ni toliko neumen.«

    Tretji postanek: Karlsruhe in vikend gneča

    Mimo Karlsruheja smo polnili tretjič, ravno ko so vsi drveli proti vikendu. Kljub temu smo iz mesta odšli tekoče, s približno 80 km/h. Avto je napovedoval, da bo zadnje polnjenje v Luksemburgu, a kmalu je začel jamrati – in naši mehurji so se strinjali. Ustavili smo se v Zweibrücknu, kjer je desetminutno polnjenje stalo celo premoženje, saj je bil zraven Outlet Village, kjer so evri leteli hitreje kot tesla po Autobahnu. Pred tem sem še zgrešil izvoz in dve krožišči – po 800 km je človek že malo zmatran, za razliko od voznikov TDI-koret, ki zagotovo nikoli ne zgrešijo, preden ne izpraznijo tanka dino juica.

    Četrti postanek: Luksemburg in ženska logika

    Seveda se je »polnjenje« spet zavleklo zaradi ženskega dela ekipe – očitno je nakupovanje v outletu nujni del vsakega postanka. Nato smo po zaviti avtocesti prispeli v Kneževino Luksemburg, kjer ima Tesla polnilnice v kleti nakupovalnega centra. V 20 minutah smo napolnili avto in pobegnili, preden bi nas še kaj zamikalo. Takoj za mejo v Belgiji smo naleteli na zastoj – firbci so občudovali par zvitih odbijačev – in izgubili 45 minut. Kot da bi želeli preveriti, ali znamo stati pri miru.

    Luksemburg

    Zadnji postanek pred Brusljem

    15 km pred Brusljem smo se še enkrat ustavili, saj smo želeli naslednji dan začeti z 80 % baterije za izlet v Brugge – mesto na vodi, znano tudi kot belgijske Benetke. Tam smo med ogledom, pivom in vaflji spremljali preostanek DeMS-ove ekipe na Googlovih zemljevidih, kjer so njihovi komentarji na Viberju zveneli kot resničnostni šov na kolesih.

    Brugge

    Nedelja: Atomium, vaflji in lightshow

    V nedeljo smo se odpravili k Atomiumu, kjer smo se srečali z DeMS-ovo ekipo, nato pa smo odbrzeli v center Bruslja na vaflje, pivo in redkost – zimsko sonce. Popoldne sem ženski del ekipe pustil v mestu, sam pa sem se odpravil na dogodek v Sint-Truiden, 67 km stran. Dogodek me je očaral: stal sem sredi kolone vozil, ki se je vila v neskončnost, in glasno razmišljal: »Če je tu 1000 avtov in zasedejo pol letališča, kakšen je trajekt, ki prevaža 7000 vozil med Kitajsko in Evropo? Kot sedemnadstropno letališče, ki plava?!«

    Fascinacija in pivo

    Ko je padla noč, je lightshow zasijal v vsej svoji veličini. Kot soorganizator lightshowa v Komendi sem bil navdušen nad izvedbo in že koval plane, kako bi naslednjič vse poenostavili in izboljšali. Slovensko pivo iz teslinega prtljažnika je teklo po grlu nam in mimoidočim, združilo pa je vse od srbskega para, ki je obiskal hčerko in spoznal lokalnega bodočega zeta, do Hrvatice iz Bruslja in lokalcev, ki so občudovali naš »uvoženi« hmeljni napitek. Nekateri mimoidoči so sicer bežali – verjetno zaradi spremljevalk, ki so bile glasnejše od dronov.

    Povratek in Luksemburg

    Po dogodku smo DeMS-ovci v nastanitvi izpraznili še preostalo pivo, nato pa sem se vrnil v Bruselj – varno pod legalno mejo. Zjutraj smo napolnili avto in se odpravili v Luksemburg, kjer smo parkirali, se z brezplačnim električnim avtobusom zapeljali v center in si pred Vojvodovo palačo (vojvoda je tamkajšnji oberšef) privoščili tortico in pivo.

    Domov z avtopilotom

    Naslednji dan smo se vrnili proti Sloveniji, polnili na istih postajah, a brez postankov za tortice. Vmes sem po Autobahnu malo »požgal«, dokler me opozorilni sistem na sopotniškem sedežu ni vrnil v realnost. Celotno pot smo opravili z zmerno porabo 15,4 kWh/100 km in 90 % vožnje na avtopilotu smo prevozili 2810 km.

    2810 kmcelotna pot
    15,4 kWh/100 km povprečna poraba
    90 %vožnje na avtopilotu

    Marko

    Na pot skupaj z nami

    DeMS-ove skupinske poti so najboljši dokaz, da električna vozila zmorejo tudi dolge razdalje. Pridružite se nam.

  • Družinski poletni dopust do Črnega morja z EV

    Družinski poletni dopust do Črnega morja z EV

    Potopis · julij 2024

    Družinski poletni dopust do Črnega morja z EV

    Romunija, Transfagarašan, Transalpina in Črno morje s Teslo Model Y RWD: 4285 km v devetih dneh.

    4285 kmskupna pot
    13,8 kWh/100 km povprečna poraba
    590 kWhporabljene električne energije
    236 €za energijo pri 40 c/kWh

    Sedaj, ko sta otroka že najstnika in nas poleti morje ne zanima več tako močno, zadnja tri leta hodimo na dopust po Balkanu.

    Sicer do leta 2022 nismo bili ravno popotniška oziroma turistična družina. Prvo leto smo šli v Bosno še s staro Alhambro TDI, letnik 2006.

    Leta 2023 smo šli že z novo Teslo Y RWD v Trebinje, kjer smo imeli prenočišče in si potem ogledovali kraje od Sarajeva do albanske gorske ceste SH 20. Vsak dan nekaj drugega. Zakaj sem izbral Trebinje? Ker sem na avtobusni postaji našel brezplačno AC-polnilnico, ki sem jo izkoristil za polnjenje med spanjem. Bosna je imela pred dvema letoma po mojih podatkih samo eno 50-kilovatno DC-polnilnico na južni vpadnici v Sarajevo. Vse drugo je bilo AC, precej jih je bilo zastonj.

    Že nekaj let pa me je srbela Romunija in njeni gorski cesti Transfagarašan in Transalpina. Vedno pogosteje sem gledal objave motoristov in popotnikov z avtodomi po teh krajih. Bolj kot sem gledal, bolj sem si želel iti v to deželo. In tako je spomladi padla odločitev, da poleti odidemo v Romunijo. Začel sem si delati plan poti, ki je bil v veliki meri prilagojen lokacijam Teslinih polnilnic. Na AMZS-jevi strani preverim, kako je z vinjetami, cestninami in mostninami na Madžarskem in v Romuniji. Prek spleta nabavim 10-dnevno madžarsko vinjeto.

    3. julija 2024 je prišel čas odhoda. Sin se je takrat sredi noči vračal s potovanja po obali, zato smo morali počakati, da se je vrnil domov. Zvečer sem želel malo zaspati pred odhodom, pa sem bil očitno tako živčen, da nisem zaspal niti za pet minut. Pa sicer zvečer zaspim z lahkoto.

    Pot po dnevih

    • Slovenija
    • ›
    • Madžarska
    • ›
    • Romunija
    • ›
    • Srbija
    • ›
    • BiH
    • ›
    • Hrvaška
    • ›
    • Slovenija
    1. 1.Litija, Miškolctapolca (HU), Valea Draganului (RO)
    2. 2.Valea Draganului, Turda, Pitesti
    3. 3.Pitesti, Bukarešta, Constanta (Črno morje), Bukarešta
    4. 4.Bukarešta, Transfagarašan, Sibiu
    5. 5.Sibiu, Transalpina, Craiova, Drobeta Turnu Severin
    6. 6.Turnu Severin, Beograd, Jagodina
    7. 7.Jagodina
    8. 8.Jagodina, Kragujevac, Sarajevo, Banja Luka
    9. 9.Banja Luka, Litija
    1.DAN

    Litija, Miškolctapolca (HU), Valea Draganului (RO)

    Okoli pol dveh zjutraj se sin vrne, se presede v napolnjeno teslo (s prtljago, baterijo in potniki) 😉 in sredi noči se odpeljemo proti Budimpešti. Prvi »postanek« je bil v planu namreč Miškolctapolca, kjer se mi je zdelo zanimivo kopanje v termalni vodi, ki se razprostira v »podzemnih rovih«. Ker je do tja približno 650 km, je bilo treba seveda vmes narediti postanek za polnjenje. Hitrost na AC smo imeli okoli 100 km/h. Najprej sem mislil, da bo potrebno polnjenje na SC Sormas, kmalu za slovensko-madžarsko mejo, kjer pa začnem preračunavati (pa tesli sem tudi naročil), če bi jo potegnili mimo Blatnega jezera do naslednjega SC Székesfehérvár. Tja smo prišli malo pred 6. uro zjutraj na popolnoma prazno parkirišče trgovskega centra in prazen SC.

    Prazen SC pred Budimpešto
    Prazen SC pred Budimpešto

    Ker sem tja prišel po 384 km s 4 % baterije, me je postalo strah, če SC ne bi delal. A ni bilo težav s polnjenjem. V pol ure se baterija napolni do 77 % in to naj bi bilo dovolj za naslednjih dobrih 250 km do Miškolctapolce.

    Prvo polnjenje: SC Székesfehérvár
    Prevoženo
    384 km
    Prihod
    4 %
    Polnjenje
    30 min
    Odhod
    77 %

    V jutranji konici gremo mimo Budimpešte, kjer so kamioni šli po vseh treh pasovih, nekateri tudi pošteno prek 100 km/h, in sem bil nekaj časa kar v dvomih, po katerem pasu naj peljem in s kakšno hitrostjo, da se bom čim manj izpostavljal kamionom, ki so se prehitevali med seboj. Z 8 % baterije pridemo malo pred deseto uro v Miškolctapolco. Najprej naredimo en krog do kopališča, če bi slučajno kje v bližini kopališča dobil ugodno AC-polnilnico. Ker tega nisem našel, smo se odpeljali do SC pred Miškolctapolco in jo napolnili do 75 %. Vrnemo se na nekajurno kopanje. Vmes sem še malo oddremal na ležalniku, saj prejšnjo noč nisem zatisnil očesa.

    Kopanje v Miškolctapolci
    Kopanje v Miškolctapolci

    Okoli treh popoldan se odpeljemo proti Debrecenu, kjer je bilo v planu naslednje polnjenje. Po nekaj kroženja po parkirišču najdemo SC skrit za trgovskim centrom. Navigacija ga je kazala na sredi parkirišča pred trgovskim centrom. Med polnjenjem začnem iskati po Bookingu, kje bomo spali to noč. Ob petih popoldan s skoraj polno baterijo odpeljemo proti romunski meji. Na AC proti Romuniji je bil levi pas »rezerviran« za »tujce« s hitrostjo 150+ km/h. Ker mi na takih dolgih poteh res ni do stalne menjave voznih pasov, se odločimo bolj ali manj voziti za kakšno skupino hitrih kamionov (okoli 100 km/h). Gledal sem, da sem bil zadnji v koloni, vklopil radarski tempomat na največjo razdaljo in lane assist. Vožnjo sem zaupal tesli. Edino pazil sem, da za seboj nisem imel kamionov, ker nisem želel dobiti naleta kamiona od zadaj. Takoj po prehodu meje nabavim romunsko vinjeto in se poslovimo od vožnje po AC, saj takrat še ni bila dokončana od meje naprej.

    Infrastruktura na podeželju Romunije poteka še večinoma po zraku.
    Infrastruktura na podeželju Romunije poteka še večinoma po zraku.

    Po osmi uri zvečer pridemo do izbrane lokacije za prenočevanje v kraju Valea Draganului. Postelja je po prevoženih skoraj 1000 km in neprespani pretekli noči »pasala«.

    Prvo prenočišče v Romuniji
    Prvo prenočišče v Romuniji
    2.DAN

    Valea Draganului, Turda, Pitesti

    Zjutraj pri zajtrku pregledam lokalne turistične letake in se odločim, da gremo pogledat še jez Baraj Dragan v bližini.

    V celoti lesena cerkev na poti do jeza
    V celoti lesena cerkev na poti do jeza
    Jezero z jezom Baraj Dragan

    Ob 11. uri smo se ustavili na SC v Cluj-Napoci. Čez pol ure smo vožnjo nadaljevali proti rudniku soli v Turdi.

    Cela stran ulice grajena v enakem slogu v Huedinu
    Cela stran ulice grajena v enakem slogu v Huedinu

    Po približno dve- do triurnem ogledu rudnika smo pot nadaljevali proti mestu Sibiu.

    Rudnik soli v Turdi
    Rudnik soli v Turdi

    Malenkost napolnimo baterijo na SC, ker imamo željo se pripeljati do mesta Pitesti, kjer sem med polnjenjem rezerviral spanje. Po dolgi vožnji v zelo počasi premikajoči koloni pozno zvečer pridemo do prenočišča. Po podatkih BC sem imel na tem odseku najbrž najmanjšo porabo na potovanju. 172 km sem prevozil s porabo 111 Wh/km in porabil 19 kWh oziroma 35 % baterije.

    Najvarčnejši odsek: proti Pitestiju
    Razdalja
    172 km
    Poraba
    111 Wh/km
    Energija
    19 kWh
    Baterija
    35 %
    3.DAN

    Pitesti, Bukarešta, Constanta (Črno morje), Bukarešta

    Po zajtrku se odpeljemo do SC pred trgovskim centrom, kjer pa je bilo nekaj zmede. Aplikacija je pisala, da trenutno ne deluje. Kljub temu grem preverit, zakaj ne deluje. Ob prihodu priklopim in napolnim nekih 5 %, toliko, da preverim, ali deluje. Nato smo se odpeljali proti glavnemu mestu – Bukarešti. Prejšnji dan sem po telefonu najavil ogled največje upravne stavbe na svetu – Vladne palače v Bukarešti. Ker sem prejšnji dan rezerviral ogled ob 14. uri, mi pa smo bili že ob 11. uri v Bukarešti, smo si najprej malo iz avta ogledali Bukarešto, preverili, kje je polnilnica v parkirni hiši trgovskega centra (na strehi). Ogled palače je trajal dobro uro, potem pa nismo vedeli, kam naprej.

    Veliko parkirišče pred največjo upravno stavbo na svetu
    Veliko parkirišče pred največjo upravno stavbo na svetu

    Smer Brašov ali Constanta ob Črnem morju. Če smo že tako daleč od doma, sklenemo, da gremo še 250 km naprej do Črnega morja.

    Ob sedmih zvečer se namočimo v Črno morje.
    Peščena plaža Črnega morja
    Peščena plaža Črnega morja

    Ko se stemni, se odločimo, da bo današnja noč »brez spanja v postelji«, kar se je kasneje pokazalo za napako. Napolnimo avto na SC na strehi parkirne hiše trgovskega centra in se okoli 10. ure zvečer odpeljemo nazaj proti Bukarešti in Pitesti.

    4.DAN

    Bukarešta, Transfagarašan, Sibiu

    Ta dan je bil naš cilj prevoziti Transfagarašan, zato smo ponoči vozili in polnili od Constante do vznožja pod Transfagarašanom. Polnili smo v Bukarešti in v Pitesti. Pri jutranji kavi pod vznožjem dobimo vsi SMS romunskega operaterja, da vstopamo na območje medveda in naj bomo pozorni pri gibanju na tem območju. Ravno v tistih dneh je namreč medved pokončal mlajšo pohodnico. Kljub zgodnji dopoldanski (jutranji) uri je bilo na cesti že res precej turistov.

    Na severni strani že precej nizko končno ogledamo medveda ob cesti, ki potrpežljivo čaka, če mu bo kdo vrgel kako jabolko ali podobno.

    Pred južnim portalom predora na vrhu Transfagarašana
    Pred južnim portalom predora na vrhu Transfagarašana
    Medvedka z mladičema ob cesti na severni strani Transfagarašana
    Medvedka z mladičema ob cesti na severni strani Transfagarašana

    Okoli dvanajstih pridemo v Sibiu, napolnimo baterijo avta, nekaj pojemo, poiščemo prenočišče in zaspimo do večera. Čeprav nam nočna vožnja in par uric dremanja v avtu sprva ni povzročalo nekih težav, nam to tudi ni nič koristilo, ker smo bili naslednji dan preveč utrujeni, da bi raziskali Sibiu popoldan/zvečer.

    Ena izmed mnogih SE v Romuniji v okolici Sibiuja
    Ena izmed mnogih SE v Romuniji v okolici Sibiuja
    5.DAN

    Sibiu, Transalpina, Craiova, Drobeta Turnu Severin

    Po zajtrku se odpeljemo proti Transalpini. To je dolga gorska cesta, bolj položna kot Transfagarašan, tudi bolj gozdnata in na vrhu bolj travnata pokrajina.

    Prometni znaki označujejo, da smo na pravi poti.
    Prometni znaki označujejo, da smo na pravi poti.

    Po poti do Craiove se večkrat ustavimo, da se naužijemo gorskega zraka in lepih razgledov.

    Postanek, da se naužijemo lepot Transalpine
    Postanek, da se naužijemo lepot Transalpine
    Pogled proti vrhu prelaza
    Pogled proti vrhu prelaza

    Popoldne pridemo v Craiovo, kjer napolnimo avto na SC, v trgovskem centru medtem dopolnimo želodce in rezerviram spanje pred srbsko mejo. Pri vožnji do prenočišča je bilo kakšnih pet radarskih kontrol. Glede na to, da v preteklih dneh nisem videl niti ene, mi ni čisto nič jasno, zakaj je bilo na tem odseku toliko radarskih kontrol.

    6.DAN

    Turnu Severin, Beograd, Jagodina

    Po jutranjem zajtrku, enem krogu po mestu, zadnjem nakupu v Romuniji, se odpravimo proti Đerdapu, kjer smo prestopili mejo in pot nadaljevali proti SC Beograd.

    Zadnji metri Romunije pred mejo na Đerdapu
    Zadnji metri Romunije pred mejo na Đerdapu

    Najprej sem želel kupiti srbsko SIM-kartico, da si ne povečamo računa za mobitel. Cene prenosa podatkov so v Srbiji in Bosni lahko tudi prek 10 €/MB. Do Beograda smo imeli nekaj cest v rekonstrukciji, nekje smo zavili na nek obvoz in potem zašli v neke vasi, ampak na koncu nam je uspelo priti do SC v Beogradu. Polnjenje baterije in želodcev, potem pa proti Jagodini, kjer smo si izbrali kraj za dve prenočitvi. Ker je bilo zunaj prek 35 °C, smo si proti večeru šli ogledat kraško jamo Resavsko pečino.

    Resavska pečina
    Resavska pečina

    V njej smo se prijetno ohladili, potem pa se zvečer zapeljali še do Aleksinca na polnjenje. Tu se nam je zgodila edina neprijetnost s polnjenjem. Ko smo avto priklopili, smo odšli v bližino nekaj pojesti. Čez dobre pol ure se vrnemo, avto pa je pridobil samo nekaj % baterije. Ker v Srbiji Tesla nima povezave med avtom in aplikacijo, o prekinjenem polnjenju nisem bil obveščen v app. Zato smo morali počakati še slabe pol ure, da se nam je avto napolnil. Ker je v Srbiji polnjenje na SC zastonj in ker je Aleksinac zadnji SC pred Grčijo, je ta v poletnem času precej zaseden. Pa tudi srbski taksisti so si nabavili rabljene modele S in uporabljajo zastonj polnjenje.

    7.DAN

    Jagodina

    Dan, da si tudi avto malo oddahne, preden se odpeljemo naprej proti domu. Naredimo samo nekaj kratkih voženj po Jagodini. Dopoldne si ogledamo živalski vrt, proti večeru gremo odpeljat nekaj krogov s karti na karting progi.

    Kljub dopoldanski uri mu je tudi v senci vroče – zoo Jagodina
    Kljub dopoldanski uri mu je tudi v senci vroče – zoo Jagodina
    Dobro pripravljeno in poceni v zooju
    Dobro pripravljeno in poceni v zooju
    8.DAN

    Jagodina, Kragujevac, Sarajevo, Banja Luka

    Zjutraj malo pred 9. uro se odpeljemo proti Kragujevcu. Ker je pot do Sarajeva predolga brez polnjenja, najdem DC-polnilnico v Preljini. Izberem seveda hitrejšo in cenejšo. A ko pridem tja, ta ni bila dostopna, ker je bilo celo parkirišče eno samo gradbišče. Potem pa vožnja na rezervno polnilnico (30 kW) na drug konec mesta in nekaj daljše čakanje na nadaljevanje vožnje. Vožnjo nadaljujemo prek Kragujevca, kjer si iz avta ogledam proizvodni kompleks Zastava, nato pa proti meji z Bosno. Okoli petih popoldan smo v Sarajevu, kjer se odločimo, da bomo raje spali nekje v Banja Luki kot v Sarajevu, da bo potem zadnji dan vožnja domov krajša. Napolnimo baterijo na hitri DC-polnilnici in se prek hribov (Travnik, Vlašič) v mraku pripeljemo v Banja Luko.

    Polnjenje na Moonovi DC-polnilnici v Sarajevu
    Polnjenje na Moonovi DC-polnilnici v Sarajevu
    9.DAN

    Banja Luka, Litija

    Dopoldne opravimo manjše nakupe na njihovi tržnici, spotoma napolnimo baterijo na brezplačni polnilnici, pojemo še zadnje čevapčiče in se okoli dvanajstih odpravimo proti domu. Po skoraj enournem čakanju na prehod meje v Gradiški se potem prek Zagreba vrnemo domov okoli štirih popoldan. Števec prevožene poti se je ustavil po 4285 km. BC je izračunal, da smo za to pot porabili 590 kWh električne energije. Povprečno porabo smo imeli tako 13,8 kWh/100 km. Če vzamemo povprečno ceno polnjenja 40 c/kWh, nas je energija za prevoženih 4285 km stala 236 €. Na poti posebnih težav z avtom nismo imeli, razen omenjenih dveh manjših težav pri polnjenju v Srbiji.

    4285 kmprevožene poti
    590 kWhelektrične energije
    13,8 kWh/100 km povprečno
    236 €pri 40 c/kWh
    Statistika BC na domačem dvorišču
    Statistika BC na domačem dvorišču
    Letos je želja prevoziti hribe v Črni gori in Albaniji.Ker na tem območju ni hitrih DC-polnilnic, bo treba iskati prenočišča z možnostjo polnjenja prek noči in AC-polnilnice v bližini krajev, kjer si jih bomo ogledali.

    Z električnim avtom na dopust

    Člani DeMS delimo izkušnje z dolgih poti. Pridružite se nam in povejte svojo zgodbo.